odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95b o l e z e nŠtevilka 78•februar 2009Cena 1,54 €www.diabetes-zveza.siZdrava prehranaKaj je Diabetesforum?DiabetičnanevropatijaKaj moramo vedetio prehranskih dopolnilih?Najpogostejša vprašanjao krvnem pritisku

U V O D N I KIzdaja:Zveza društev diabetikov Slovenije,Kamniška ulica 25, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 430 54 44,faks: (01) 430 54 54,e-pošta: sloda@siol.net,na spletu: www.diabetes-zveza.siIz da ja telj ski svet:Jan ko Ku šar (pred se dnik),Maruša Pavčič,Dominik Soban,Val ne a Ju re čič,Cveto Pavlin (čla ni)Ure dni ški od bor:Cve to Pav lin(glav ni in od go vor ni ure dnik),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),Božislava Čož (lek to ri ca),Mi ha Ko selj, Tomo Šajn,Ksenija Šperanda (čla ni),Špel ca Ru dolf(taj ni ca in trženje oglasnega prostora)Grafična priprava:BomArt, d.o.o., RakekTisk:Tiskarna Pleško, d.o.o., MedvodeNatisnjeno 17.700 izvodovRe vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa na vraz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo zakul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95Projekt glasilo Slad kor na bo le zenje na podlagi javnega razpisa (Ur. l. RS,št. 12/2008) finančno podprl Zavodza zdravstveno zavarovanje SlovenijeIzdajo Sladkorne bolezenije omogočila FIHO– Fundacija za financiranje invalidskihin humanitarnih organizacijNovo Nordisk AS je generalni sponzorZveze društev diabetikov SlovenijeZa vsebino prispevkov in oglasovne odgovarjamo.Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.Foto:Brane BombačNi čarobne palice zazadovoljitev vseh pričakovanjJan ko Ku šar,pred sed nik Zve ze druš tev di a be ti kov Slo ve ni jeSpoštovane bralke, dragi bralci, verjetno že nestrpno pričakujete,da bodo sončni žarki iz dneva v dan toplejši in čas za sprehodeprijetnejši. Seveda tudi zima prinaša radost in veselje, še posebno za tiste mlajšesladkorne bolnike, ki ju izkoristijo na urejenih smučiščih doma in neredki tudi vtujini.V zadnjem času čedalje bolj in čedalje več ljudi skrbi, ali bodo pomlad oziromapoletje še pričakali na svojem delovnem mestu. Iz dneva v dan nas sredstva javnegaobveščanja seznanjajo, koliko delavk in delavcev bodo ali pa so jih že odpustili v posameznihpodjetjih. Med njimi so gotovo tudi sladkorni bolniki. Niso redki primeri,ko sta oba, mož in žena, izgubila delo, doma pa so šoloobvezni otroci in številnepoložnic, na katerih sta jasno z debelimi črkami napisana znesek in rok plačila.Tudi napovedi o nadaljnjem odpuščanju so skrb zbujajoče. Dan za dnem poslušamorazloge za nastale razmere. Zelo skopi in dvoumni pa so odgovori na vprašanje,koliko časa bo še trajalo, da bomo zaznali, da so se razmere obrnile na bolje.Pri občutnem zmanjševanju števila zaposlenih, še posebej v proizvodnih podjetjih,in drugih težavah bo zelo težko – celo nemogoče – ugoditi vsem zahtevam in pričakovanjuv tako imenovanem javnem sektorju. Če ne bo razumnega in strpnega dialogamed socialnimi partnerji, to je med sindikati, vlado in delodajalci, bodo težaveiz dneva v dan le še večje. Očitno ni čarobne palice, s katero bi lahko zadovoljilivse to pričakovanje.Tista prispodoba, ki se kar pogosto omenja v različnih razpravah, da smo zdajvsi v istem čolnu, ni povsem točna in za sedanje razmere ni povsem primerljiva.Velika večina ljudi je res v tem istem čolnu, zagotovo pa ne vsi. Nekateri čolni sozelo hitri in na njih ni veliko ljudi.V zadnjem času so še posebej živahne in ostre razprave o racionalizaciji in ukrepanjuglede zdravstva. Sladkorni bolniki pričakujemo, da bodo vse te razprave inpobude pripomogle k uspešnejši in varnejši zdravstveni oskrbi bolnikov. Pričakovanjaob nastalih finančnih težavah ne bo mogoče uresničiti. Čim prej je treba jasnopredstaviti in določiti program varčevanja in projekte, ki bodo imeli prednost v prihodnjihletih. Brez določene solidarnosti med resorji in regijami najbrž ne bo šlo.Sladkorni bolniki se pridružujemo pobudam in predlogom iz različnih krogov inravni za čim bolj racionalno, dobro organizirano, uspešno vodeno in strokovnoučinkovito zdravstveno politiko, toda strah nas je, da bomo spremembe racionalizacijenajprej začutili prav bolniki.Zdravje je še posebej za starejše in kronične bolnike največja vrednota. Z vso naglicopa se nam približuje čas, ko bo največja vrednota imeti delo – zaposlitev, kibo omogočala kolikor toliko normalno življenje.Od vlade in naših poslank in poslancev – glede na dane okoliščine – ne pričakujemo,da bodo izpolnili vse predvolilne obljube, toda čas je za resen razmislek inhitro ukrepanje. Povečevanje števila brezposelnih in obupanih družin in posameznikovje skrb zbujajoče. Zato so odgovorna dejanja in odločni ukrepi še toliko boljpotrebni in nujni. Tudi z majhnimi koraki se lahko doseže pomemben cilj. Sevedane izbirajmo poti in strmine, ki ju ne moremo prehoditi.Spoštovani! Naša posamezna društva prav v tem času na svojih zborih in skupščinahocenjujejo delo v lanskem delu in razpravljajo o načrtih za letos. Udeležite seteh srečanj, če je le mogoče, in povejte, kako ste zadovoljni z delom svojega društvain kaj pogrešate pri skupnih načrtih in delu.Praviloma naj bi bili vsi naši bralke in bralci včlanjeni v društva sladkornih bolnikov,ki delujejo v različnih krajih po vsej Sloveniji. Ker se vas pomembno število,pogosto tudi iz upravičenih razlogov, ne udeležuje naših srečanj, nam sporočitesvoje predloge, kaj in kako naj delujemo, da bomo pri našem skupnem naporu šeuspešnejši.Še vedno pa velja, da moramo sami največ storiti za svoje zdravje. Dobro vodenasladkorna bolezen nam namreč zagotavlja povsem normalno in lepo življenje.Spoštovani bralci! Tisti, ki ste prezrli valentinovo, poskrbite, da se vam ne bo izmuzniltudi 8. marec.Lep pozdrav od vašega predsednika.F E B R U A R 2 0 0 9 3

V S E B I N A6 V spomin na Vlasto Gjura Kaloper, dr. med.7 Diabetes forum je svetovalno telo za diabetologijo8 Čezmejno sodelovanje z društvom iz Italije10 Sladkorni bolnik na zimskem dopustu12 Diabetična nevropatija, pozni zapleti sladkorne bolezni in posledice14 Diabetično stopalo: nastanek razjede in zdravljenje z razbremenitvijo18 Zelo pomembno je merjenje krvnega pritiska doma20 Najpogostejša vprašanja in zmote o povečanem krvnem pritisku (2.)26 Kaj moramo vedeti o prehranskih in zdravstvenih trditvah o živilih29 Ko zima še ni rekla zadnje besede31 Zdrava prehrana: Ječmen, prezrto, a zato nič manj okusno žito34 Kako za malega sladkornega bolnika pripravimo zabavo za rojstni dan37 Življenje s sladkorno boleznijo40-45 Iz društev diabetikov: Celje, Murska Sobota, Idrija, Posavje - Brežice, Velenje, Ilirska Bistrica, Kranj, Tržič46 Načrtovane aktivnosti društev diabetikov od marca do konca aprila50 Humoreska: Ni še čisto vse izgubljenoVELIKO OB^UTKA ZA LJUDI S SLADKORNO BOLEZNIJOMERILNIKISLADKORJAV KRVIsmartLAB• Kompatibilnost z Bluetoothom• Velikost kreditne kartice• Prenos rezultatov na mobilnitelefon ali ra~unalnik takojpo merjenju• Enostaven prikaz rezultatov• 100 shranjenih vrednosti• Dobavljivo v trdni {katlici• Dodatna opcija:prakti~na torbicaZastopnik za Slovenijo:Medimaj d.o.o.[kalce 1f, SI - 3210 Slovenske KonjicePRVAELEKTRONSKASPRO@ILNANAPRAVANA SVETU• Nebole~ odvzem krvi• Takoj{nje prenehanje krvavitve• Hitro celjenje vbodne rane• Individualna nastavitev globine vboda• Varno name{~en disk s 50 sterilnimilancetami name{~en v notranjosti• Elektronsko, individualno vodenjeporabe lancettel.: 03 57 55 830e-mail: info@medimaj.siwww.medimaj.siOb 8. marcuSpomin na ženoKukavica je zapela,ob hiši jablana cveti,jaz na klopci sam posedam,ker tebe ni, ker tebe ni.Tiho si me zapustila,si odšla v večni mir,si mene samega pustila,na stara leta, na večer.S kom naj se pogovarjam?Komu naj roko podam?V težavah komu naj potožim?V večerih tihih, ko sem sam.V hladnem grobu boš čakala,tudi jaz bom prišel tja,tja, kjer sonce več ne sije,hladni vetrič ne pihlja.Ostala bova večno skupaj,skupaj bova sanjala,skrbi tam več ne bova imela,tam ne bo več gorja.Ivan Hamun4F E B R U A R 2 0 0 9

