Gradim slovenski jezik 5 - Praktik

pa le, če govorno nastopamo (tj. govorimo pred množico ljudi); učimo se ga v šoli; njegove besedein pravila so predpisani in opisani v jezikovnih priročnikih. V knjižnem pogovornem jeziku se samopogovarjamo, in sicer z ljudmi z raznih koncev Slovenije.Neknjižnih jezikovnih zvrsti je več; načeloma jih ne pišemo, govorimo pa le v pogovorih na posameznihdelih slovenskega ozemlja (npr. narečja in pokrajinski pogovorni jeziki) ali v posameznihdružbenih skupinah (sleng /jezik ljudi iz iste starostne skupine/, žargon /jezik ljudi v poklicnih ininteresnih skupinah/, argo /skrivni jezik ljudi na družbenem obrobju oz. v podzemlju/).Opozorilo: Knjižnega jezika nihče od nas ne govori doma; otrokov prvi jezik je namreč neknjižni(narečje ali pokrajinski pogovorni jezik). S knjižnim jezikom se otroci sicer srečajo že pred vstopomv šolo, npr. pri poslušanju pravljic (če jim jih berejo starši ali so posnete na kasetah), gledanju televizije,obisku gledaliških in drugih predstav …, vendar se ga načeloma začnejo sistematično učiti všoli. Ker se jim zdi nenaraven, imajo z njim precej težav. Ker pa ima knjižni jezik narodnozdruževalnovlogo in ker v njem pišemo in beremo ter govorno nastopamo, mora učitelj pri pouku knjižnemujeziku posvetiti veliko pozornosti, predvsem naj učence spodbuja k njegovi rabi (ne le pri slovenščini,temveč pri vseh predmetih) in pri tem naj bo učencem tudi sam dober zgled.Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogahŠt. naloge/DejavnostiKaj delajo učenci?1. Opazujejo fotografije pod naslovom enote. Nato v pogovoru, ki ga vodi učitelj, povedo, da so na njihjavni napisi (ime kraja na tabli in kažipot, ime ulice in ime ustanove) in da so dveh vrst: enojezični indvojezični. Povedo, v katerih jezikih so napisani dvojezični napisi in kje v Sloveniji bi jih lahko našli.Nato odgovarjajo na vprašanja o rabi slovenščine kot državnega jezika.Nasvet: Učitelj naj učence usmerja tako, da bodo sami prišli do izraza državni jezik. – Na fotografijinaj prepoznajo zgradbo slovenskega parlamenta (državnega zbora).2. Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako povzamejo bistvene značilnosti slovenščine kot državnegajezika.3. Ogledajo si fotografije z javnimi napisi (ime ustanove, kraja in ulice). Nato povedo, v katerem jezikuso napisani.Povedo tudi, v katerem jeziku je napis na njihovi šoli in v katerih jezikih je napisano ime kraja na spodnjifotografiji. Povedo, kateri jezik je na prvem mestu in kateri na drugem, ter skušajo razložiti, zakajje tako.Nasvet: Učenci lahko navedejo še kakšen podoben primer.4. Ogledajo si ilustracijo ob tej nalogi in preberejo besedilo v oblačkih (lahko kot igro vlog). Nato povedo,kaj delata dečka, v katerem jeziku to delata, zakaj je tako in v katerem slovenskem mestu (deluSlovenije) prihaja do takih govornih situacij; v slovenščino prevedejo odgovor v italijanščini.Potem sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja, ki se navezujejo na že videni posnetek besedilao Piranu v 18. enoti.Nasvet: Če imajo pri odgovarjanju težave, naj si ponovno ogledajo tisti del posnetka, ki govori o prebivalcihPirana in o njihovem jeziku. – Z učiteljevo pomočjo naj ugotovijo, da so šole v delu slovenskeIstre enojezične.5. Ogledajo si fotografiji v tej nalogi. Povedo, v katerih jezikih sta napisa in zakaj je tako.161