11.07.2015 Views

Gradim slovenski jezik 5 - Praktik

Gradim slovenski jezik 5 - Praktik

Gradim slovenski jezik 5 - Praktik

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

10 Med poukom, pred poukom, po pouku1. del, str. 75–81, predvideno število ur: 3Operativni cilji:– logično razmišljanje (tj. prepoznavanje istočasnih dejanj/stanj ter neistočasnih dejanj/stanj in njihovegazapovrstja),– pretvarjanje povedi z naštetima dejanjema/stanjema v povedi s časovnim odvisnikom,– izrekanje istočasnosti s prislovom hkrati in z veznikom medtem ko,– prepoznavanje vloge večbesednega veznika medtem ko,– izrekanje neistočasnosti s prislovom potem ter z veznikom ko,– pravilna raba vejice pred glavnim stavkom.Ciljna tema: Časovno razmerje med dejanjema/stanjema.Ljudje po navadi ne govorimo/pišemo samo o enem dejanju/stanju (npr. Dekleta so pripravile masoza palačinke.), temveč prikazujemo več dejanj/stanj – to delamo tako, da dejanja/stanja samo naštevamo(npr. Deklice so pripravile maso za palačinke, v ponev so vlile nekaj kaplic olja.), ali tako, daizražamo tudi njihovo časovno dimenzijo oz. časovno razmerje med njimi (npr. Deklice so pripravilemaso za palačinke, potem so v ponev vlile nekaj kapljic olja.).Časovno razmerje med dejanji je dveh vrst, tj. istočasno (npr. Deklice so pekle palačinke in vnetoprepevale.) ali neistočasno (Deklice so pripravile maso za palačinke, potem so v ponev vlile nekajkaplic olja.). Istočasnost dveh ali več dejanj izražamo s prislovom hkrati ali z veznikom ko oz. medtemko (npr. Deklice so pekle palačinke, hkrati so vneto prepevale; Ko/Medtem ko so deklice peklepalačinke, so vneto prepevale.). Neistočasnost dejanj pa lahko izrazimo na več načinov – odvisnood tega, katero dejanje želimo časovno opredeliti: če želimo izpostaviti prvo oz. začetno dejanje,uporabimo veznik ko/potem ko (npr. Ko/Potem ko so deklice pripravile maso za palačinke, so v ponevvlile nekaj kaplic olja.); če pa želimo izpostaviti naslednje dejanje, uporabimo prislov potem/natoali veznik preden (npr. Deklice so pripravile maso za palačinke, potem/nato/preden so v ponev vlilenekaj kaplic olja.). Neistočasni dejanji po navadi predstavimo tako, da pred prvo dejanje postavimoveznik ko/potem ko, ali tako, da pred naslednje dejanje postavimo prislov potem/nato; veznik predense rabi bolj poredko.Opozorilo: Učenci pogosto mislijo samo na to, kaj vse se je zgodilo, ne pa tudi na to, ali so dejanjapotekala hkrati ali ne, katero od neistočasnih dejanj je bilo prvo in katero mu je sledilo ipd. Zatodejanja pogosto samo naštevajo (po navadi z veznikom in ali pa), torej ne izražajo časovnega razmerjamed njimi.Ker pa je za tvorjenje razumljivih besedil in za razumevanje tujih besedil zelo pomembno, da znamopostaviti dejanja v pravilno časovno zaporedje in tega pravilno izraziti oz. da ga prepoznamo izbesedila (npr. iz besed hkrati/ko/medtem ko/potem ko/potem/…), mora učitelj učence spodbujati– k opazovanju dejanj iz njihovega življenja in k razmišljanju o tem, ali potekajo hkrati ali ne,– k izrekanju sočasnih dejanj,– k opazovanju zaporedja neistočasnih dejanj iz njihovega življenja,– k razvrščanju svojih neistočasnih dejanj,– k izrekanju zaporedja neistočasnih dejanj,– k prepoznavanju povedi z napačno izraženim časovnim razmerjem med dejanji,– k prepoznavanju povedi z napačno razvrščenimi dejanji,– k odpravljanju napak v tovrstnih povedih,– k določanju vrste časovnega razmerja med predstavljenimi dejanji ipd.91

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!