B E S E D A U R E D N I K AJej zdravo, gibaj se več in živi dljeCveto Pavlin, vaš urednikDebelost postaja v vseh državah sveta ena največjih zdravstvenih težav, zato se jepovsod lotevajo različno, vendar glede na čedalje več debelih ljudu neuspešno. Švedskistrokovnjaki so ugotovili, da debelost tako kot kajenje povečuje tveganje za prezgodnjosmrt. Ugotovili so še, da je za zdravje posameznika, ki je debel, a nekadilec, enakoslabo, kot če ima normalno telesno težo in pokadi več kot deset cigaret na dan.Strokovnjaki švedskega inštituta Karolinska so to ugotovili, ko so zadnjih 38 let proučevali 46.000ljudi, stare od 18 do 38 let. Po njihovih ugotovitvah, objavljenih v strokovni reviji British Medical Journal,se za nekoga, ki je debel (indeks telesne mase več kot 30) ali pokadi več kot deset cigaret na dan,podvoji tveganje za prezgodnjo smrt. Če ima nekdo čezmerno telesno težo (indeks telesne mase med 25in 30), poleg tega pa pokadi še do deset cigaret na dan, se nevarnost prezgodnje smrti poveča za večkot 30 odstotkov. Enako nevarno je tudi za tiste s prenizko težo oziroma indeksom telesne mase 17 alimanj.Za boj proti čedalje večjemu trebušnemu obsegu državljanov je britanska vlada na začetku letasprožila kampanjo Sprememba za življenje (Change4Life). Pri širjenju sporočila o nevarnosti debelosti paji bosta pomagala tudi junaka animiranega filma Wallace in Gromat. Cilj kampanje je preprečitiuresničitev napovedi, da bo imelo do leta 2050 kar 90 odstotkov današnjih otrok čezmerno telesno težoali pa bodo zelo debeli. Slogan kampanje se glasi: Jej dobro, gibaj se več in živi dlje.»Kampanja Sprememba za življenje ima veliko ambicijo. Sprožiti želimo revolucijo življenjskega sloga vvelikem obsegu, nekaj, česar ni poskusila še nobena vlada doslej,« je dejala britanska ministrica za javnozdravstvo Dawn Primarolo. Vlada bo za kampanjo, ki jo podpira 33 podjetij, v treh letih namenilanekoliko več kot 65 milijonov evrov.Pri nas je vlada daleč od takšnega programa, se pa ministrstvo za zdravje ukvarja z drugačnimitežavami zdravstvenega sistema. Sredi februarja je bilo objavljeno, da je bilo leta 2007 v Sloveniji zazdravila namenjenih več kot pol milijarde evrov, med letoma 2001 in 2006 pa je bila povprečna rastporabe javnih sredstev za zdravila okrog šestodstotna.Uporaba zdravil je v razvitem svetu ena najpogostejših in najpomembnejših načinov zdravljenjabolezni, zato je pomembno, da je področje zdravil urejeno tako, da so ta kakovostna, varna, učinkovitain bolnikom pravočasno na voljo. Zato je vlada na pobudo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije(ZZZS) potrdila ukrepe za varčevanje v zdravstvu.Gre za nov način financiranja bolnišnic, urejanja zobozdravstvenih storitev in razpisovanja storitev, jepoudaril direktor ZZZS Samo Fakin in nove ukrepe označil kot »luč na koncu tunela« ob napovedih ofinančnem primanjkljaju zavoda v prihajajočih letih. Fakin je tudi poudaril, da so po ocenah ZZZS vzdravstvenem sistemu še rezerve v produktivnosti, da torej zdravstveni zavodi lahko naredijo več.Med ukrepi so pravičnejši sistem financiranja akutne bolnišnične obravnave, nacionalni razpis zauresničitev 20 odstotkov vsega letnega programa za operacije kolka, kile, krčnih žil in karpalnegakanala, uvedba pogodbenih kazni za izvajalce zdravstvenih storitev, ki bi zavodu izdali narobeevidentirane račune za storitve, in še nekateri drugi. Predstavljen je bil tudi spremenjen sistemfinanciranja izvajalcev zobozdravstva za mladino in odrasle, s katerim naj bi odpravili to, dazobozdravniki zavračajo zavarovance.Do zdaj je ZZZS bolnišnice plačeval glede na letne načrte, odslej pa bodo plačane glede na dejanskoopravljeno delo. Cene posameznih storitev v bolnišnicah so oblikovali glede na sedanje cene, kar ninujno, da gre za realno ceno, pravijo n ZZZS. Zato bodo na podlagi študije pozneje pristopili koblikovanju realne cene na podlagi različnih dejavnikov.Namen nacionalnega razpisa za operacije kolka, kile, krčnih žil in karpalnega kanala je povečatitekmovalnost med izvajalci teh posegov, bolnikom omogočiti boljšo dostopnost in zagotoviti kakovostopravljenih posegov. V razpisu bodo določili najvišjo mogočo ceno, kazalnike kakovosti, po katerih bodopresojali ponudbe, ponudniki pa bodo morali v svoji prijavi na razpis podrobno določiti tudi, v kolikemčasu so pripravljeni posege opraviti.Med novostmi je tudi krepitev nadzora ZZZS in pogodbene kazni za izvajalce zdravstvenih storitev, sčimer želijo spodbuditi njihovo večjo odgovornost. Z mandatnimi kaznimi bo zavod lahko oglobilzdravnika ali zobozdravnika, ki še nima zasedenega fonda bolnikov, pa bo zavrnil bolnika, ki bi se želelvpisati k njemu, kar se v zadnjem času pogosto dogaja.Vlada je na predlog ZZZS potrdila tudi pocenitev programov zdravstvenih storitev. Zavod je pocenitevsicer predlagal za pet odstotkov, vlada pa je odobrila 2,5-odstotno znižanje, zaradi katerega naj bi zavodletos prihranil 42,5 milijona evrov. Ta pocenitev ne bo smela povzročiti podaljšanja čakalnih dob,izvajalci zdravstvenih storitev pa tudi ne bodo smeli zavarovancem zaračunavati kakršnih koli doplačil.F E B R U A R 2 0 0 9 5

V S P O M I NVlasta Gjura Kaloper, dr. med.Iztekla se je življenjska pot Vlaste GjuraKaloper, dr. med., nekdanje predsedniceZveze društev diabetikov Slovenije in njenečastne članice. Za njo je ostalo nepozabnodelo v naših društvih, v zvezi in tudi zunajnje, saj je Vlasta v zadnjem času svojegaživljenja veliko časa in energije, ki ji jo jepobirala bolezen, posvečala boju za bolnikovepravice. Z bolniki je bila kot specialistka zatransfuzijsko medicino povezana tudipoklicno, saj je bila pred prezgodnjoupokojitvijo, v katero jo je prisilila bolezen,direktorica Zavoda Republike Slovenije zatransfuzijsko medicino.Vlasta je bila rojena Ljubljančanka. Rodila seje leta 1956. Tudi leta šolanja je preživela vLjubljani: od osnovne šole in gimnazijeBežigrad do medicinske fakultete, ki jo jekončala leta 1981. Njena strokovna pot se jezačela na Inštitutu za anesteziologijo,nadaljevala v dispanzerju za šolsko mladino vzdarvstvenem domu in končala na žeomenjenem Zavodu RS za transfuzijskomedicino.Ko je leto dni po rojstvu druge hčerezbolela za sladkorno boleznijo (imela jo jetudi njena mama), ki ji je povzročila velikozapletov in zdravstvenih težav, se je z vsoenergijo vključila v ljubljansko društvosladkornih bolnikov. Zaradi znanja, izkušenj ssladkorno boleznijo, velikih načrtov gledeorganiziranosti Zveze društev diabetikovSlovenije, in odločenosti, da zvezo povzdignena višjo raven delovanja, je sorazmerno hitropostala podpredsednica (1996-2000) in natopredsednica Zveze društev diabetikovSlovenije, ki jo je vodila v letih 2000-2004. Vletih 2004-2008 je bila zopet podpredsednica,zadolžena za mednarodno delovanje zveze.Pri delu jo je vodila misel, da je treba Zvezodruštev diabetikov Slovenije oblikovati kotsodobno združenje sladkornih bolnikov, da jetreba okrepiti delo v društvih in sodelovatitudi v mednarodnih združenjih sladkornihbolnikov, kjer je bila zelo aktivna inspoštovana. Tako je bila predsednica Odboraza St. Vincentsko deklaracijo za Slovenijo inčlanica Mednarodne diabetične zveze (IDF) indrugih mednarodnih odborov in organizacij.Bojevala se je za ustrezen in enakopravenstatus bolnikov, za najsodobnejšo obravnavosladkornih bolnikov po vsej državi, zaučinkovito in stvarno pokrivanje stroškovsladkorne bolezni, za aktivno samovodenjebolezni in s tem preprečevanje komplikacij terza pripravo nacionalnega programa zaobvladovanje sladkorne bolezni.Pri svojem delu si je prizadevala predvsemza preventivo in ozaveščanje družbe insladkornih bolnikov o njihovi bolezni.Spodbujala je, kot bolnica in zdravnica,različne oblike izobražavanje in informiranjasladkornih bolnikov, o bolezni pa je v društvihtudi sama pogosto predavala. Na njenopobudo se je pred desetimi leti začel projekttekmovanja osnovnih in srednjih šol v znanjuo sladkorni bolezni, ki je edinstven na svetuin za katerega se zanimajo tudi v drugihdržavah.Kot zdravnica se je ves čas zavzemala zapartnerski odnos med bolnikom inzdravnikom, kjer bolnik ni le poslušniizvrševalec zdravnikovih navodil, ampak tudisam aktivno sodeluje pri zdravljenju. Tudizato je pred približno letom dni postalapredsednica Sveta pacientov v Univerzitetnemkliničnem centru Ljubljana. Bila je medredkimi zdravniki, ki so prestopili na stranbolnikov, da je lahko opozarjala na slabostipri zdravljenju in obravnavanju bolnikov.Na področju bolnikovih pravic si je Vlastazadala še višji cilj – organizirati Zvezokroničnih bolnikov Slovenije, da bi bili ti šemočnejši in bolje organizirani in da bi se takolaže bojevali za svoje pravice. Enotneje naj binastopali in postali učinkovit sogovornikdržavi, zdravstvenim zavarovalnicam indrugim organizacijam, ki krojijo usodobolnikov. Kljub velikim zdravstvenim težava,saj so ji medtem amputirali eno nogo,pogosto pa je morala tudi na dializo, jeprevzela mesto predsednice Zveze kroničnihbolnikov Slovenije.Vlasta je bila velika poznavalkaproblematike sladkorne bolezni inzdravstvenega sistema. Njena življenjskaenergija, nesebično razdajanje drugim inoptimizem, kljub nenehnim težavam zzdravjem, so bili vzor vsem, ki smo jo poznaliin z njo sodelovali. Kot je bila zahtevna dosebe, je bila zahtevna tudi do drugih, skaterimi je sodelovala.C. P.6F E B R U A R 2 0 0 9

