Gradim slovenski jezik 5 - Praktik

16 Oprostite, katerega spola ste?2. del, str. 21–25, predvideno število ur: 2Operativni cilji:– poimenovanje bitij in stvari,– ločevanje naravnega spola od slovničnega spola,– obvladanje in uporaba strategije za določanje spola,– določanje spola samostalnikov,– razumevanje in raba strokovnih izrazov moški, ženski in srednji spol.Ciljna tema: Spol samostalnika.Samostalniki so točno določenega spola, in sicer moškega, ženskega ali srednjega; pravimo, da soenospolski (za razliko od pridevnikov, ki so trispolski, prim. bel, -a, -o).Spol samostalnikov je v slovenščini načeloma določen slovnično, tj. na podlagi končnice v imenovalnikuednine – tako je večina samostalnikov– s končnico -ø moškega spola (npr. cvet, oblak),– s končnico -a ženskega spola (npr. polica, kljuka),– s končnico -o oz. -e srednjega spola (npr. okno, sonce).Nekaj pa je posebnosti, npr.– samostalniki ženskega spola s končnico -ø (prim. breskev, luč, mami, Karmen),– samostalniki moškega spola s končnico -a (npr. Miha, strojevodja) ali -o/-e (npr. avto, finale).Opozorilo: Učitelj naj se zaveda, da učenci praktično obvladajo spol samostalnika, saj tvorijo pravilnebesedne zveze in povedi (npr. zlomljena kost – ne zlomljen kost; Avto je umazan. – ne Avto jeumazano.); le tisti iz gorenjske in rovtarske narečne skupine imajo pri sporočanju v knjižnem jezikupogosto težave s srednjim spolom – v gorenjskih narečjih namreč zamenjajo srednji spol z moškim,npr. Mlek je vroč (ta pojav imenujemo maskulinizacija), v rovtarskih pa zaradi t. i. akanja zamenjajosrednji spol z ženskim, npr. Mleka je vroča (ta pojav imenujemo feminizacija).Ko pa učenci začenjajo opazovati samostalnike in jim določati spol, zlahka določijo spol tistim samostalnikom,ki poimenujejo odrasle osebe in večje živali – tu se namreč opirajo na t. i. naravni spol (tj.ženski/ moški). Pri vseh drugih samostalnikih pa ta naravna logika odpove, zato se učencem zdi nenavadno,da imajo spol tudi besede za stvari in pojme (npr. okvir, cerkev, luč, okno, ljubezen, veselje) inda so poimenovanja za mladiče pogosto srednjega spola, ne pa moškega oz. ženskega (npr. dete, dekle,tele, jagnje). Učitelj naj zato učencem pove, da ne določamo spola bitja, stvari ali pojma – temvečspol besede, s katero je to poimenovano, in da si pri določanju spola večine besed lahko pomagamotako, da pred besedo postavimo besedo tisti, tista ali tisto – tisti je namreč znamenje moškega spola,tista ženskega in tisto srednjega. (Kot je bilo že omenjeno, to ne velja za vse besede, in sicer ne za t.i. množinske samostalnike, npr. vrata → tista vrata → pričakovali bi, da so vrata ženskega spola, aniso, ker so v množini; so srednjega spola. Vendar v petem razredu spola množinskih samostalnikovše ne obravnavamo.)138