Bogdan Derč (1880–1958) - Zdravniška zbornica Slovenije

Intervjupreventivne dejavnosti. Zaradi potreb sem potem pričel s specializacijosplošne medicine ali, kot sedaj imenujemo, družinskemedicine. Specialistični izpit sem opravil v maju 1980.Kdaj in kako ste začeli z delom v klubu oz. šoli zazdravo življenje in skladne medsebojne odnose?Leta 1971 sem ustanovil Klub zdravljenih alkoholikov vDravogradu in Psihohigiensko posvetovalnico. Zaradi različnihstisk ljudi, ki sami niso bili alkoholiki, so pa izhajali iz družinalkoholikov, smo klub preimenovali v Šolo za zdravo življenjein skladne medsebojne odnose.Kakšne so vaše izkušnje z delovanjem kluba?Ves čas delovanja kluba sem se strokovno izpopolnjeval, o tej tematikije treba prebrati veliko literature, če želiš delati uspešno. Skupajs člani smo oblikovali osnovno knjižnico, ki naj bi jo predelal vsakčlan kluba, uvedli smo tek, ustanovili planinsko društvo, skratka, naširoko smo organizirali našo dejavnost. Kasneje sem se vključil še vpodiplomski študij socialne psihiatrije v Zagrebu.Kakšna so osnovna spoznanja pri delu s skupinoljudi z raznovrstnimi težavami v življenju?Zame še vedno velja, da je alkoholizem oblika nevroze. Vprogramu, ki ga vodim, imamo več kot polovico ljudi, ki nisoalkoholiki, ampak izvirajo iz družin alkoholikov, kar pove svoje.Vključene imamo tudi mlade ljudi, ki so, preden so prišli v našprogram, »zavozili« študij, z delom v skupini in osebnim razvojempa so uspeli kasneje diplomirati na fakultetah. Izkušnje spodročja zdravljenja psihosomatskih bolezni so mi pokazale, daima veliko ortopedskih pacientov izvor svojih težav v psihosomatiki.Na primer, v programu imam pacientko, ki je bila žeoperirana na hrbtenici in se je skupaj s partnerjem vključila vdelo kluba, po določenem času ortopedskih težav nima več. Zanevrotika je značilno, da ve, da bi bilo dobro nekaj narediti zase,tega pa ne naredi, in potem se mu nevroza poslabša.Kakšne so vaše izkušnje s postenjem?V klubu smo se začeli pogovarjati tudi o postenju zaradi zdravja.O tej temi sem prebral veliko literature in uvidel, da je bilpost zgodovinsko gledano zelo pomemben. Krščanski post je bilnpr., da nismo zabelili z »ocvirki«, ampak samo z maslom, zatopa je bila velika noč res lepa, ko je bilo posta konec. Upoštevaleso s tudi lunine mene, pa dan v tednu – npr. v sredo se je zabelilomalo, v petek pa čisto nič. Post pomaga očistiti telo in je tudis tega vidika pomemben pri vzdrževanju dobrega zdravja.Kako poteka delo v skupini?Vedno je treba najti ustrezen način pogovora, posameznikumoraš znati podati ustrezno kritiko in obenem mora dobititudi ustrezno spodbudo. Tistega, ki ga kritiziraš, moraš znatiustrezno usmeriti. Skupinska terapija ima to prednost, da v skupinilahko vedno najdem nekoga, ki ima v zvezi s konkretnimproblemom svoje pozitivne izkušnje. Ne samo jaz, ampak tudiostali tako prispevajo k odnosu in delu v skupini.Kaj lahko rečeva o biblioterapiji?Ljudje imamo v sebi čudno predstavo: če vihtimo kramp inlopato, menimo, da smo pridni. Bistvo človeka je inteligenca.Velikokrat je najtežje motivirati ljudi za intelektualno delo –predvsem branje in pisanje. Ni pomembno samo govorjenje,zato imamo v skupini tudi veliko pisanja, ker se tako celovitejeangažirajo možgani. Enako velja za branje. Pri alkoholiku pa jeto dvoje, poleg ostalega, treba aktivirati, zato da človek lahkorazumsko in čustveno gleda na svet. V roke je treba vzeti knjigo,slovenske klasike in druge avtorje, ki pritegnejo. No, pred časomsmo imeli v »obdelavi« Milivojevićevo knjigo o čustvih, kar nitako majhen zalogaj. Tu in tam se najde pri kom kak odporproti branju in pisanju, pa vendar večini to delo le ni pretežko.Kako se vas dotaknejo različne usode posameznikov?Delo v skupini je zastavljeno tako, da je spodbudno, z veseljemgledaš, ko večinoma napredujejo. Za vse, ki pridejo, je značilno,da je njihova usoda do neke mere tragična. Težje pa je, če kakšnozdravljenje propade oz. se slabo konča. Včasih razmišljaš, kajsi naredil narobe ali spregledal. Pri vsem tem delu je potrebnaempatija, da se znaš vživeti v vsakega posameznika. Nihče nipopolnoma sam kriv, da je alkoholik, pa tudi drugi ne. Gre zasplet okoliščin, ki jih moraš razumeti in sprejeti, prav tako morajobiti odnosi med nami na mestu. Velikokrat gre za prepoznavanjelaži in mene zanima samo to, kaj je kdo naredil, se pravi dejstvain nič drugega. Včasih je veljalo pravilo: če se hočeš ukvarjati zalkoholiki, moraš imeti najmanj eno stopnjo izobrazbe več kotoni ali pa dokončano šolo življenja – življenjske izkušnje.Kaj pa družina?V okviru društva imamo vsako leto planinske tabore, trikrat semprehodil slovensko transverzalo, pretekel sem nekaj maratonov. Vprogram dela je vključena moja družina. Za slednjo je pomembno,da ve, da delam nekaj pozitivnega. Tudi moji otroci so vključeniv tabore, kar jemljem kot zelo pozitivno. Moja žena je navdušenaplaninka, organizira veliko pohodov. Planinstvo v okviru društva jeneke vrste terapija – na vseh teh pohodih se ne kadi in pije alkohola.Zame je televizija zelo škodljiva, če pa kdo ne more spati, najgleda televizijo, ker je pasivna. Ko je na sporedu nogomet, ženskene sodelujejo, ko pa je bila na sporedu Esmeralda, so bili moškiizključeni. Komunikacija je pri gledanju televizije pretrgana.Kako sodelujete z drugimi terapevti?Imamo društvo terapevtov in se dobivamo enkrat mesečno,ko obravnavamo posamezne primere. Zanimivo, da se nam jepridružil psihiater, ki zagovarja tradicionalno psihiatrijo, todatudi nam zelo rad prisluhne. Seveda bi bilo zelo dobro vključitimlade ljudi, ki bi se izobraževali in nadaljevali naše delo.Dr. Rugelj je imel velik sloves, toda zelo rad je provociral, česarpa mi nekako ne zmoremo. Za to moraš imeti čas, ki ga nimamo,ker je treba odgovarjati na povratne udarce in podtikanja. Velikonjegovih provokacij je zadelo bistvo; kot metoda je sicer nekolikonenavadna, toda z njegove strani je bila izvajana načrtno.28 Revija ISIS - December 2010