A K T U A L N ODiabetes forumje svetovalno telo za diabetologijoDiabetes forum združuje zdravnike interniste, pediatre in zdravnike drugih vej medicine, ki se ukvarjajo sklinično diabetologijo. Njegova vizija je zmanjševanje bremena sladkorne bolezni za posameznika in družbo vceloti. Delovanje Diabetes foruma je usmerjeno na tri ravni zdravstvene oskrbe.Asist. dr. Jelka Zaletel Vrtovec,predsednica Diabetes forumaDiabetes forum je svetovalno teloza diabetologijo pri Združenju endokrinologovSlovenije, enem odzdruženj Slovenskega zdravniškegadruštva. Diabetes forum združujezdravnike interniste, pediatre inzdravnike drugih vej medicine, ki seukvarjamo s klinično diabetologijo.V skupno strokovno telo smo sezdružili s ciljem, da ohranjamo invzdržujemo visoko strokovno ravenslovenske diabetologije ter dosežemoučinkovito organizacijozdravstvene oskrbe bolnikov s sladkornoboleznijo.Vizija Diabetes foruma jezmanjševanje bremena sladkorne bolezniza posameznika in družbo v celoti.Naše delovanje je zato usmerjenona tri ravni zdravstvene oskrbe.Večina članov Diabetes foruma nasdela na sekundarni ravni zdravstvenegavarstva, to je v diabetološkihambulantah. Delovanje Diabetes forumaje zato z najširšo podporovodij diabetoloških ambulant najmočnejšeprav na sekundarni ravni.SOUSTVARJAMO NACIONALNIPROGRAM ZA OBVLADOVANJESLADKORNE BOLEZNIPripravljamo veliko projektov in aktivnostiz namenom, da bi izboljšalioskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo.O teh dejavnostih bomo na skupnihsestankih redno obveščali tudipredstavnike Zveze društev diabetikovSlovenije, na dogodkih, ki jihbomo skupaj organizirali, in tudi vreviji Sladkorna bolezen, v kateribomo v vsaki številki o delovanjuDiabetes foruma napisali krajši članek.V skrbi za bolnike s sladkorno boleznijotipa 2 so naši kolegi zdravnikispecialisti družinske medicine našinepogrešljivi sogovorniki. Del delovanjaDiabetes foruma je zato namenjentudi vzpostavljanju integracijeoskrbe bolnikov med obema ravnemazdravstvenega varstva.Tretja raven delovanja Diabetes forumaje delovanje na nacionalniravni, kjer aktivno sooblikujemozdravstveno politiko. Projekt, ki jezdaj v ospredju delovanja na tejravni, je soustvarjanje nacionalnegaprograma za obvladovanje sladkornebolezni pri Ministrstvu za zdravje RepublikeSlovenije, ki prehaja v sklepnofazo. Sodelovanje Diabetes forumapri oblikovanju tega dokumentaje izjemno pomembno, saj gre zastrateški dokument, ki bo usmerjalzdravstveno politiko o preprečevanjusladkorne bolezni in oskrbi bolnikovs sladkorno boleznijo v prihodnjemdesetletju.F E B R U A R 2 0 0 9ORGANIZIRANOSTDIABETES FORUMAV nadaljevanju želim predstaviti organiziranostDiabetes foruma. Našnamen je delovati pregledno, odprtoin učinkovito, zato smo primerno zasnovalitudi sestavo Diabetes foruma.Člani Diabetes foruma sestavljajozbor članov, ki so najširša skupina vstroki. Vsi vodje diabetoloških ambulantin bolnišničnih oddelkov oblikujejosvet Diabetes foruma, ki je izvršilniorgan Diabetes foruma. To jeorgan z največjo izvršilno močjo.Poleg tega ima Diabetes forum tudikolegij, ki je posvetovalno telo predsednikain oblikuje ter vodi politikoDiabetes foruma. V tej sestavi je kolegijpetčlanski. V njem smo polegpodpisane kot predsednice Diabetesforuma še prim. Milivoj Piletič inasist. dr. Andrej Zavratnik kot namestnikapredsednice ter doc. dr.Marko Medvešček in dr. Karin Kanc,ki sta člana kolegija. Vse imenovaneboste letos spoznali s prispevki, kijih bodo pripravili za posamezne številkerevije Sladkorna bolezan. Kotpredsednica predstavljam Diabetesforum navzven in skrbim za njegovokoordinirano delovanje. Poleg naštetihorganov ima Diabetes forum tudisvoj upravni in nadzorni odbor terčastno razsodišče.V izpolnjevanju vizije našega delovanjase zavedamo, da v skrbi zabolnika s sladkorno boleznijo nismosami. Zato se v našem delovanju odpiramonavzven in želimo sodelovatis številnimi partnerji v zdravstvenemsistemu in zunaj njega. Zelo pomembnoje vzpostavljanje sodelovanja zvami, sladkornimi bolniki. Vrata soodprta z obeh strani in z zaupanjempričakujem kreativno in plodno sodelovanje.Prvi projekti se že načrtujejoin se jih veselimo. Prepoznali pasmo tudi druge pomembne sogovornikein tudi z njimi bi vzpostavili sodelovanje,da bi bili v skrbi za oskrbosladkornih bolnikov čim boljusklajeni.POMEMBNOJE ZAUPANJE V EKIPOPrispevek želim končati povsemosebno. Preden sem se odločila kandidiratiza mesto predsednice Diabetesforuma, sem razmišljala več mesecev.Razmišljala sem o dilemahsvojega poklicnega in osebnega življenja.V pogovorih s kolegi, prijateljiin družino pa je v meni čedalje boljzorelo zaupanje. Zaupanje v ekipo, vkateri smo zasejali prvo misel, daprihaja čas. Zaupanje v ekipo, s katerosmo pripravili program delovanjaDiabetes foruma in prenovili njegovosestavo. Zaupanje v ekipo, s katerosmo že v prvih mesecih delovanjaulovili močan veter v jadra našeskupne barke. Kako lepo je imeti sogovornikeza svoje ideje, velike inmale.Skrb za vaše zdravje, spoštovanisladkorni bolniki, je ekipni šport.Šport, v katerem je obilo prostora zaideje. Velike in male.7

A K T U A L N OČezmejno sodelovanjez društvom iz ItalijeBolezen ne pozna meja. To je ena izmed temeljnih ugotovitev skupnega posveta Društva diabetikovNova Gorica in Združenja posoških diabetikov iz Italije (Associazione Isontina Diabetici).Dominik SobanUgotovitev, da imamo bolniki ssladkorno boleznijo podobne inskupne težave pri zdravljenju epidemije20. stoletja in da živimo naskupnem prostoru, ki pogojuje takoali drugače širjenje bolezni, nas jevodila k skupnemu srečanju na Goriškem.Dejavniki tveganja, kot so nepravilnaprehrana, igralništvo, ki je vnašem okolju zelo močno razvito,dokaj visok standard prebivalcev,premajhna telesna aktivnost in verjetnoše kaj, pogojujejo povečanje številaobolelih za sladkorno boleznijo,zlasti med mlajšo generacijo. Obolelostob meji je približno enaka, saj segiblje med 6,5 in sedem odstotkovaktivnega prebivalstva.SKUPNI PROGRAMSODELOVANJA IN SREČANJNačin in kakovost življenja nas silitav skupne aktivnosti. Na našem širšemobmočju meje, slovenskem inItalijanska Gorica (zgoraj) in Solkan z Novo Gorico (spodaj)italijanskem, živi okrog 1,7 milijonaprebivalcev. Gre za eno najbolj razvitihpokrajin v Evropi, zato je zdravstvenostanje na obeh straneh mejepribližno enako. Na sestanku smorazmišljali tudi o skupni organiziranostiin ustanovitvi enega združenjana obeh straneh meje. Zakon o društvihnam to omogoča in oboji smo vEvropski uniji.Težava pa nastane pri izmenjavistrokovnih kadrov, diabetologov inzdravstvenih storitev, zaradi neurejenihodnosov med državama z različnimizdravstvenimi zakonodajami.Na srečanju, na katerem so aktivnosodelovali tudi predstavniki iz Goriškeprovince v Italiji, smo se dogovoriliza skupni program v letu2009.Sprejeli smo okvirni program sodelovanjain srečanj. Dogovorili smose tudi za organizacijo skupnegakongresa oziroma mednarodnegaposveta na temo Diabetes ob meji,na katerem naj bi sodelovali diabetologiz obeh strani meje, medicinskoosebje, prostovoljci in tudi lokalnipolitiki. Kongres naj bi bil oktobraletos.Novembra, ob svetovnem dnevusladkorne bolezni, bomo pripraviliskupno srečanje na goriškem gradu naitalijanski strani. Grad bomo osvetlili vmodro barvo, kar priporočajo navodilaIDF in se v evropskih prestolnicah tože dogaja. Pri nas so bili lani osvetljenikulturni in zgodovinski spomeniki vLjubljani, Kranju, Velenju, Litiji ... Sevedase bomo odzivali tudi na aktivnostposameznih društev. Tako smoitalijanske sladkorne bolnike povabilina naše športno-rekreacijsko srečanje,ki bo junija v Kopru.ZA SKUPNO DELOTUDI EVROPSKA SREDSTVAPredstavniki Goriške province sonam ponudili pomoč pri našem delu.Njihova predsednice Marija je ugotovila,da so takšna srečanja koristnain dokazujejo, da je želja po izmenjaviznanja in izkušenj čedalje večja.Ovire moramo premagati v glavi inse več pogovarjati o načinu dela inkakovosti skupnega življenja, zlastimed mladimi. Tudi evropska sredstvaso predvidena za veliko aktivnosti intudi za organizacijo mladinskih taborovsladkornih bolnikov.K uresničitvi naših programov smopovabili tudi tri občinske uprave,Novo Gorico, Gorico in Šempeter-Vrtojba,ki tudi sicer redno sodelujejopri drugih naših aktivnostih. Občinesmo pozvali, naj naše aktivnostivključijo v svoje programe čezmejnegasodelovanja. Na srečanju so namitalijanski kolegi podarili najnovejšemerilce sladkorja v krvi.8F E B R U A R 2 0 0 9

