Gradim slovenski jezik 5 - Praktik

14 Pri⎪va⎪ko in li⎪tu⎪pan2. del, str. 6–15, predvideno število ur: 4Operativni cilji:– branje in poslušanje opisa rastline,– razumevanje prebranega in poslušanega besedila (tj. prepoznavanje teme, ključnih besed in bistvenihpodatkov),– povzemanje vsebine besedila z miselnim vzorcem,– tvorjenje zapisanega in govorjenega opisa rastline ob miselnem vzorcu,– primerjanje in presojanje govornih nastopov ter utemeljevanje svojega mnenja,– poročanje o delu v dvojici,– postavljanje vprašanj po poslušanju opisa rastline,– povzemanje značilnosti opisa rastline.Ciljna tema: Opis rastline.Opis rastline je besedilo, v katerem prikazujemo značilnosti rastline, tj. njene dele, višino, čas cvetenja,rastišče, uporabnost in družino. Glagoli so v sedanjiku (ta ne izraža trenutka sporočanja, ampakbrezčasnost oz. splošnost).Opozorilo: Opisa rastline ne smemo zamenjati s pripovedjo o svojih doživetjih, povezanih z rastlino.Pri opisovanju namreč predstavljamo druge podatke kot pri pripovedovanju – tj. naštevamo značilnostirastline, ne pa prikazujemo to, kar se nam je zgodilo med opazovanjem, nabiranjem, podarjanjemrastline ipd.; zato so glagoli v sedanjiku, ne pa v pretekliku.Učitelji pogosto uporabljajo izraz »opisovanje« za vsako pisno sporočanje, »pripovedovanje« pa zavsako ustno sporočanje, vendar to ni prav. Opisujemo lahko pisno ali ustno; pa tudi pripovedujemolahko ustno ali pisno (pisnim pripovedim v šoli pogosto pravimo »doživljajski spisi«). Opisovanjein pripovedovanje torej nista omejeni samo na en prenosnik (tj. samo na pisanje ali samo na govorjenje),temveč sta omejena na vrsto podatkov, o katerih sporočamo – če predstavljamo/naštevamoznačilnosti česa, to opisujemo; če predstavljamo, kaj se je zgodilo, o tem pripovedujemo.Učence med opisovanjem rastline pogosto »odnese« v pripovedovanje o svojih doživetjih, in to zaradinaslednjih dveh vzrokov:1. več izkušenj imajo s pripovedovalnimi besedili (taka besedila so npr. pravljice, pripovedke, legende,bajke, basni, povesti, novice, poročila),2. opisovanje je težje od pripovedovanja, saj je treba bitje ali predmet najprej podrobno in sistematičnoopazovati, nato prepoznati njegove značilnosti in te poimenovati.Pogosto pa se tudi zgodi, da učenci v opis rastline vpletajo svoje vrednotenje (npr. Ta rastlina mi jezelo všeč, ker …) ali mu dodajajo navodila za uporabo rastline (npr. za pripravo in uživanje sirupa,poparka ipd.).Učitelj je učencem dolžan pomagati pri razvijanju zmožnosti opisovanja – tako jim bo obogatil tudinjegovo »sporazumevalno doto« za vse življenje; opisovanje je namreč eden od temeljnih načinovsporočanja v strokah/znanostih in v vsakdanjem življenju. Zato naj spodbuja učence k pozornemuopazovanju in opisovanju rastline, in to ne le pri slovenščini, temveč tudi pri drugih šolskih predmetih,npr. pri spoznavanju narave, likovni vzgoji ipd. Poimenovalno zmožnost pa naj razvija s t. i.vajami za bogatenje besednega zaklada, npr. za poimenovanje delov rastline in njihovih lastnosti(npr. barve, oblike), za poimenovanje raznih vrst rastišča, pripravkov iz rastline ipd.122