Študijska izmenjava Erasmusna Medicinski univerzi DunajNina FokterV zadnjih letih so se na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljanimočno razširile možnosti opravljanja dela študijskih obveznostiv tujini. Ena izmed njih je študijska izmenjava v okviruevropskega programa mobilnosti Erasmus. Program, ki deluježe od leta 1987, omogoča od tri do dvanajst mesecev študija vdrugi evropski državi. Če se študent drži predhodno podpisanegasporazuma, mu program Erasmus zagotavlja priznanje vsehv tujini opravljenih študijskih obveznosti na matični univerzi.Študent je v času opravljanja izmenjave redno vpisan na matičnouniverzo, zato na gostiteljski univerzi ne plača šolnine. Polegtega lahko zaprosi za posebno Erasmus štipendijo, ki mu olajšakritje stroškov življenja v tujini. Željna novih izkušenj sem seodločila pridružiti rastoči skupini Erasmus študentov in opravitiobveznosti šestega letnika na Medicinski univerzi Dunaj.Dunajska medicinska univerza je s povprečno 8500 vpisanimištudenti na leto ena izmed največjih tovrstnih ustanov na svetu.Pred časom so študij medicine povsem prenovili, vendar je zazdaj pri študijski izmenjavi še mogoče izbirati med starim innovim programom. Po starem programu si študent v skladu zdoločenimi pravili sam izbere zaporedje opravljanja vaj in izpitov,pri čemer so izpiti ustni, opravljati jih je mogoče kadar kolimed študijskim letom in obsegajo po en posamezni predmet(podobno kot v Ljubljani). Po novem programu so predkliničnipredmeti razdeljeni na vsebinske sklope, ki zajemajo vse predkliničnevidike posameznih organskih sistemov oz. funkcionalnihenot človeškega telesa, npr. endokrinologija in presnova, srce inožilje, možgani, živci in bolečina ipd. Ti sklopi potekajo v t. i.blokih, torej en vsebinski sklop s predavanji, seminarji in vajamivsak dan nekaj tednov ali mesecev, nato ga zamenja naslednji.Le nekateri posebni predmeti potekajo linearno preko celotnegaštudijskega leta, npr. prva pomoč, propedevtika idr. Podobno sorazporejeni tudi klinični predmeti v zadnjih letih študija: kliničnisklop vedno sestavlja začetnih nekaj tednov vsakodnevnih predavanjali seminarjev, takoj nato pa sledijo klinične vaje. Ob koncuvsakih kliničnih vaj tretjino naključno izbranih študentov doletipraktični izpit, o katerem so obveščeni dva do tri dni vnaprej inga morajo uspešno opraviti, če želijo nadaljevati študij. Ob koncuštudijskega leta je en sam pisni izpit, ki z vprašanji tipa »multiplechoice« preverja poznavanje vseh področij, obravnavanih v enemletu. Med počitnicami morajo študenti opraviti najmanj 18tednov počitniške prakse, ki jo lahko opravljajo v poljubnem časumed celotnim študijem, v poljubnih bolnišnicah in do neke merena poljubnih oddelkih. Vsaj del počitniške prakse naj bi opravljalipo opravljenem izpitu iz dotičnega predmeta. Študij zaključijo zuspešnim zagovorom diplomske naloge.Sama sem na Dunaju opravljala celotne vaje petega letnikanovega študijskega programa, tj. kirurgijo, interno medicinoZanimivoter urgentno in intenzivno medicino, poleti pa še osem tednovpočitniške prakse iz interne medicine in dva tedna porodništvain ginekologije.Pred začetkom kliničnih vaj so mi omogočili sodelovanje napopoldanskih vajah študentov drugega letnika, ki se na lutkahučijo praktičnih veščin, kot npr. jemanja krvi, nastavljanja venskihkanalov ipd. V Avstriji to namreč sodi med naloge zdravnikov inne medicinskih sester. V univerzitetnih in učnih bolnišnicah tenaloge brez izjeme opravljajo študenti na vajah oz. praksi.Vaje iz kirurgije in interne medicine so potekale po programu,podobnem našemu. Zelo učinkovita so se mi zdela predavanjain seminarji tik pred vajami, saj so bili študenti za pridobivanjeteoretičnega znanja takrat zelo motivirani. Koristen je bilenotedenski tečaj EKG pred začetkom vaj iz interne medicine.Za razliko od načina dela na naši fakulteti je bilo na Dunajumogoče opaziti, da se v času vaj študenti ne morejo učiti zadruge izpite. Na vajah, posebno na oddelkih interne medicine,so