Gradim slovenski jezik 5 - Praktik

15 Kdo ali kaj je to?2. del, str. 16–20, predvideno število ur: 2Operativni cilji:– poimenovanje bitij, stvari in pojmov,– prepoznavanje in posploševanje pomenskih lastnosti samostalnikov,– obvladanje in uporaba strategije za prepoznavanje samostalnikov,– razumevanje in raba strokovnega izraza samostalnik.Ciljna tema: Samostalnik.Samostalniki so besede, s katerimi neposredno poimenujemo bitja, stvari ali pojme.Samostalnik v sodobnem slovenskem jezikoslovju (po J. Toporišiču, 1976) ni besedna vrsta, temvečje podvrsta besedne vrste, ki jo imenujemo samostalniška beseda. Samostalniška beseda je torej besednavrsta, ki združuje tri podvrste besed z enakimi pomenskimi in skladenjskimi lastnostmi (vse tebesede namreč poimenujejo bitja, stvari in pojme, v stavku pa nastopajo v vlogi osebka ali predmeta).Podvrste samostalniške besede so: samostalnik (npr. deček, mesto), samostalniški zaimek (npr. on,kdo, nekdo, nihče, kaj, nekaj) in posamostaljeni pridevnik (npr. Čajkovski, Krško, Trebnje).Jezikoslovno razvrščanje besed v besedne vrste je zelo abstraktno; zanj sta potrebni precej bolj razvitizmožnosti abstraktnega mišljenja in opazovanja pojavov v jeziku, kot ju lahko pričakujemo od vsehučencev v osnovni šoli, zato učenci na tej stopnji šolanja spoznavajo le temeljne oz. lažje predstavljiveskupine besed. To pomeni, da ne spoznavajo samostalniške besede, samostalniških zaimkov,posamostaljenih pridevnikov ipd., temveč spoznavajo le temeljno skupino besed, tj. samostalnik.Opozorilo: Učenci v osnovni šoli spoznajo, da so samostalniki besede, s katerimi poimenujemo bitja,stvari in pojme, ter da imajo določeno obliko oz. oblikovne značilnosti, in sicer: spol in število (tospoznajo v 5. razredu oz. v 16. in 17. enoti našega delovnega zvezka), sklon oz. sklanjanje (to obravnavajov 6. razredu) in sklanjatev (s tem se ukvarjajo v 7. razredu).Pri opazovanju in prepoznavanju pomena samostalnikov imajo največ težav z razumevanjem izrazapojem – bitja in stvari si lahko predstavljajo, pojmov pa ne. Zato naj si pri razmišljanju o tem, ali jedana beseda samostalnik ali ne, pomagajo tudi tako, da dano besedo uporabijo v povedi To je … inse nato vprašajo po tej besedi; če se vprašajo Kdo/kaj je to?, je beseda zagotovo samostalnik (npr.To je noč. → Kaj je to? → Beseda noč je samostalnik. – To je zanimivo. → Kakšno je to? → Besedazanimivo ni samostalnik.).Učitelj naj od učencev ne zahteva definicije samostalnika – pač pa naj preverja razumevanje in rabotega jezikoslovnega izraza (npr. tako, da učencem naroči, naj v skupini raznovrstnih besed podčrtajo/obkrožijosamostalnike in pojasnijo svoje rešitve oz. naj skupino istovrstnih besed poimenujejo zustreznim jezikoslovnim izrazom in pojasnijo svojo rešitev).Še to: Z vprašalnico kdo? sprašujemo samo po človeku – po vsem drugem (torej tudi po živalih) sprašujemos kaj? (To se bo zdelo učencem zelo čudno, saj v pogovornem jeziku sprašujemo po živalihtako kot po človeku, tj. s kdo?.)131