Gradim slovenski jezik 5 - Praktik

9 Besedilo potuje od ust do ust1. del, str. 63–74, predvideno število ur: 6Operativni cilji:– branje besedila,– razumevanje prebranega besedila,– obvladanje strategije prejemanja besedila in učenja iz besedila,– strnjeno in podrobno pisno in ustno obnavljanje besedila,– govorno nastopanje,– presojanje obnov in utemeljevanje svojega mnenja,– poznavanje vrst obnov in njihovih značilnosti,– izražanje iste osebe/živali/predmeta … v zaporednih povedih z osebnim zaimkom.Ciljna tema: Obnova.Obnova je t. i. vezana besedilna vrsta – v njej namreč sporočevalec ne prikazuje dogodka/postopka/značilnosti živali, rastline ali predmeta ipd., temveč s svojimi besedami povzema vsebino prebranegaali poslušanega (tudi gledanega) besedila. Tuje besedilo lahko povzema na dva načina:– podrobno, tj. tako, da ohranja bistvene podatke in tudi nekaj nebistvenih/podrobnih, ali– strnjeno, tj. tako, da ohranja le bistvene podatke.Zato govorimo o dveh vrstah obnove: o podrobni in strnjeni.Sporočevalec mora besedilo, ki ga bo obnovil, najprej pozorno (ali celo večkrat) brati/poslušati/gledatiin ga dobro razumeti, tj. prepoznati bistvene podatke in njihovo časovno, vzročno-posledičnoipd. povezanost. Nato pa mora vse to predstaviti s svojimi besedami.Opozorilo: Učenci imajo z obnavljanjem besedila precej težav, in sicer zato,– ker v tujem besedilu ne ločijo bistvenih podatkov od nebistvenih (tj. ne ločijo »zrna od plev«) – zatos svojimi besedami prikazujejo večino podatkov ali pa tuje besedilo kar citirajo, tj. se ga naučijo napamet oz. ga prepišejo,– ker v tujem besedilu ne prepoznajo logične povezanosti podatkov – zato le naštevajo, o čem vsegovori tuje besedilo.Pogosto pa tujega besedila sploh ne obnavljajo, saj ne prikazujejo njegove vsebine, temveč– izrekajo svoje mnenje o njej (torej tvorijo oceno besedila),– pripovedujejo o svojih izkušnjah s tem ali podobnim tujim besedilom (torej tvorijo doživljajskispis),– tujemu besedilu dodajajo nove podatke (in tako tvorijo domišljijski spis).Zmožnost obnavljanja tujih besedil je ena od zelo pomembnih sestavin sporazumevalne zmožnosti. Všoli in vsakdanjem življenju se namreč precej pogovarjamo o tem, kaj smo prebrali/slišali/gledali, patudi znanje v veliki meri pridobivamo iz tujih besedil – teh si ne moremo zapomniti v celoti, zato iznjih izluščimo bistvene podatke in njihovo logično povezanost ter si naredimo zapiske oz. izpiske (npr.v obliki dispozicijskih točk, miselnega vzorca, preglednic ipd.), te pa nato drugim predstavimo tako,da iz njih tvorimo svoje besedilo o prvotnem tujem besedilu, torej tuje besedilo obnovimo.Učitelj se mora zavedati, da učence s tem, ko jih uči obnavljati tuje besedilo, hkrati uči tudi učiti seiz besedil. Učenje obnavljanja besedil je torej tudi uzaveščanje strategij sprejemanja besedil oz. uzaveščanjestrategij učenja iz besedil.Zato naj učitelj postopno in sistematično vodi učence pri prepoznavanju bistvenih podatkov v tujem82