Z A N A Š E Z D R A V J ESladkorni bolnik na zimskem dopustuSladkorna bolezen ne sme biti ovira za dopust ali potovanje, kadar bolnik sam obvladuje svojo bolezen.To velja tudi za zimski dopust. Pri tem mora paziti na več stvari. Sladkorni bolniki na dietni prehrani ali tisti,ki jemljejo tablete za zniževanje krvnega sladkorja, pravzaprav nimajo ovir. Zdravljenje z insulinom jezahtevnejše in zahteva vso pozornost, previdnost, red in disciplino. Na katere stvari morate biti sladkornibolniki posebej pozorni na zimskem dopustu, preberite v spodnjem članku.Prim. asist. Miro Čokolič, dr. med.,specialist internist – diabetolog,Univerzitetni klinični center, MariborPo dokaj lepi pozni jeseni smodočakali zimo z več snega kot lani,ki je omogočila čudovito tekmovanjeza zlato lisico v Mariboru, kronano zzmago Tine Maze v veleslalomu. Zdajprihajajo ob polčasu šolskega letazimske počitnice, ko se napotimo nasmučanje oziroma na zimski dopust.Za vsakega posameznika in vsakodružino so to dolgo pričakovanidnevi, za sladkornega bolnika pa posebne,navadno stresne razmere. Obozaveščenosti, dobro urejeni sladkornibolezni in možnosti pogoste samokontroleni nobenega razloga zapaniko. Kot sladkorni bolnik morateživeti na poseben način, in to tako,da je vaš sladkor kar najbolje urejen.10NA HIPOGLIKEMIJO SE JETREBA SKRBNO PRIPRAVITIUmetnost življenja sladkornega bolnikaje v prilagajanju različnim razmeram,tudi potovalnim in dopustniškim.To uspeva le sladkornemu bolniku, kije dobro poučen o sladkorni bolezniin njenem zdravljenju, saj se mora napotovanju največkrat odločati sam, pritem pa mora biti dovolj motiviran iniznajdljiv. Vsakdo mora premisliti, kolikoje prilagodljiv in v kakšnih razmerahse počuti varnega.Sladkorni bolniki na dietni prehranipravzaprav nimajo ovir. Natančno najupoštevajo sladkorno dieto in težav nebi smelo biti. Tudi sladkorni bolniki, kijemljejo tablete za zniževanje krvnegasladkorja, ne smejo bistveno spremenitinačin prehranjevanja. Nenehno semorajo zavedati možnosti neprijetnegapadca krvnega sladkorja ob velikihtelesnih naporih, kar smučanje je,in/ali ob neustrezni prehrani.Smučarji in planinci si lahko odmerektablet prepolovijo, hipoglikemijapo tabletah je lahko zelo neugodna inpogosto zahteva sprejem v bolnišnico,posebno pri tabletah z dolgim delovanjem,ki jih v zadnjem času jemlječedalje več sladkornih bolnikov. Tabletez dolgim delovanjemse jemljejo enkrat nadan.Zdravljenje z insulinomje zahtevnejše inzahteva vso pozornost,previdnost, redin disciplino. Prihujših telesnih naporihje potrebna posebnaprevidnost. Nenehnonamreč preži nevarnostnenadnegapadca krvnega sladkorja- hipoglikemije,zato se moramo nanjoskrbno pripraviti.Načrtovanim naporomsi moramo ustreznoprilagoditi odmerke insulina in obroke- tudi dodatne. Zaradi previdnostiin varnosti nikoli ne smučajte sami!Pri roki moramo imeti ogljikove hidrate,ki nam hitro dvignejo krvnisladkor, in za hudo hipoglikemijoglukagon. Glede njegove uporabenaučimo sodopustnike, da lahko pomagajo.Bolniki, ki pogosto opravljajo samokontroloin si znajo prilagoditi odmerekinsulina, se lahko podajo kamorkoli.Seveda se bo znašel najboljesladkorni bolnik, ki je prebralnekaj knjig o sladkorni bolezni in jeobiskoval šolo za sladkorno bolne.Idealno je, če razume in upošteva rezultatemeritev krvnega sladkorja inse nanje pravilno in ustrezno odzove.NA KAJ JE TREBA BITIŠE POSEBNO POZOREN?Na nekaj naslednjih stvari moratebiti posebno pozorni! Obvezno nepozabite na kartico zdravstvenegazavarovanja za potovanje po Slovenijiin Evropi oziroma po sosednjihdržavah, saj poškodbe pri smučanjuniso redke, na žalost pa smo se tozimo že srečali tudi s smrtnimi žrtvami.Vedno imejte seznam stvari, kijih na potovanju potrebujete: zdravilaza sladkorno bolezen (insulin in/alitablete), pripomočke za aplikacijo,hrano, lancete, senzorje in aparat zaF E B R U A R 2 0 0 9samokontrolo, glukagonza primerhujše hipoglikemije,razkužilo in sterilnimaterial.Ne pozabite nazdravila proti bolečinamin zvišani telesnitemperaturi (nepozabite na toplomer!),saj vas lahkoprehlad, viroza ali zobobolhitro spravijo vslabo voljo. Sevedane pozabite zdravil,ki jih redno jemljete(proti zvišanemu krvnemutlaku,maščobam, želodčnikislini, krčem in bolečinam, za odvajanjevode, za srce, proti strjevanju krvi...), in to v količini, ki bo presegalanačrtovano odsotnost, da vam jih nebo zmanjkalo pred vrnitvijo domov.Vsekakor pa ne posegajte po antibiotikihsami. Predpiše naj jih lezdravnik, saj ti ne sodijo med zdravilaza samozdravljenje. Vročina ne potrebujeantibiotika. Dovolj so zadravilaza zbijanje vročine in uživanje dovoljtekočine in vitaminov. Posebnopri nizkih temperaturah se lahkohitro izčrpate, zato moramo vednoimeti na voljo dovolj pijače, primerneza sladkorne bolnike. Komplet zaprvo pomoč z obliži, povoji, razkužilomin škarjami nam bo koristilpri manjših poškodbah.NEVARNE AVANTURENISO ZA SLADKORNE BOLNIKENikoli ne pozabite na diabetično izkaznicoin navodila, ki so priložena vškatlicah z zdravili, saj po svetu uporabljajoveč vrst insulinov in tablet vrazličnih odmerkih kot pri nas. Vsenašteto razdelimo na dva dela, enegaimejmo v ročni prtlagi, ki naj zadoščavsaj za en teden, saj lahko del prtljageizgubimo ali postane plen zmikavtov.Čedalje več je bolnikov z insulinskočrpalko, zaradi katere se nam lahkozaplete pri letaliških pregledih. Imejtepri sebi potrebna potrdila in dovolj re-

zervnega pribora, saj dolgoprstnežinikjer na svetu ne počivajo, črpalka paje tudi zelo draga. V rezervi je trebavedno imeti tudi peresnike s kratko- indolgodelujočim insulinom.Kadar sladkorni bolnik potuje sam,je pametno, da o svoji bolezni seznanivoznika, sprevodnika, stevardesoali sopotnika. Tako mu lahko ustreznopomagajo, če mu postane slaboali se začne nanavadno vesti. Nezavestnegasladkornega bolnika nikoline silite s tekočino in/ali hrano, kermu zaide v sapnik in se zaduši!Večina smučišč je dostopnih le zosebnim avtomobilom, neredko pado cilja potujemo tudi deset ur inveč. Obvezno si načrtujmo postankena dve uri, voznik na insulinski terapijinaj vsako uro zaužije 10 g ogljikovihhidratov (majhno jabolko,piškot ...). Seveda je razumljivo, dase sladkorni bolnik na razne aktivnostiin pohode ne odpravlja sam -vedno mora imeti družbo, nevarneavanture pa niso zanj!NEKAJ PRAKTIČNIHNASVETOV NIKOLI NE ŠKODINa koncu še nekaj praktičnih nasvetov.Ozebline in žulji so zelo neprijetni,zato imejte dovolj brezšivnih zimskihnogavic, smučarski čevlji pa najne bodo premajhni. Žulje sterilno pokrijtein si jih ne prebadajte sami, dase ne okužite! Nikoli ne hodite posobi bosi! Obujte raje stare, uhojenecopate in čevlje ter nikakor ne novih,lepih, a žal še nepreskušenih. Okužbalahko iztiri sladkorno bolezen, tako dabi lahko zaradi nje predčasno končalitežko pričakovani dopust.Vsekakor morate imeti dobro opremo,primerno starosti, telesni teži insmučarskem znanju, kot so smuči zvezmi, palice, smučarski čevlji, nepremočljivebunde in hlače, rokavicein očale. Ne pozabite na čelado! Nositebombažna spodnja oblačila, davas ne bo zeblo, če se močno znojite,saj dobro vpijejo znoj! Če vremenskanapoved ni dobra in bostemokri, morate imeti več kompletov,saj je nošenje mokrih oblačil neprijetnoin nezdravo.SLADKORNA BOLEZEN NE SMEBITI OVIRA ZA ZIMSKI DOPUSTNikoli se ne izpostavljajte soncubrez zaščitne kreme. Obstajajo tudiposebne kreme za zimski čas in vetrovnovreme. Alkoholnih pijač seraje izogibajte. Če pa že spijetekakšen kozarec kuhanega vina, storiteto vedno ob hrani, nikoli na teščeoziroma na prazen želodec. Pod vplivomalkohola se nikoli ne podajte nasmučišče, sankališče ali drsališče!Sladkorni bolnik potrebuje večobrokov hrane na dan, zato zanj nisoprimerni razni počitniški paketi spolpenzioni. Najbolje se bo počutil vapartmaju, kjer si lahko po potrebipripravi primeren obrok, kot ga jevajen doma. Seveda pa obstajajo tudihoteli, ki imajo do sladkornih bolnikovposeben in pravilen odnos, takoda se počutijo varne.Sladkorna bolezen ne sme biti oviraza dopust ali potovanje, kadar bolniksam obvladuje svojo bolezen. Posebnoje nevarna preobilna hrana (samopostrežnibifeji), zato redno preverjajtetelesno težo. Dodatni kilogrami se pridobijohitro in se jih je zelo težkoznebiti! Na dopustu bodite disciplinirani,še pogosteje opravljajte samokontrolosladkorja v krvi in uporabljajtesvoje znanje. Ob lepem vremenu,zimski idili in novih spoznanjih terdoživetjih bodo dopustniški dnevi šeprehitro minili, le dopusta brez neprijetnihzapletov pa se boste radi spominjali.Na smučiščih bodite skrajnoprevidni in upoštevajte pravila! Srečnopot, lepo vreme, čist zrak, dobro

Z A N A Š E Z D R A V J EDiabetična nevropatija, pozni zapletsladkorne bolezni in poslediceŽe v 19. stoletju je bilo znano, da povzroča sladkorna bolezen okvaro živčevja, vendar so bile šele v drugipolovici 20. stoletja prepoznane številne lastnosti diabetične nevropatije in podani poskusi klasifikacije indefinicije različnih znakov prizadetosti živcev pri sladkornih bolnikih. Zdaj se ve, da je za sladkorne bolnikepomembno, da imajo dobro urejeno presnovo, da so vrednosti krvnega sladkorja čim stabilnejše, ker s tempreprečujemo ali ustavimo napredovanje zapletov, ki se lahko zgodijo pozneje. Med njimi je tudi diabtičnanevropatija.Mag. Iris Marolt, dr. med,specialistka internistka, Zdravstveni dom KoperDiabetične nevropatije so heterogenaskupina bolezni, ki prizadenejorazlične dele živčnega sistema in sekažejo v različnih kliničnih slikah.Gre za prizadetost perifernih živcevpri sladkornih bolnikih. Diagnozo postavimos kliničnim pregledom po izključitvidrugih vzrokov.KAKO POGOSTAJE TA BOLEZEN?Ocena zbolevnosti je nezanesljiva.Poročajo, da ima sedem odstotkovbolnikov nevropatijo ob diagnozisladkorne bolezni, pojavnost pa sepoveča na 50 odstotkov po 25 letihtrajanja bolezni. Skrb zbujajoč je statističnipodatek, da je diabetična nevropatijavzrok za netravmatsko amputacijospodnje okončine pri 50 do75 odstotkih, kar je le vrh ledenegore v celotni problematiki.ZAKAJ NASTANE?Diabetična nevropatija je pozni zapletsladkorne bolezni.V razvoj bolezni sevpletajo številni dejavniki,njen glavni vzrok jezvišan krvni sladkor.KAKŠNA JEKLINIČNA SLIKA?Prizadeti so lahko periferniživci, proces zajameposamezneotočke ali večje predele.Glavni znak periferneboleče diabetičnenevropatije je bolečina,ki se pojavi na stopalihali rokah zvečer ali ponoči,omejena je na območje»nogavice« ali»rokavice«. Bolniki joopisujejo kot pekočo,žgočo, prebadajočoali zbadajočo. Peavijo,da jih strese kot elektrika,lahko pa jo opisujejokot ščemenje,pretirano občutljivostali pa otopelost prizadetegapredela. Navajajolahko mravljinčenje.To je najpogostejšaoblika perifernediabetične nevropatijein bolnikehudo prizadene ter jim zmanjšaopravilno sposobnost.Negativni znaki diabetične nevropatijeso občutek otopelosti na stopalihali rokah. Zaradi prizadetosti inzmanjšane zaščitne občutljivosti, kiopozarja na nevarnost poškodbe, soti bolniki ob sočasni mehanični, termičniali kemični poškodbi ogroženiza nastanek stopalne razjede, takoimenovanega diabetičnega stopala.Posledica stopalne razjede je lahkoamputacija prsta, dela stopala ali celotnegauda, zlasti če je prekrvitevslaba.Diabetično stopalo s svežo nevropatsko stopalno razjedo in že utrpelimiamputacijami prstovPrizadeto je lahkoavtonomno živčevje,kar imenujemo avtonomnanevropatija.Zajame vsak sistem vtelesu, povzroča povečanozbolevnost inumrljivost, posebnoče je prizadeto srce.To se kaže s pospešenimsrčnim utripom,ortostatsko hipotenzijo(znižanjekrvnega tlaka za večkot 30 mm živega srebra, ko vstanemo),zaradi oslabljenega občutka bolečinelahko utrpijo sladkorni bolnikinemi srčni infarkt.Prizadetost živčevja v trebušni votlinise kaže kot izmenjujoče se driskein zaprtja, zastajanje urina v sečnikupa povzroča pogostejša vnetja sečil.Sladkorni bolniki so zaradi prizadetostiavtonomnega živčevja pogostoimpotentni. Prizadetost živčevja, kipreskrbuje znojnice in lojnice, pogostopovzroča okrepljeno potenje, kije omejeno predvsem na tilnik invrat, zgornji del prsnega koša, medtemko so stopala suhain koža razpoka, nastanejoragade, ki solahko vzrok za vdorbakterij, te pa povzročijovnetje.Za preprečevanje posledicdiabetične nevropatijesta pomembnazgodnje odkrivanjein pravilno zdravljenje.PERIFERNANEVROPATIJAVse sladkorne bolnikemoramo presejatiglede navzočnosti diabetičneperiferne ne-12F E B R U A R 2 0 0 9