nam že prvi dan jasno razložili, kaj od nas pričakujejo. Nalogeštudentov so obsegale predvsem jemanje krvi, nastavljanjeinfuzij, snemanje EKG ipd. Bolnike smo lahko spremljali narazne preiskave in sodelovali pri viziti. Vsak dan smo tudi sprejelivse nove bolnike. Zaradi jasno opredeljenih nalog se nismopočutili odveč, ob koncu dneva so se nam oddelčni zdravniki inprofesorji pogosto celo posebej zahvalili za pomoč.Tudi predmet urgentna in intenzivna medicina se je začel spredavanji, nadaljeval z učenjem praktičnih veščin v majhnihskupinah in zaključil s tremi tedni vaj v kirurški intenzivnienoti.Skozi vse leto so enkrat tedensko potekale konference s predstavitvijokliničnih primerov, ki so spadale pod predmet diagnostičnihznanj. Predstavitve bolnikov so potekale interaktivno,tako da so predavatelji postavljali vprašanja v zvezi z diagnostiko,predlagano terapijo ipd., študenti pa so elektronsko glasovaliza pravilni odgovor. Poleg tega so vsak teden v posebnemspletnem programu predstavili novega bolnika, o katerem seje na internetu razvila študentska razprava, na osnovi razpravepa so tekom tedna dodajali nove izvide, rentgenske posnetkeipd. Sodelovanje v razpravi je bilo prostovoljno, vsak študentpa je moral individualno preko spleta odgovoriti tudi na nekajobveznih vprašanj. Naslednji teden so na začetku konferencepredstavili rešitev spletnega primera, tri najboljše prispevke krazpravi pa nagradili.Izpit ob koncu petega letnika je zajemal interno medicino,kirurgijo ter urgentno in intenzivno medicino. Vprašanja sobila večinoma tipa »multiple choice« z enim pravilnim odgovorom,nekatera pa so imela več pravilnih odgovorov, pri čemer jeRevija ISIS - December 201045
Zanimivobilo število pravilnih odgovorov vedno zapisano ob vprašanju.Vprašanja so največkrat kratko predstavila bolnika z rezultatiali slikami različnih preiskav in spraševala po diferencialnidiagnozi, diagnostiki ali zdravljenju. Po računalniškem popravljanjuizpita so se pristojni za posamezne predmete pogovorilio vseh vprašanjih, na katera je pravilno odgovoril premajhenodstotek študentov, in jih v primeru ugotovljenih nejasnostiizločili. Za pozitivno opravljen izpit je bilo treba pravilnoodgovoriti na najmanj 60 odstotkov vseh upoštevanih vprašanjin hkrati doseči najmanj 60 odstotkov tudi pri vsakem posameznempredmetu. Do rezultatov izpita je dostopal vsak študent ssvojim osebnim geslom preko posebnega spletnega mesta, kjerje lahko svoj dosežek primerjal s povprečjem letnika pri vsakemposameznem predmetu, poleg tega pa si je lahko ogledal tudivsa izpitna vprašanja s pravilnimi odgovori in individualnoinformacijo, ali je na posamezno vprašanje odgovoril pravilnoali napačno.Po izpitu sem opravljala še poletno prakso iz interne medicineter ginekologije in porodništva. Čeprav je bila praksa iz internemedicine vsebinsko zelo podobna vajam, sem se šele po izpituna oddelku počutila dovolj samozavestno za precej samostojnodelo, ki ga od študentov na praksi zahtevajo, hkrati pa so metudi sodelavci sprejeli kot skoraj enakovredno specializantom.Na praksi iz ginekologije in porodništva sem bila zaradi pomanjkanjačasa vsak dan razporejena drugam, zato sem lahkov glavnem le opazovala. Kljub temu je bilo zanimivo spoznatiutrip velike terciarne ustanove z relativno majhnim številombolnic in za naše razmere nepredstavljivo dolgim časom ukvarjanjaz eno pacientko.Vesela sem, da sem se odločila za opravljanje študijske izmenjaveErasmus in da sem za to izbrala prav Dunaj, ki je tako zaradikakovosti medicinske univerze kakor tudi zaradi neizčrpne lepotemesta idealen kraj za študijsko izmenjavo. Čeprav oziromaravno zato, ker si želim po koncu študija delati v Sloveniji, semprepričana, da je izkušnja študijske izmenjave bistveno obogatilamoj študij medicine v celoti. Verjamem namreč, da me je taizkušnja naučila večje odprtosti, samoiniciativnosti in strpnostiter mi tako omogočila boljše opravljanje zdravniškega poklica vprihodnosti.46 Revija ISIS - December 2010
Change language