MedicinaPomen medicine spanja in evropskeakreditacije centrov za motnjespanja v Evropi – In v Sloveniji?Leja Dolenc GrošeljSeptembra je v Lizboni potekal 20. kongres Evropske zveze zaraziskave spanja (ESRS –European Sleep and Research Society).ESRS je mednarodna, neprofitna organizacija, ki združujezdravnike različnih specialnosti (nevrologe, nevrofiziologe,pulmologe, pediatre, interniste, psihiatre, ORL-specialiste,klinične psihologe ...) in bazične raziskovalce, ki se ukvarjajo spreučevanjem fiziologije in motenj spanja. Evropski kongresimedicine spanja potekajo vsako drugo leto, tako da je letos minilo40 let od prvega velikega kongresa medicine spanja v Evropi.Uradni časopis ESRS je Journal of Sleep Research ( JSR; IF = 3,5),ki objavlja vedno večje število raziskovalnih člankov s področjamedicine spanja.Dan pred uradnim začetkom kongresa je potekalo celodnevnosrečanje Evropskega združenja tehnikov, ki delajo v laboratorijihza motnje spanja, in sta se ga udeležili tudi dve nevrofiziološkiasistentki in dipl. inženir računalništva iz laboratorija za motnjespanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC v Ljubljani.Poudarek srečanja je bil na osvajanju novih tehnik poligrafskegasnemanja in analize polisomnografskih posnetkov.Kongres se je začel s predavanji mladih raziskovalcev, ki so biliudeleženci evropskega projekta »Marie Curie«, ki je pod okriljemESRS potekal od leta 2007 do 2010 in v tem času s področjamedicine spanja izobrazil 160 mladih po vsej Evropi (v Slovenijije izobraževanje uspešno zaključil specializant nevrologijein podiplomski študent doktorskega študija na MF v Ljubljani,Bojan Rojc). Predavanja, ki so zajemala doktorska dela mladihraziskovalcev, so bila odlična in so pokrivala bazične raziskave, npr.motnje spanja po CVI pri podganah (C. Zunzunegui, Zürich,Švica), študije funkcijskega MRI in korelacije s kognitivnimi testi(G. Albouy, Liege, Belgija), do kliničnih raziskav pomena dolžinespanja pri otrocih na BMI (E. Touchette, Pariz, Francija).Vsak dan kongresa so potekale videodelavnice, na katerih so biliprikazani številni primeri bolnikov z različnimi parasomnijami (C.Schenck, Minneapolis, ZDA), motoričnimi napadi in epileptičnimifenomeni med spanjem (G. Plazzi, Bologna, Italija) ternepojasnjenimi respiratornimi dogodki ponoči (D. Pevernagie,Ghent, Nizozemska). Pomen dobrega kliničnega poznavanja motenjspanja je nazorno prikazal prof. Lino Nobili (Milano, Italija) sprikazom otroka, ki je pod diagnozo trdovratne epilepsije v različnihitalijanskih centrih za epilepsijo prejel različna antieplieptičnazdravila, ki mu napadov niso zmanjšala. Zato je bil premeščen vCenter za kirurgijo epilepsij v Milano, kjer so mu vstavili intracerebralneelektrode in končno ugotovili, da sploh ne gre za epilepsijo,ampak za parasomnijo v spanju ter da zdravljena z antiepileptiki nepotrebuje. Vse večji pomen ima tudi zgodnje odkrivanje parasomnij(npr. vedenjske motnje v REM-spanju), za katere vemo, da selahko pojavijo že leta pred razvojem degenerativne bolezni osrednjegaživčevja, npr. Parkinsonove bolezni, demence (J. Montplaisir,Montreal, Kanada; I. Arnulf, Pariz, Francija).Velik del predavanj je pokrival področje motenj dihanja medspanjem, ki so vedno bolj prepoznane kot multifaktorska bolezen,vzroki in/ali posledice motenj dihanja med spanjem pa se kažejokot srčno-žilni zapleti, debelost, nenadna smrt med spanjem ...Vedno več študij obravnava genetsko predispozicijo in išče