vropatije; pri tipu 2 to naredimo žeob diagnozi, pri tipu 1 pa pet let pozboletju in potem pri obeh tipih enkratna leto. Zaščitno občutljivostna stopalih preiščemo s sposobnostjoobčutenja dotika z 10-gramskimmonifilamentom in bolnikevprašamo za težave s stopali, kot somravljinčenje, zbadanje, odrevenelost,bolečina, podobna električnemušoku, ščemenje in prebadanje.Pregledamo jim stopala glede nanastanek morebitnih deformacij, hiperkeratoz(poroženela debelakoža), razjed in ocenimo prekrvitev.Vedno pregledamo primernost obutve.Vse bolnike poučimo o negistopal. Če je treba, jih napotimo vambulanto za diabetično stopalo.DIABETIČNO STOPALOPri diabetičnem stopalu gre zaresen, kompliciran in ne nazadnjedrag zaplet sladkorne bolezni. Dvetretjini stopalnih razjed se ob primernemzdravljenju zaceli, pri enitretjini pa je potrebna ena od oblikamputacije spodnje okončine, leprst, del stopala, golenica ali celostegnenica.Cilj zdravljenja stopalnih razjed jepreprečiti amputacije. Da to dosežemo,je nujno, da zdravstvenoosebje, bolniki in njihovi svojci dovoljzgodaj prepoznajo težavo, natopa sta potrebna pravilno zdravljenjein timski pristop, pri katerem sodelujejodiabetologi, ortopedi, angiologi,kirurgi in nevrologi.AVTONOMNA NEVROPATIJAVse sladkorne bolnike moramopresejati tudi glede na prisotnostdiabetične avtonomne nevropatije;pri tipu 2 naredimo to že ob diagnozi,pri tipu 1 pa pet let po zboletjuin potem pri obeh tipih enkratna leto. Presejalni testi zajemajovprašanja o prizadetosti avtonomnegaživčevja na srcu in preiskavetakšne morebitne prizadetosti, posnamemoEKG in izračunamo razmerjemed srčno frekvenco v vdihuin izdihu, pihanju proti uporu (manevervalsalva) in vstajanju. Če nenajdemo patologije, test ponovimoenkrat na leto, sicer bolnika napotimona nadaljnje preiskave. Bolnikevprašamo o odvajanju blata in urinain o težavah s potenco.ZDRAVLJENJEDIABETIČNE NEVROPATIJEPrvi korak je zagotovitev dobreurejenosti, stabilnosti in izogibanjenihanjem krvnega sladkorja. Sladkornimbolnikom moramo zagotoviti celostnopresnovno urejenost. Z zdravimnačinom življenja in zdravili moramodosegati skoraj normalne vrednostikrvnega sladkorja, ciljne vrednostiglikiranega hemoglobina(HbA1c), krvnega tlaka in maščob.Vsakdanja zdravila za lajšanje bolečinpri zdravljenju nevropatske bolečinepogosto niso učinkovita. Navoljo je več načinov zdravljenja. Kerbomo le z enim zdravilom le redkouspešni, je pogosto potrebna kombinacijazdravil, ki imajo različna prijemališča.Poleg zdravil imamo navoljo fizikalno zdravljenje s toploto,fizioterapijo, TENS (električni živčnispodbujevalnik), akupunkturo, psihološkemetode zdravljenja in sprostitvenevaje. Vselej ni mogoče odpravitibolečine, lahko pa joNEKAJ ZGODOVINSKIH PODATKOVO DIABETIČNI NEVROPATIJIŽe iz 19. stoletja je znano, dasladkorna bolezen povzroča okvaroživčevja. Leta 1864 je Marchal deCalvi prvi zapisal, da lahko sladkornabolezen povzroči okvaro perifernegaživčevja. Dve leti za tem jeOgle opisal sladkorne bolnike, prikaterih so motnje v živčnem sistemuposledica sladkorne bolezni.Leta 1883 je Jendrassik objavil članeko uporabnosti preiskave kitnegarefleksa za oceno nevropatije in omanevru za okrepitev te preiskavnemetode. Leto pozneje je Bouchardporočal o tem, da nekateri sladkornibolniki nimajo kolenskega refleksa.Domneval je, da je to morda posledicaokvare živcev zaradi sladkornebolezni. Ti bolniki so imeli slabo napovedza preživetje.Leta 1885 je Pavy iz Guy's Hospitalaopisal znake diabetične nevropatije.Leta 1890 je Buzzard opisal uporaboelektrofizioloških tehnik zaoceno diabetične nevropatije. Prisladkornem bolniku z obojestranskoparezo spodnjih okončin jeuvedel preiskavo živčne prevodnostiz induciranim tokom in ugotovilslabši motorični odgovor. Ponovljivein objektivne preiskave živčneprevodnosti in metode ocene občutkovv stopalih sladkornih bolnikovso se razvile leta 1950.Leta 1897 je Williamson v Manchestruopravil raziskavo in ugotovil,da 50 odstotkov sladkornih bolnikovnima kolenskih refleksov, in topovezal z resnostjo obolenja. Šestlet pozneje je opisal odsotnost ahilovihrefleksov in občutka za vibracijona stopalu pri sladkornih bolnikih.Za preiskavo prizadetosti živcevje uporabil glasbene vilice.Leta 1904 sta Pavy in Ogle povezalaavtonomno nevropatijo s sladkornoboleznijo. Opisala sta, da gre zanenormalno potenje in impotenco.Leta 1923 je bila še pred uvedbozdravljenja sladkorne bolezni z insulinomopisana večina značilnostinevropatije. Simptome so opazovalina sladkornih bolnikih tipa 2, kiso preživeli pet let, kolikor je treba,da nepopravljive okvare živčevjapostanejo klinično zaznavne.Leta 1945 je Rundles razumljivoopisal značilnosti diabetične avtonomnenevropatije: motnje v regulacijitemperature, funkcije zenicein impotenco.V drugi polovici 20. stoletja sobile prepoznane številne lastnostidiabetične avtonomne nevropatijein podani poskusi klasifikacije indefinicije različnih znakov prizadetostiživcev pri sladkornih bolnikih.olajšamo in izboljšamo nespečnostin nerazpoloženje.Za sladkorne bolnike je torej pomembno,da imajo dobro urejenopresnovo, da so vrednosti krvnegasladkorja čim stabilnejšo, ker takopreprečujemo ali ustavimo napredovanjedrugih poznejših zapletov. Pomembnoje presejanje bolnikovglede prisotnosti morebitnih poznejšihzapletov, preprečevanje njihovihposledic ter zgodnje in pravilnozdravljenje.F E B R U A R 2 0 0 9 13

