Gradim slovenski jezik 5 - Praktik

28 Kranjska Gora je kraj, ne pa gora2. del, str. 105–115, predvideno število ur: 6Operativni cilji:– ločevanje občnih imen od lastnih,– ločevanje naselbinskih (krajevnih) zemljepisnih lastnih imen od nenaselbinskih (nekrajevnih),– pisanje enobesednih in večbesednih naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih lastnih imen,– pisanje imen prebivalcev pokrajin in krajev,– pisanje imen jezikov,– pisanje vrstnih pridevnikov, tvorjenih iz zemljepisnih lastnih imen,– prepisovanje zemljepisnih lastnih imen s pisanimi črkami,– vrednotenje zapisa in utemeljevanje svojega mnenja,– povzemanje pravil za pisanje enobesednih in večbesednih naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnihlastnih imen.Ciljna tema: Pravopis – velika začetnica v zemljepisnih lastnih imenih.Zemljepisne pojave (tj. kraje, planete, reke …) poimenujemo z občim ali lastnim imenom – z občimimenom poimenujemo katerega koli predstavnika iste vrste (npr. mesto, planet, reka), z lastnim imenompa poimenujemo posameznika, tj. njegovo posebnost, enkratnost (npr. Celje, Zemlja, Savinja).Lastna imena, s katerimi poimenujemo posamezne zemljepisne pojave, imenujemo zemljepisna lastnaimena; vedno jih začnemo pisati z veliko začetnico (npr. Celje, Kranjska Gora, Kriška gora) – takopoudarimo posebnost, individualnost, enkratnost poimenovanega zemljepisnega pojava.Zemljepisna lastna imena so iz ene besede ali iz več besed (prim. Kranj, Triglav – Kranjska Gora,Kriška gora) – torej so enobesedna ali večbesedna. Enobesedna zemljepisna lastna imena pišemo zveliko začetnico (npr. Celje), prav tako tudi prvo besedo v večbesednem lastnem imenu (npr. KranjskaGora, Kriška gora) – pisanje neprvih besed pa določajo posebna pravila.To, kako pišemo neprve besede v večbesednih zemljepisnih lastnih imenih (tj. z veliko ali malozačetnico), je odvisno od tega, ali poimenujemo z zemljepisnimi lastnimi imeni kraj/naselbino (npr.mesto, vas, trg, zaselek) ali kaj drugega (npr. reko, goro, pokrajino). Glede na to, kaj poimenujemoz njimi, ločimo dve vrsti zemljepisnih lastnih imen: naselbinska/krajevna (npr. Kranjska Gora) innenaselbinska/nekrajevna (npr. Kriška gora).Večbesedna naselbinska/krajevna zemljepisna lastna imena pišemo tako, da zapišemo prvo besedo zveliko začetnico, neprve besede pa tudi z veliko začetnico (npr. Kranjska Gora, Škofja Loka, MurskaSobota) – razen če niso samostalniki mesto, vas, selo, trg (npr. Novo mesto, Opatje selo, Gorenja vas,Stari trg) ali predlogi (npr. Most na Soči, Grahovo ob Bači).Večbesedna nenaselbinska/nekrajevna zemljepisna lastna imena pa pišemo tako, da zapišemo prvobesedo z veliko začetnico, neprve besede pa načeloma z malo začetnico (npr. Kriška gora, Bela krajina,Panonska nižina, Balkanski polotok, Slomškova ulica) – razen če so že same lastna imena (npr.Julijske Alpe, Mala Mojstrovka, Sava Bohinjka).Opozorilo: Ker so pravila o pisanju zemljepisnih lastnih imen v slovenščini kar zapletena, naj učiteljrazvija to pravopisno zmožnost učencev postopoma in sistematično, npr.:– Učenci najprej primerjajo vlogo zemljepisnih občih in lastnih imen (npr. mesto – Celje) – tako prepoznajoposebno vlogo lastnih imen ter usvojijo merilo za ločevanje lastnih imen od občih.– Nato opazujejo zapis enobesednih zemljepisnih lastnih imen – tako usvojijo pravilo o pisanjuenobesednih zemljepisnih lastnih imen z veliko začetnico.213