Gradim slovenski jezik 5 - Praktik

18srednje in višje ravni. Zaželeno je, da učenci rešijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju,saj je enota zgrajena tako, da reševanje zaporednih nalog vodi učenca pri razmeroma samostojnemspoznavanju značilnosti sporazumevanja, besedilnih vrst ali drugih jezikovnih pojavov.Učitelj naj učence navaja na samostojno posploševanje in povzemanje značilnosti obravnavanegapojava – gre za naloge na rumeni podlagi. Če učenci niso zmožni sami dopolniti ponujene strokovnerazlage, naj jih učitelj spodbuja k razmišljanju s tem, da jih vpraša, kje v določeni enoti (npr. vkateri nalogi) lahko najdejo manjkajoče podatke. Ko učenci končajo to nalogo, naj učitelj frontalnopreveri njihove rešitve.Učitelj naj sicer frontalno preveri rešitve večine nalog ali pa naj spodbudi učence, naj to storijo samis pomočjo Rešitev. Manj zmožnim učencem naj pomaga pri reševanju nalog, in sicer s tem, da jihvodi pri opisovanju postopka reševanja naloge; znano je namreč, da učenci, ki ubesedilijo postopekreševanja naloge, uzavestijo strategijo reševanja, hkrati pa pomagajo učitelju, saj mu dajo vedeti,pri čem imajo težave. – Ponekod lahko učitelj pomaga učencem tudi tako, da skupaj frontalnorešijo prvi primer. – Ponekod je napisano, da je naloga predvidena za domače delo – če ni, je toprepuščeno učiteljevi odločitvi. Seveda pa morajo biti pregledane tudi domače naloge.Učitelj naj pazi na to, da se učenci med pogovori o besedilu, o sebi in svoji zmožnosti sporazumevanjapočutijo varne in sproščene, zato naj učencem jasno pove, da ne dovoli nestrpnosti oz.posmehovanja zaradi napačnega ali drugačnega odgovora.Da bi delo s samostojnim delovnim zvezkom potekalo čim učinkoviteje, je ponekod v desnem stolpcu(Kaj delajo učenci?) izrecno omenjena tudi učiteljeva dejavnost, in sicer v obliki nasveta (npr. v 1.enoti: Nasvet: Učitelj naj se z učenci pogovarja o nastanku, vlogi in ustreznosti vzdevkov.).Poleg piktogramov, ki zaznamujejo dejavnost učencev, so ponekod v levem stolpcu (Št. naloge/Dejavnost) narisani tudi piktogrami za obliko dela (npr. delo v dvojicah, delo v skupini) – tudi njihovpomen je razviden iz Legende na str. 21. Kjer piktogramov za obliko dela ni, pomeni, da gre za individualnoali frontalno delo učencev oz. da naj učitelj prilagodi obliko dela konkretnim okoliščinam.2.4.5 Učenčevo samovrednotenjeKo končamo obravnavo enote, je potrebno, da učenci v pogovoru z učiteljem ovrednotijo svoje znanje/zmožnost, potek dela in sodelovanje s sošolci in učiteljem – dokazano je, da si na ta način utrdijo znanjein uzavestijo svoje delo.Priporočamo, da učitelj vprašanja, ki so napisana v rubriki Učenčevo samovrednotenje in se v oblikiza fotokopiranje nahajajo na koncu priročnika in na zgoščenki, ob koncu obravnave posamezne enoteučencem ponudi v razmislek (namesto na prosojnici lahko visijo tudi na steni).Učenci odgovarjajo na naslednja vprašanja:– Kaj je bil temeljni cilj te enote?Učenci naj bi prepoznali cilj, npr. v 6. enoti: Da bi znal brati novico. V nekaterih enotah, ki vsebujetadva temeljna cilja, vprašamo učence po obeh, npr. v 13. enoti: Kaj je bil temeljni cilj prvegadela te enote? in Kaj je bil temeljni cilj drugega dela te enote?– Kaj si se naučil o tem? Učitelj naj vpraša učence po konkretnem podatku, razvidnem iz cilja, npr.v 6. enoti: Kaj si se naučil o novici? V nekaterih enotah, ki vsebujeta dva temeljna cilja, vprašamoučence po obeh, npr. v 13. enoti: Kaj si se naučil o glasovih in črkah slovenskega knjižnega jezika?(Dopolni pravila.) in Kaj si se naučil o deljenju? (Dopolni pravila.)Predvideno je, da učenci skoraj v vseh enotah pokažejo svoje novo znanje z dopolnjevanjem miselnegavzorca ali povedi. Priporočeno je, da ima učitelj na prosojnici tako »pomanjkljiv« kot popolnmiselni vzorec; učencem najprej pokaže pomanjkljivega in jim naroči, naj ga dopolnijo (učitelj jimpri tem lahko pomaga), nato pa preverijo svojo rešitev npr. tako, da jim učitelj pokaže popolnega.Učenci naj narišejo miselni vzorec na prazen list papirja in tega nato vstavijo v posebno mapo alipa naj izpolnijo miselni vzorec na fotokopiji, ki jim jo izroči učitelj. Nepopolni in popolni miselni