Gradim slovenski jezik 5 - Praktik

19 V državi, na občini, v družini2. del, str. 41–45, predvideno število ur: 2Operativni cilji:– poznavanje in upoštevanje posebnega položaja slovenščine v Republiki Sloveniji (tj. državni jezikin uradni jezik),– poznavanje in upoštevanje posebnega položaja italijanščine in madžarščine v delu RepublikeSlovenije (v delu slovenske Istre in delu Prekmurja),– ločevanje knjižnega jezika od neknjižnega,– poznavanje in upoštevanje okoliščin rabe knjižnega in neknjižnega jezika,– obvladanje strokovnih izrazov državni jezik, uradni jezik, knjižni jezik, neknjižni jezik.Ciljni temi: Družbeni položaj slovenščine in drugih jezikov v Republiki Sloveniji. Knjižni in neknjižnijezik.Slovenščina je v Republiki Sloveniji državni jezik; to pomeni, da predstavlja našo državo. Pri ustnemin pisnem sporazumevanju jo uporabljajo državni organi (npr. člani vlade, parlamenta), zapisana je nadenarju in tudi državna himna se poje v slovenščini. Slovenščina je z ustavo določena tudi za uradnijezik v Republiki Sloveniji; to pomeni, da v slovenščini poteka vse javno sporazumevanje v Sloveniji(poslovanje, javni napisi, oglasi …). Na območju, na katerem živi italijanska narodna skupnost (tj.v delu slovenske Istre), je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina, na območju, na kateremživi madžarska narodna skupnost (tj. v delu Prekmurja), pa tudi madžarščina. Dvojezičnost je nateh področjih izpričana z enakopravno rabo obeh jezikov v javnosti (npr. dvojezični krajevni napisi,dvojezični poštni obrazci ipd.)Vrtci in šole na dvojezičnem ozemlju slovenske Istre so enojezični; to pomeni, da otroci slovenske narodnostiobiskujejo vrtce/šole s slovenskim učnim jezikom (vendar se učijo tudi italijanščine), otrociitalijanske narodnosti pa vrtce/šole z italijanskim učnim jezikom (vendar se učijo tudi slovenščine).Vrtci in šole na dvojezičnem ozemlju Prekmurja so dvojezični; to pomeni, da otroci slovenske inmadžarske narodnosti obiskujejo vrtce/šole, v katerih se enakopravno uporabljata oba jezika (slovenščinain madžarščina).160*****Slovenski jezik uporabljamo ne le pri govornem nastopanju, pisanju oz. branju, temveč tudi pri pogovarjanju,npr. doma, v šoli, službi, v mestih, na podeželju … – vendar v vseh teh okoliščinah neuporabljamo »istega jezika« oz. iste zvrsti jezika. Slovenski jezik je namreč raznovrsten, tj. ima večrazličic oz. zvrsti.Nekatere jezikovne zvrsti uporabljamo na vsem slovenskem ozemlju, druge pa samo na njegovemdelu oz. v določeni skupini ljudi. Zato delimo jezikovne zvrsti na dve skupini: na knjižne zvrsti aliknjižni jezik in neknjižne zvrsti ali neknjižni jezik.Knjižni jezik je skupen za vse Slovence – ima narodnozdruževalno vlogo. Ljudem iz različnih koncevSlovenije in iz različnih družbenih skupin omogoča, da razumejo eden drugega (če ne bi bilo knjižnegajezika, se Slovenci iz zelo oddaljenih krajev med seboj ne bi mogli sporazumevati). Knjižni jezikima dve različici: zborno in knjižno pogovorno. Zborni jezik je strožja različica knjižnega jezika,knjižni pogovorni jezik pa je njegova nekoliko bolj sproščena, manj stroga različica (od zbornega seloči predvsem v izgovarjanju besed, tako npr. opušča končni nenaglašeni samoglasnik, prim. začnimodelat, smo delal, smo bli). Zborni jezik uporabljamo predvsem pri branju in pisanju, pri govorjenju