Gradim slovenski jezik 5 - Praktik

11 Ker ponoči ne spim, spadam med sove1. del, str. 82–89, predvideno število ur: 3Operativni cilji:– logično razmišljanje (tj. ločevanje vzroka od posledice ter vzroka od namena),– tvorjenje povedi z vzročno-posledično povezanima dejanjema,– tvorjenje povedi z namerno-posledično povezanima dejanjema,– pravilna raba vzročnega in posledičnega veznika, vzročne in namerne vprašalnice ter vzročnega innamernega veznika,– pretvarjanje povedi z izraženo posledico v povedi z izraženim vzrokom,– pravilna raba vejice med stavki.Ciljna tema: Vzročno-posledično in namerno-posledično razmerje med dejanjema/stanjema.Dejanja/stanja, o katerih govorimo ali pišemo, med seboj pogosto niso povezana samo časovno, temvečob tem še kako drugače (prim. Simon je zamudil zadnjo vlečnico, potem → zato se je peš napotilv dolino.). Eno od zelo pogostih logičnih razmerij med dejanjema ipd. je t. i. vzročno-posledičnorazmerje – o njem govorimo takrat, kadar prvo dejanje povzroči nastanek drugega in je torej drugodejanje posledica prvega (prim. Simon je zamudil zadnjo vlečnico, zato se je peš napotil v dolino.– Simon se je peš napotil v dolino, ker je zamudil zadnjo vlečnico.).Vzročno-posledično povezani dejanji lahko predstavimo na več načinov, npr.– tako, da ju postavimo v pravilno časovno zaporedje (torej najprej navedemo vzročno dejanje, natopa posledično) ter izrazimo vzrok z besedo ker (npr. Ker je Simon zamudil zadnjo vlečnico, se jepeš napotil v dolino) ali posledico z besedo zato (npr. Simon je zamudil zadnjo vlečnico, zato se jepeš napotil v dolino.), ali– tako, da najprej navedemo drugo oz. posledično dejanje, za njim pa prvo oz. vzročno dejanje – vtakem primeru lahko izrazimo samo vzrok, in sicer z besedo ker (npr. Simon se je peš napotil vdolino, ker je zamudil zadnjo vlečnico.).Prvi način (tj. vzrok→posledica) je sintetični, drugi (posledica→vzrok) pa je analitični – z njimrazlagamo nastanek dejanja/stanja/pojava.Po navadi sprašujemo po vzroku (npr. Zakaj se je Simon peš napotil v dolino?), medtem ko po posledicivprašujemo zelo redko (npr. Kaj je bila posledica tega, da je Simon zamudil zadnjo vlečnico?,Na kaj je vplivalo to, da je Simon zamudil zadnjo vlečnico?).Opozorilo: Učenci spoznavajo vzročno-posledično razmerje med dejanji najprej z lastnimi izkušnjami(npr. zebe jih, zato se oblečejo; zaspani so, zato gredo spat; žejni so, zato popijejo čaj; padejos kolesa, zato so poškodovani ipd.), vendar ga kljub temu pogosto ne prepoznajo. Zato jih moramousmerjati k razmišljanju o tem, katero dejanje je bilo prvo in katero drugo. Vzročno-posledično razmerjenamreč izhaja iz časovnega razmerja; učenci ga prepoznajo tako, da dejanji najprej razvrstijov pravilno časovno zaporedje, nato pa razmišljajo, ali je med zaporednima dejanjema morda tudivzročno-posledično razmerje, tj. ali je prvo dejanje morda vzrok drugega dejanja oz. ali je drugodejanje morda posledica prvega (npr. Simon je zamudil zadnjo vlečnico, potem se je peš napotil vdolino. → Ker je Simon zamudil zadnjo vlečnico, se je peš napotil v dolino. proti Skakalec je počakalna znak svojega trenerja, potem se je spustil po skakalnici → *Ker je skakalec počakal na znak svojegatrenerja, se je spustil po skakalnici. Če ločijo vzrok od posledice, znajo razložiti svoja dejanja indejanja drugih, naravne in druge pojave ipd.98