Z A N A Š E Z D R A V J EDiabetično stopalo: nastanek razjedein zdravljenje z razbremenitvijoPojem diabetičnega stopala je v Sloveniji že dobro znan. Gre za skupino sindromov, pri katerih okvare oživčenja,motnje prekrvitve in okužba povzročijo razkroj tkiva na stopalu. Posledica je nastanek stopalne razjede.Gangrena, obsežno vnetje in celo izguba stopala ali noge sodijo med najhujše pozne zaplete sladkorne bolezni.Mag. Karin Schara, dr. med.,specialistka ortopedijeV splošni populaciji je sladkornihbolnikov od štiri do sedem odstotkov,nanje pa odpade kar 50 odstotkovnetravmatskih amputacij. Tveganjeza amputacijo spodnjega uda jetorej pri sladkornih bolnikih do 40-krat večje kot pri bolnikih, ki sladkornebolezni nimajo.Žal se tem zapletom ne izognejoniti bolniki z dobro urejeno sladkornoboleznijo pa tudi tisti, ki se zdravijole z dieto in imajo krvni sladkordobro urejen. Zato so zelo pomembnizgodnje odkrivanje ogroženihbolnikov in pravočasno ter ustreznozdravljenje.POZOREN JE TREBA BITINA VSAKO RAZPOKOALI RANICO NA STOPALUPrav zaradi velikega števila amputacijudov in posledično invalidnostisladkornih bolnikov se je pred več kotdobrim desetletjem v razvitem svetuin pri nas začelo posvečati pozornosttudi kroničnim okvaram na stopalu inodkrivanju razjed. Ker je občutljivostna stopalu zmanjšana, bolniki pogostonimajo bolečin in manjšim ranam napripisujejo večjega pomena. Takšnorazmišljanje je lahko usodno.Nobena, še tako majhna poškodba,ni nepomembna, in vsaka tudi zelomajhna razpoka ali rana na podplatuse lahko nenadoma okuži in vname.Če vnetja ne moremo hitro in učinkovitoomejiti in pozdraviti, je ogroženocelotno stopalo, golen in celotna noga.Zato je glavni cilj multidisciplinarneskupine zdravnikov, da v sodelovanju zbolnikom preprečijo nastanek razjede,učinkovito in hitro zdravijo že nastalein zmanjšajo število amputacij.Pri tem je nujno tesno sodelovanjediabetologov, angiologov, splošnih inžilnih kirurgov, radiologov, ortopedov,kirurgov plastikov in fiziatrov,izdelovalcev posebej izdelane obutvein drugih. Ne smemo pozabiti, komu14zaupamo v oskrbo svoja stopala privsakodnevni negi – naj bodo to posebejusposobljeni pedikerji.Značilna ishemična razjeda – na robu stopala,tanka, svetleča koža, dno prekrito z odmrlimtkivomZAKAJ NASTANE RAZJEDA?Razjeda na stopalu je posledica različnihkroničnih, poznih zapletov sladkornebolezni. Čeprav je bilo že velikokratnapisano, naj še enkrat na kratkoopišem temeljne značilnosti razjed.Predvsem zato, ker je s tem povezanozdravljenje, ki se glede na vrsto ranepomembno razlikuje. Strokovno govorimoo specifičnih zapletih, kot so perifernasenzorična, motorična in avtonomnanevropatija (prizadetostživčevja, ki oskrbuje stopalo), in nespecifičnihzapletih, kot je makroangiopatija(prizadetost velikih žil, ki prehranjujejostopalo). Zato govorimo o nevropatični,ishemični in mešani razjedi.F E B R U A R 2 0 0 9NEVROPATIČNA RAZJEDANevropatična razjeda nastane, ker sezaradi prizadetosti živčevja zmanjšazaščitna občutljivost, ki varuje stopalopred poškodbami. Tako se zgodi, dasladkorni bolnik pravočasno ne zazna,da ima v čevlju kamenček, da ga čeveljtišči, da hodi po prevročem pesku, daje peč, kamor je prislonil stopalo prevroča,kar mu lahko povzroči poškodboali opeklino. Ker ne čutijo, se bolnikipri negi stopal pogosto tudi urežejo.Uporaba kemičnih sredstev za odstranjevanjekurjih očes naj bo kar prepovedana,ker lahko sredstvo prodre preglobokov tkivo in tako nastane rana.Zaradi poškodbe motoričnegaživčevja in sploh s staranjem se spremenitudi značilna oblika stopala.Prečni stopalni lok se povesi, na temmestu pa je stanjšana maščobna blazinica.Vidimo lahko različne deformacije,kot je na primer dobro znanasprememba na palcu - halux valgus,pa tudi druge – krempljasti, kladivastijahajoči prsti.Te spremembe vplivajo na stopalnepritiske, ki so ponekod povečani. Zatose na mestih, kjer se deformacijamprilegajo čevlji, in na mestih povečanihstopalnih pritiskov, koža branitako, da poroženeva v večjem obsegu– z otiščanci. Vsak otiščanec pa je žeznanilec bodočih ran. Nemalokrat najdemopod otiščancem razjedo! Največkratje nastanek nevropatske razjedepovezan z manjšo poškodbo aližuljem, ki se nikakor noče več zaceliti.Zaradi prizadetosti avtonomnegaživčevja se na posameznih mestihstopala zmanjša ovlaženost kože, kipostane suha in razpokana. Razpokeso lahko vstopno mesto za bakterije,ki lahko povzročijo vnetje. Če je znojenječezmerno, je večja verjetnostza razvoj glivične okužbe kože nastopalu.Pri nevropatičnem diabetičnem stopaluje prekrvitev stopala dobra, ker jerazjeda nastala zaradi prizadetostiživčevja, in ne zaradi prizadetosti žil.Značilno je, da razjede niso boleče.Bolniki pogosto zamolčijo, da jihimajo, in jih odkrijemo šele pri rednempregledovanju stopal. Obrobje ranetvorijo obilne hiperkeratoze, dno je navadnočisto, rana pa na sprednjemdelu podplata ali na sredini pete.MOTNJE PREKRVITVEIN RAZJEDANaslednji dejavnik tveganja za nastanekstopalne razjede je motenaprekrvitev spodnjih udov, pri kateri soprizadete velike in majhne žile na stopalu.Zožitve in zapore žil nastanejozaradi zvišanega krvnega sladkorja,krvnih maščob, večje ranljivosti žilnestene pri sladkornih bolnikih, visokegakrvnega pritiska, kajenja, dednih deja-

vnikov in telesne nedejavnosti. Bolniklahko toži za bolečinami – gre za takoimenovane klavdikacijske bolečine, kinastanejo pri hoji. Sprva le pri hoji navkreber,pozneje pa že po nekaj desetmetrih hoje po ravnem. V večini primerovje hkrati prizadeto tudioživčenje, zato bolnik bolečin neobčuti, kar je še nevarneje.Značilen je že videz stopala. Kožaje tanka, hladnejša, suha, pordela,prosevajoča in brez dlak. Ishemičnarazjeda nastane na robovih stopala,robovi rane so čisti, dno je največkratprekrito z odmrlim tkivom.Pogosto je tudi boleča. Pri zelo okrnjeniprekrvitvi lahko deli prstov odmrejoin postanejo črni. Bolnika zmotnjami prekrvitve napotimo na nadaljnjoobravnavo k angiologu ali žilnemukirurgu.Kadar sta na stopalu obe komponenti,govorimo o mešanem ali nevroishemičnemstopalu. Zdravljenje stopalnerazjede obsega različne vrsteukrepov, ki vključuje preventivo –preprečevanje nastanka rane, konservativnein kirurške posege in rehabilitacijopo amputacijah.KATERE RAZJEDELAHKO ZDRAVIMOZ RAZBREMENITVIJO?Za zdravljenje z razbremenitvijo soprimerne tako imenovane nevropatskerazjede, ki so nastale predvsemkot posledica motenj delovanja živcevna nogah. Na stopalu je zatozmanjšana zaščitna občutljivost,koža je suha in razpokana. Razjedaje obdana z močnim robom poroženevajočekože, je ostro omejena,različno globoka. Ob tem je največkratspremenjena tudi oblika stopala.Zato so povečani stopalni pritiski,ki ob vsakem koraku obremenijonepravilna mesta na podplatu. Največkratje nastanek nevropatske razjedepovezan z manjšo poškodbo aližuljem, ki se noče več zaceliti.Razjede, ki so močno vnete ali paso nastale kot posledica slabe prekrvitve(ishemične razjede), ne spadajov ortopedsko obravnavo. Treba jih jepravočasno prepoznati in napotiti kangiologu, in, če je treba, k žilnemukirurgu.KAJ JE RAZBREMENITEVZacelitev prave nevropatske razjedeomogočata redna oskrba rane in razbremenitev,kar je zlati standard.Razbremenitev torej pomeni počitekoziroma neobremenjevanje, zaradičesar bolnik praktično ne bi smel hoditi.Razbremenitev bi lahko dosegliz ležanjem v postelji, kar bi lahkotrajalo tedne in tedne. Za večino bolnikovdolgotrajno ležanje in popolnaneaktivnost nista sprejemljiva. Oskrbarane ni zgolj namestitev obliža,temveč pomeni redno odstranjevanjeporoženevajoče kože z roba rane innjeno čiščenje. Šele nato namestimoustrezno oblogo.Na srečo je načinov, kako dosečirazbremenitev, še veliko. Uporabljajose različni pripomočki. Med najpogostejeuporabljenimi in preskušeniminaj omenimo naslednje: zračna dokolenskaopornica ali air-cast, čeveljza razbremenitev (healing-shoe) intesno prilegajoči mavčev škorenj alicopat (TCC – total contact cast) izsintetičnega materiala. Vsaka odnaštetih možnosti ima svoje prednosti,pa tudi pomanjkljivosti.Začasni čevelj ali healing shoe ječevelj s podplatom, oblikovanim poddoločenim kotom, ki glede na nagibrazbremeni sprednji del stopala alipeto. Obuvalo je izdelano iz blaga,pritrdi pa se ga s trakovi (ježki). Podplatje sestavljen iz več plasti. V najnovejširazličici tega čevlja je tudiplast, ki zmanjšuje trenje. K učinkovitostidodatno pripomorejo enakomernoporazdeljene pore, ki zmanjšujejostopalne pritiske in trenje. Bolnik ga zlahkoto odstrani in oskrbi rano. Jevaren in preprost pripomoček.V naši vsakodnevni praksi najpogostejeuporabljamo mavčev škorenj alicopat iz posebnega, poltogega, sinetetičnegamavca, ki je lahek, tanek inse stopalu in goleni popolnoma prilega.Metoda učinkovito deluje naprerazporeditev stopalnih pritiskov,ki se porazdelijo enakomerneje in obredni oskrbi rane povečajo možnostzacelitve. Bolnik ga lahko sname inoskrbi rano tudi sam. Pozor – nikoline smemo namestiti večje količineobvezilnega materiala, kot pri prviizdelavi čevlja ali škornja, ker lahko stem povečamo pritisk na rano innjeno okolico ter s tem zmanjšamoceljenje!Navadno v približno 10 do 12 tednihdosežemo zacelitev ali vsaj bistvenozmanjšanje rane. Mavčev škorenjni primeren za bolnike, ki imajovelike prekrvitvene motnje, in zatiste z aktivno okužbo in vnetjem.Težko ga prenašajo bolniki, ki imajotežave s hojo ali nestabilnostjo. Nekateripa ga preprosto zavračajo.Z namestitvijo enega od opisanihpripomočkov dosežemo razbremenitev,predvem pa prerazporeditev pritiskovpo vsem stopalu enakomerno.Zmotno bi bilo misliti, da za zacelitevrane zadošča samo namestitevmavca, bolnik pa lahko hodi neomejenoin v različnih razmerah! Potrebnista omejitev hoje in aktivnosti. Bolniklahko hodi na krajše razdalje in po ravnem.Brez bolnikovega sodelovanjaje uspeh veliko manjši, celjenje rane jepodaljšano ali celo onemočeno.Do zacelitve ostaja bolnik v redniobravnavi pri diabetologu. V ortopedskiambulanti preverimo ustreznostmavca nekaj dni po namestitvi,nato pa enkrat na mesec preverimoustreznost mavca in ocenimo stanjerane. Razpokan, omajan mavec sevedazamenjamo.PRIMER OSKRBE DIABETIČNEGA STOPALANevropatska razjeda. Viden jerob poroženevajoče kože, rana ječista, brez vnetja. Razjeda jenastala, ker bolnik ni začutil inodstranil kamenčka v čevlju.Mavčev copat namestimo po oskrbi rane. Postopek jepreprost, vendar zahteva izkušnje in natančnost, sicerlahko nastane odrgnina ali rana na mestu, kjer se stopalune prilega.Rana se je zacelilapo desetih tednih.Zdravljenje vedno prilagodimo posameznemubolniku, velikosti razjedein drugim dejavnikom. Lahko gatudi podaljšamo, vendar se za slabimceljenjem ali ponovnim nastankomrazjede največkrat skri va spremenjenaanatomija skeleta stopala.V takšnih primerih bolniku priporočimooperativno korekcijo.F E B R U A R 2 0 0 9 15