biomarkerjeza razvoj apneje v spanju (A. Pack, Philadelphia, ZDA).Nov pogled na mehanizem razvoja OSA smo tudi sami predstaviliv predavanju (S. Podnar, L. Dolenc Grošelj, Ljubljana), ko smo vštudiji bolnikov z nezdravljenimi motnjami dihanja med spanjem skvantitativno EMG-preiskavo v mišicah jezika prikazali pomembnenevropatske spremembe. S prof. F. Strambijem sva vodila (L.Dolenc Grošelj) tudi zelo zanimivo sekcijo motenj dihanja, v katerije bila predstavljena MRI-študija (V. Castranovo, Milano, Italija),ki je prikazala, da so spremembe v možganovini pri OSA-bolnikihob zgodnjem zdravljenju s pozitivnim pritiskom (CPAP-terapija)še lahko reverzibilne.Slovenski udeleženci evropskega kongresa za raziskave spanja(ESRS). Vsi iz laboratorija za motnje spanja, UKC Ljubljana.Z leve: Barbara Gnidovec Stražišar (specialistka pediatrije inspecialistka otroške nevrologije), Nevenka Zlatnar (nevrofiziološkaasistentka), Leja Dolenc Grošelj (specialistka nevrologije),Boštjan Kastelic (dipl. inženir računalništva), dr. VitaŠtukovnik (klinična psihologinja), Irena Štefe (nevrofiziološkaasistentka, vodja EEG-laboratorija). ESRS-kongresa se jeudeležila tudi pulmologinja dr. Jasmina Gabrijelčič iz KOPAGolnik, laboratorija za motnje dihanja med spanjem.72 Revija ISIS - December 2010
MedicinaVedno več kliničnih področij medicine spanja se v zadnjih letihširi na področje genetskih in biokemičnih raziskav ter področjanovih slikovnih tehnik (PET, MRI funkcijske preiskave). Ob temse oblikujejo velike evropske raziskovalne skupine (Paediatric SleepClub, European Narcolepsy Network, European Insomnia Network), vkaterih tudi aktivno sodelujemo (B. Gnidovec Stražišar, L. DolencGrošelj). V sklopu Evropske zveze za raziskave spanja aktivnodeluje tudi Združenje nacionalnih skupin za spanje (ANSS –Association of National Sleep Societies), katerega pomembna nalogaje oblikovanje smernic za enotno evropsko akreditacijo centrov zamotnje spanja (Pevernagie D. European guidelines for the accreditationof Sleep Medicine Centres. J Sleep Res 2006; 15: 231–8) insmernic za akreditacijo specialistov medicine spanja in tehnikov, kiv centrih za motnje spanja delujejo (Pevernagie D, Stanley N, BergS, et al. European guidelines for the certification of professionals in sleepmedicine: report of the task force of the European Sleep Research Society.J Sleep Res 2009; 18: 136–41).Po evropskih smernicah v Sloveniji delujeta dva somnološkacentra: Center za motnje spanja v UKC, ki pokriva obravnavo vsehmotenj spanja in se deli na dva dela (Centar za obravnavo motenjspanja pri odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo – vodjaL. Dolenc Grošelj, in Center za obravnavno motenj spanja priotrocih in mladostnikih na Pediatrični kliniki – vodja B. GnidovecStražišar), ter Center za obravnavo motenj dihanja med spanjem(KOPA, Bonišnica Golnik – vodja J. Gabrijelčič). Oba centraustrezata evropskim smernicam in bosta še v letošnjem letu prejelaakreditacijo ANSS (in s tem ESRS). Kot predsednica slovenskeskupine za spanje sem v Lizboni aktivno sodelovala še pri zadnjihpripravah na tretji članek, ki obravnava vse aktivnosti, ki jih morajoopravljati akreditirani centri za motnje spanja. Članek smo sooblikovali29. predsedniki nacionalnih združenj za raziskave spanja vEvropi in v njem dosegli soglasje ne le glede strogih določil posameznihdiagnostičnih preiskav, ampak tudi glede natančnih opredelitevčasovnih normativov zanje. Članek, ki bo v naslednjem