Z A N A Š E Z D R A V J ENaj lekarna je Deteljica v TržičuAkcija Naj lekarna 2008, ki so jo začeli lani v prvi septembrski številki revije Moje zdravje in je trajalado konca decembra, je naletela na odločen odziv, saj je v njej sodelovalo več kot 7000 bralk in bralcevte revije, ki so za naj lekarno 2008 izbrali lekarno Deteljica v Tržiču, druga je bila lekarnaPod svetim Rokom v Sevnici in tretja Lekarna Domžale.Z akcijo Naj lekarna 2008, ki so jopri reviji Moje zdravje zasnovali obpomoči in podpori najuglednejšihfarmacevtskih strokovnjakov, želijojavnost spodbuditi h kritični presojilekarniških storitev, predvsem papoudariti pomembnost farmacevtskegapoklica, saj je ta kljub pomembnemuposlanstvu premalo cenjen inznan. Ob tem pa stranke tudi spodbuditi,da bi se za nasvet pogostejeobračali na lekarne, saj so jim zaposlenikadarkoli pripravljeni posredovatisvoje bogato znanje.V uredništvu revije Moje zdravje sobili nadvse veseli velikega odziva bralcev,saj jih je pri ocenjevanju lekarnsodelovalo nekaj več kot 7000. Ti soglasove oddali za 233 lekarn od skupaj287, kolikor jih je v Sloveniji. Ocenjevaliso kakovost svetovanja, ustrežljivostin prijaznost lekarniških delavcevter njeno urejenost in dostopnost.Na podlagi teh meril so lani bralci revijeMoje zdravje izbrali deset najboljšihlekarn pri nas, in sicer:1. Lekarna Deteljica, Tržič2. Lekarna Pod svetim Rokom,Sevnica3. Lekarna Domžale, Domžale4. Lekarna Straža, Straža5. Lekarna Ljubljana-Brod (BarbkaBabnik), Ljubljana6. Lekarna Jesenice, Jesenice7. Lekarna Radomlje, Radomlje8. Lekarna Ankaran, Ankaran9. Lekarna Top lek, Ptuj10. Lekarna Moravče, Moravče11. Lekarna Breg, Ptuj12. Lekarna Sanofarm, LjubljanaGlasovanje v akciji za Naj lekarno2008 so spremljali, usmerjali in nadziraličlani komisije v sestavi: mag. MeriRozman, predstavnica Lekarniškezbornice Slovenije, dr. Jelka Šmid Korbar,zaslužna profesorica UL, dr. GašperMarc, predsednik Slovenskegafarmacevtskega društva, mag. NinaPisk, vodja farmakoinformativne službev Gorenjskih lekarnah in predsednicasekcije farmacevtov javnih lekarnpri Slovenskem farmacevtskem društvu,izr. prof. dr. Odon Planinšek skatedre za farmacevtsko tehnologijona fakulteti za farmacijo v Ljubljani,16F E B R U A R 2 0 0 9zasebna koncesionarka Alenka KoritnikDular iz lekarne na Vidmu, ki vodistrokovni kolegij za lekarniško dejavnost,dr. Matej Breznik, direktor Slovenskepodružnice farmacevtskega podjetjaBiogen Idec, in pobudnica akcijeNaj lekarna in urednica priloge Mojezdravje Sanja Vilfan Švajger.C. P.Lekarna Deteljica v TržičuKoncept izbrane lekarneSvetovna zdravstvena organizacija (WHO) je med pristopi, ki jih zagovarjain za katere se zavzema, sprejela tudi koncept izbrane lekarne.Gre za koncept, s katerim Svetovna zdravstvena organizacija zagovarja sodoben,k pacientu usmerjen pristop: ljudje naj bi, če je to mogoče, obiskovalile eno lekarno. S tem bi si na nek način zbrali tudi svojega farmacevta,ki bo s svojim znanjem in izkušnjami postal njihov svetovalec glede uporabezdravil in drugih izdelklov, povezanih z zdravjem.V izbrani lekarni ima izbrani farmacevt na voljo evidenco vseh zdravil, kijih nekdo jemlje. Pomembno je tudi to, da izbrani farmacevt človeka pozna,pozna zgodovino njegovega zdravljenja in ve, katera zdravila na recept alibrez recepta, je jemal. Pozna tudi druge okoliščine, ki lahko vplivajo na delovanjezdravil in lahko svetovanje prilagodi individualnim potrebam vsakegaposameznika.Sistem izbranih lekarn so v Nemčiji uradno že vpeljali v obliki družinskihlekarn. Pri nas se tak način preskrbe z zdravili neformalno izvaja ponekodna podeželju ali v manjših krajih. Tam farmacevt pozna skoraj vsako družinoin s pomočjo izdanih zdravil spremlja potek zdravljenja posameznih družinskihčlanov. In to je prednost izbranih lekarn. C. P.

Z A N A Š E Z D R A V J EZelo pomembno jemerjenje krvnega pritiska domaZvišan krvni pritisk je resna bolezen. Zanj pravimo, da je »tihi ubijalec«. S tem izrazom želimo ponazoriti,da oseba na videz nima nobenih težav. Po nekaj časa trajajočem obdobju zvišanega krvnega tlaka pa se lahkozačnejo pojavljati srčno-žilni zapleti. Najpogostejši so srčna kap, motnje srčnega ritma, možganska kap,okvare ledvic, gangrena nog, okvare vida in prezgodnja smrt. Zato je izjemno pomembno, da se zvišankrvni pritisk čim prej odkrije in čim prej začne zdraviti.Asist. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med.,asist. dr. Jelka Zaletel Vrtovec, dr. med.,Univerzitetni klinični center Ljubljana, KO zaendokrinologijo, diabetes in presnovne bolezniBolniki s sladkorno boleznijo soposebna skupina bolnikov, ker je prinjih ogroženost za srčno-žilnimi zapletipri enakem tlaku višja kot pribolnikih brez sladkorne bolezni. Zatoje ciljni krvni tlak pri bolnikih s sladkornoboleznijo nižji kot pri preostalihbolnikih, in sicer manj kot 130/80mmHg, če je izmerjen v zdravstveniustanovi. Doseganje in vzdrževanjeciljnega krvnega pritiska je odvisnood bolnikove zavzetosti za zdravljenje.Redno merjenje je pomembnokot preventiva in tudi pri spremljanjupredpisanega zdravljenja.MERJENJE KRVNEGA PRITISKADOMA ZELO POMAGAZDRAVNIKUDo pred kratkim sistematična priporočilao uporabi samomeritev krvnegapritiska doma niso bila navoljo. Glede tega sta izčrpno opredelilisvoje stališče in maja 2008 objaviliskupna priporočila Ameriškozdruženje za srce in Ameriškozdruženje za arterijsko hipertenzijo.Priporočila poudarjajo, da so podatkimeritev krvnega pritiska doma v velikopomoč zdravniku pri postavljanjudiagnoze in spremljanju uspešnostizdravljenja. Znano je, da so meritveob pregledih pri zdravniku v povprečjuza približno 5 mmHg višje kottiste, opravljene doma. Zato je ciljniwww.diabetes-zveza.sikrvni pritisk ob merjenju doma nižji,in sicer manj kot 125/75 mmHg.Raziskave so pokazale, da so vrednostikrvnega pritiska, izmerjenedoma, zanesljivejše kot meritve obobisku pri zdravniku. Doma si ga jenamreč mogoče meriti večkrat kot obpregledih pri zdravniku. Prav tako sedoma izognemo tako imenovanemu»fenomenu bele halje«, ki pomeni visokovrednost krvnega pritiska obmeritvi v zdravniški ambulanti.NAČINI MERJENJAKRVNEGA PRITISKA DOMAVečina merilnikov za merjenje krvnegapritiska doma je avtomatiziranih,tako da je treba le pravilno namestitimanšeto, pritisniti na gumb in nazaslonu se čez nekaj časa prikaževrednost. Za najbolj zanesljive so seizkazali merilniki z manšeto, ki se joovije okrog nadlahti. Ti merilniki merijokrvni tlak v brahialni arteriji, ki jetudi izbrano mesto merjenja krvnegatlaka v zdravstvenih ustanovah.Merilniki z manšeto, ki se jo ovijeokrog zapestja in merijo krvni tlak vzapestni arteriji, na splošno niso priporočljiviza rutinsko uporabo.Večini merilnikov ni uspelo dobitipotrditve zanesljivosti meritev intudi izkušenj z njimi je manj kot zmerilniki z manšeto za nadlahet. Nekateribolniki imajo raje zapestnemerilnike, saj so preprosti za uporaboin jih lahko uporabljajo tudi bolniki,ki si zaradi debelosti ne morejonamestiti manšete okoli nadlahti.Pomembno je upoštevati, da morabiti zapestje med merjenjem v višinisrca, sicer so izmerjene vrednostikrvnega tlaka napačne. Obstajajotudi merilniki, ki merijo tlak na arterijina prstu, ki pa so nenatančni inse zato odsvetujejo.Merilniki, ki se jih priporoča zauporabo, so tisti, ki so bili testiranipo mednarodno sprejetih protokolih18F E B R U A R 2 0 0 9