letuobjavljen v JSR, bo tako osnova tudi za izračun stroškov preiskav indela v evropsko akreditiranih centrih za motnje spanja.Medicina spanja je pomembna veja medicine, ki z različnih vidikov(nevrološkega, internističnega, pulmološkega, pediatričnega ...)odkriva in ustrezno zdravi bolnike z motnjami spanja. Motnjespanja so kronične bolezni, ki nezdravljene vodijo v srčno-žilne zaplete,imajo za posledico prekomerno dnevno zaspanost, ki je vzrokveč kot 20 odstotkov prometnih nesreč (!), nenadno smrt med spanjem.V razvitih evropskih državah je velikost centrov za medicinospanja (npr. diagnostične preiskave za motnje spanja predstavljajodo 50 odstotkov vseh nevrofizioloških preiskav, pri nas manj kot 10odstotkov) temu primerna, diagnostične preiskave pa so primernoplačane, saj so ugotovili, da je »cost benefit« ustrezno prepoznanihbolnikov z motnjami spanja, ki so pravočasno zdravljeni, bistvenovečji kot nezdravljenih bolnikov z dolgoročnimi posledicami ininvalidnostjo.V Sloveniji potekajo rutinske diagnostične preiskave za odkrivanjemotenj spanja že od leta 1994 (na Inštitutu za kliničnonevrofiziologijo – L. Dolenc Grošelj, in praktično sočasno tudiv KOPA Golnik – M. Fležar), prej pa so bolnike z motnjami vspanju pošiljali na diagnostične preiskave in zdravljenje v tujino. Vslovenskem prostoru smo v šestnajstih letih delovanja na področjumedicine spanja dosegli ogromno: prenesli in uvedli smo vse v svetuuveljavljene diagnostične metode na področju somnologije, jih zleti dopolnjevali in se držali evropskih (ICSD 2005; Internationalclasification of sleep disorders) in ameriških standardov (ASDA 2007;American Sleep Disorder Association) ter dosegli evropske smerniceakreditacije dveh centrov za motnje spanja. Na žalost pa na nacionalnemnivoju medicina spanja še vedno ni dosegla pomena, ki gaima v ostalih evropskih državah. Kljub podpori vodstva Inštituta zaklinično nevrofiziologijo za razvoj somnologije v Sloveniji uradnostoritve še vedno niso priznane in plačane, kot bi morale biti (kljubodobritvi na zdravstvenem svetu). Čeprav je stroka v Sloveniji naevropskem nivoju, smo žal še vedno pred vprašanjem, ali bo tudizavarovalnica prepoznala pomen diagnostičnih preiskav v slovenskih,sedaj evropskih centrih za medicino spanja, ali pa jih bomozaprli in slovenske paciente (tudi otroke) raje pošiljali na diagnostičnepreiskave v tujino – po možnosti v neakreditirane centrev sosednje države, kjer bo kakovost storitev na bistveno nižjemnivoju kot v slovenskih dveh centrih.Udeležbo na kongresu so omogočili in finančno podprli: Inštitutza klinično nevrofiziologijo, Glaxo in Lundbeck.62. kongres Inštitutapsihiatričnih dejavnostiMatej KravosOd 14. do 17. oktobra letos je v Bostonu (Združene državeAmerike) potekal 62. kongres Inštituta psihiatričnih dejavnosti(Institute on Psychiatric Services) v okviru Ameriškepsihiatrične zveze (American Psychiatric Association).Kongres je v Sloveniji manj znan. Usmerjen je v organizacijopsihiatričnih službe, socialno, skupnostno psihiatrijo, posvečenrazličnim terapevtskim pristopom, manj pa je bazičnihznanj. Glede farmakoterapije so pomembni povzetki insmernice uporabni v vsakdanji praksi. Verjetno je zato tudimanj zanimiv za farmacevtska podjetja, ki pri nas praktičnoedina skrbijo, da smo lahko v stiku s sodobnimi smernicami.Na področju shizofrenije so bile predstavljene trenutne omejitvein strategije zdravljenja v prihodnosti. Bistvenih sprememb inRevija ISIS - December 201073