in ocenjeni za natančne in zanesljive.Za te merilnike velja, da meritve krvnegatlaka ne odstopajo za več kot5 mmHg. Kljub temu se je treba zavedati,da še ne pomeni, čeprav je bilmerilnik ocenjen za natančnega, dabodo meritve pri vsakem posameznikutočne. Pri nekaterih ljudeh se namrečlahko pojavijo napake pri merjenju,ki so večje od 5 mmHg.Napake so pogostejše pri starejšihljudeh in bolnikih s sladkorno boleznijo.Da bi se jim izognili, se priporoča,da bolnik kupljeni merilnik prineses seboj v zdravstveno ustanovo,kjer se preveri, kako bolnik opravljameritve in tudi natančnost merilnika.Ta postopek preverjanja naj bi opravilienkrat na leto.PRAVILNO MERJENJEKRVNEGA PRITISKA DOMAPol ure pred merjenjem se ne smekaditi, piti kave, telovaditi ali početidrugih aktivnosti, ki bi lahko izrazitejevplivale na krvni tlak. Pred merjenjemje dobro opraviti malo potrebo,saj tiščanje na vodo zvišuje krvnipritisk. Merjenje se opravi po petminutnempočitku. S hrbtom se naslonina naslonjalo in sedi tako, da so celotnastopala položena na tla.Roka je položena v udobnem položajuna ravni površini, tako da jemanšeta v višini srca. Pomembno je, daje manšeta, ki je ovita okrog nadlahti,primerne širine. Preozka daje lažno visokevrednosti krvnega pritiska,preširoka pa lažno nizke vrednosti.Krvni pritisk se meri vedno na istiroki. Najlaže je, da se meri na nedominantniroki, torej na tisti, s katerose ne piše. Izjema so bolniki, pri katerihse krvni tlak, izmerjen na eni indrugi roki, zelo razlikuje, kar se dogajapri bolnikih z arterijsko obstruktivnoboleznijo.Priporoča se, da se ob enem merjenjunaredijo od dve do tri meritve krvnegatlaka. Med posameznimi meritvaminaj bo enominutni razmak.Vse meritve se zapišejo, skupaj z datumom,uro merjenja in srčno frekvenco.Priporoča se, da se meritveopravijo zjutraj, takoj ko vstanemo inše predno spijemo tablete, in zvečerpred spanjem oziroma kadar naročizdravnik. Pritisk je treba meriti vsakdan tedni. Za postavljanje terapevtskihodločitev je potrebnih najmanj12 meritev v domačem okolju. Najboljeje, da pogostnost merjenja določizdravnik. Ne priporoča se merjenjeob drugih priložnostih, na primer,kadar je bolnik pod stresom ali misli,da je krvni pritisk visok.Pomembno se je zavedati, da krvnitlak niha tudi pri zdravem in da posamičnezelo visoke ali zelo nizkevrednosti za bolnika najverjetneje nimajovečjega pomena.ALI SE MERITEV KRVNEGAPRITISKA DOMA KOMUODSVETUJE?Merjenje krvnega pritiska doma seodsvetuje osebam, ki so s tem preobremenjene.Glede na to, da je enaglavnih značilnosti krvnega pritiska,da niha, bo prepogosto merjenjepovzročilo nekatere visoke izmerjenevrednosti. Te lahko vodijo v strah, kikrvni pritisk dodatno zvišuje, in takose bolniki vrtijo v začaranem krogu.V takih primerih je nujno omejitimerjenje krvnega pritiska doma aliga povsem opustiti.Prav tako se odsvetuje merjenje krvnegapritiska doma bolnikom, kiglede na izmerjeni krvni pritisk samispreminjajo način zdravljenja. Odmerkovtablet se namreč ne sme prilagajatisproti izmerjenim vrednostim. Nerednoin samosvoje uživanje tablet jenevarno, saj bolnika izpostavlja večjimnihanjem krvnega tlaka, kot je treba,in je s tem celo bolj ogrožen s srčnožilnimizapleti. Če bolnik na podlagiopravljenih meritev dvomi glede predpisaneterapije, se mora o tem posvetovatiz zdravnikom.Posebna pozornost je namenjenabolnikom s srčnimi aritmijami (na primers fibrilacijo atrijev, s pogostimiekstrasistolami), saj se pri njih z oscilometričnometodo, ki se uporablja vavtomatskih merilnikih, večkrat nedobi pravilnih meritev. Prav pri tehbolnikih je velikega pomena preskusmerilnika v zdravstveni ustanovi.MERJENJE KRVNEGA PRITISKADOMA IZBOLJŠA USPEŠNOSTZDRAVLJENJAŠe enkrat je treba poudariti, damerjenje krvnega tlaka doma precejpoveča kakovost zdravljenja bolnikov.Pomaga pri spremljanjuuspešnosti zdravljenja zvišanega krvnegatlaka in okrepi bolnikovo rednostpri jemanju predpisane terapije.Merjenje doma je v klinični raziskaviprivedla celo do majhnega, vendarstatistično pomembnega znižanja krvnegapritiska.Merjenje krvnega tlaka doma je koristnopredvsem pri starejših ljudeh,ker gre pri njih za večje nihanje krvnegapritiska in ker je pri njih pogostejši»fenomen bele halje«. Merjenjedoma se posebej priporoča tudi bolnikoms sladkorno boleznijo, pri katerihje urejen krvni pritisk zelo pomembenpri preprečevanju srčno-žilnihzapletov.Knji ga Slad kor na bo le zen, gi ba nje in športNA ROČIL NI CA za knji go SLAD KOR NA BO LE ZEN, GI BA NJE IN ŠPORTSlad kor na bo le zen,Cena knjige je 22,64 evra. Za člane s člansko izkaznico je cena 18,11 evra.gi ba nje in šport jeIme in pri imek: ............................................................................................................. pr va knji ga v Slo ve ni ji,ki iz več zor nih ko tovUli ca: ............................................................................................................................opi su je po menPoš ta in kraj: ................................................................................................................. gi ba nja pri zdrav lje njuTe le fon ska šte vil ka: ................................................... Šte vi lo iz vo dov: ...................... slad kor ne bo le zni.Št. članske izkaznice: .............................Av tor ji so stro kov nja kis špor tne ga inPod pis: ...................................................................me di cin ske ga po dro čja.Knjigo lahko naročite po telefonu štev. 01 430 54 44 ali pošljete naročilnico na Zvezo društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 LjubljanaF E B R U A R 2 0 0 9 19

Z A N A Š E Z D R A V J ENajpogostejša vprašanja in zmoteo povečanem krvnem pritisku (2.)Ciljna vrednost krvnega tlaka je pri zdravih ljudeh manj kot 140/90 mmHg, pri bolnikih s sladkorno boleznijopa manj kot 130/80 mmHg. Poglejmo, katera so najpogostejša vprašanja glede visokega krvnega tlaka(hipertenzije) in kakšni so pravilni odgovori na ta vprašanja.asist. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med.,asist. dr. Jelka Zaletel Vrtovec, dr. med.,Univerzitetni klinični center Ljubljana, KO zaendokrinologijo, diabetes in presnovne bolezniV zvezi z visokim krvnim tlakom jeveliko dilem, zmot in vprašanj. Odgovorina ta vprašanja so pogosto napačni,zato ne bo odveč, če nekatere,najpogostejše, posebej pojasnimo.Na večji del teh vprašanj smo odgovoriliv prejšnji številki, drugi del paobjavljamo tokrat.Zdravnik mi je rekel, daimam »sindrom bele halje«.Kaj to pomeni?»Sindrom bele halje« pomeni,da so v zdravstveniustanovi pri nekem posameznikuizmerjene višjevrednosti krvnega tlaka kotzunaj zdravstvene ustanove.Višji krvni tlak v ambulantiali bolnišnici imajo lahko bolnikiz zvišanim krvnim tlakomin tudi ljudje z normalnimkrvnim tlakom. Dasiravnoje krvni tlak zunaj zdravstveneustanove nižji, »sindrombele halje« ni popolnoma nedolžnastvar. Ugotovljeno je namreč,da so ljudje s »sindromom bele halje«bolj ogroženi za srčno-žilnimi zapletikot tisti, ki nimajo višjega krvnegatlaka v zdravstvenih ustanovah, a nekolikomanj kot tisti, ki imajo takozvišan krvni tlak večino časa. Zato seglede na spremljajoče bolezni inokvare tudi pri ljudeh s »sindromombele halje« odločimo za uvedbo oziromaokrepitev zdravljenja zvišanegakrvnega tlaka.Zdravila, ki mi jih je predpisalzdravnik za zdravljenje zvišanegakrvnega tlaka, mi ne ustrezajo. Ponjih se mi vrti, počutim se utrujeno.Poleg tega me je strah, da bodozdravila škodovala jetrom aliledvicam ali kakšnim drugimorganom. Zato zdravil ne jemljemredno.20Lahko se zgodi, da v nekem deludneva predpisana zdravila za zdravljenjezvišanega krvnega tlaka dosežejovrh delovanja, takrat je tudi krvni tlak,če ga izmerimo, najnižji. Ob tem bolnikilahko občutijo vrtoglavico, nemoč,slabost. Pri nastanku teh simptomov jetreba govoriti z zdravnikom, ki bolahko morda le prestavil čas jemanjakakšnega zdravila ali se bo celoodločil za znižanje odmerka ali za zamenjavozdravila. V vsakem primeru jeslabo, če bolniki sami spreminjajo terapijooziroma ne jemljejo zdravil, sajlahko s tem po nepotrebnem škodujejosvojemu zdravju. Sodobna zdravilaza zdravljenje zvišanega krvnega tlakaso praviloma varna in imajo maloneželenih učinkov, tako da so skrbiglede morebitne škode večinoma pretirane.Poleg tega zdravniki rednokontroliramo morebitne stranske učinkes kliničnimi in laboratorijskimi pregledi.Vsekakor pa se je treba o svojizaskrbljenosti pogovoriti z zdravnikom.Sem proti jemanju zdravil, ker me jestrah kemikalij in njihovih stranskihučinkov. Ali obstaja kakšen drugnačin za zdravljenje zvišanegakrvnega tlaka brez jemanja tablet?Obstaja več načinov, kako vplivatina znižanje krvnega tlaka brezF E B R U A R 2 0 0 9uživanja tablet. Prvi in najpomembnejšiukrep je znižati vnos soli vtelo. Največji vnos soli za bolnike zzvišanim krvnim tlakom je 6 gramovsoli na dan, kar je približnoena čajna žlička, upoštevaje vsejedi. To pomeni, da jedi med kuhanjemne solimo preveč, serviranihjedi ne dosoljujemo pri mizi, nejemo konzervirane hrane, juh izvrečk, paštet in salam. Zelo pomembnoje tudi zmanjšanje povečane telesneteže. Tudi če nam neuspe doseči idealne telesneteže, je velika koristza zdravje in za povečankrvni tlak, če shujšamo zatri kilograme. Zmanjšanjetelesne teže za pet kilogramovlahko zniža zgornjiin spodnji krvni tlak za10 mmHg. Pomagajo tudiredna telesna dejavnost,zmanjšanje stresa in opustitevkajenja.Ko je moj zdravnikugotovil, da imam povečankrvni tlak (160/90 mmHg),mi je takoj predpisal tableteza njegovo zniževanje. Menim, dani ravnal prav, saj bi mi najprejmoral dati priložnost, da poskusimsama s prehrano in gibanjemvplivati na znižanje krvnega tlaka.Bolniki s sladkorno boleznijo inkrvnim tlakom nad 140/90 mmHgpotrebujejo poleg priporočil za izboljšanježivljenjskih navad takojšnjouvedbo tablet za zniževanjekrvnega tlaka, ker spadajo v skupinoz visoko ogroženostjo za srčnožilnezaplete. Zvišan krvni tlak vsaktrenutek vsakega dne obremenjujesrce in žile, zato je potrebno čimprejšnjein učinkovito znižanje krvnegatlaka, da zmanjšamo njegovenegativne učinke. Zato je priporočljivočimprejšnje zdravljenje s tabletami,seveda ob spremljajočihspremembah načina življenja.

Kako prepoznati bolnika po srčnem infarktuin pravilno ukrepati?V Krkini zbirki V skrbi za vaše zdravje je izšla nova knjižica znaslovom Bolnik po srčnem infarktu. Avtorja prof. dr. MarkoNoč, dr. med., in Peter Radšel, dr. med., iz Centra zaintenzivno interno medicino na Univerzitetnem kliničnemcentru Ljubljana sta v njej razložila, kaj je srčni infarkt, kakoga prepoznati ter kako pomembno je ob njem pravilno ravnatiin takoj poiskati zdravniško pomoč.Srčni infarkt nastane, ko se zamašiena izmed arterij, ki prehranjujejosrce. Najpogostejši vzrok nenadnegazaprtja žile je ateroskleroza. Zanjo jeznačilno kopičenje maščob (mednjimi holesterola) v steni arterij. Pogostostte bolezni je težko oceniti,saj večina odraslih zaradi nje nimatežav.Knjižica bo zanimivo branje zaširok krog ljudi, saj lahko srčni infarktdoleti vsakogar. V Sloveniji gana leto doživi približno 3500 bolnikov.Najbolj ogroženi so moški med50. in 60. letom in ženske med 60.in 70. letom. Verjetnost za razvoj srčnegainfarkta je večja pri kadilcih,tveganje pa povečujejo še prevelikatelesna teža, telesna nedejavnost,zvišan krvni tlak, povečanemaščobe v krvi (holesterol),sladkorna bolezenin dedna nagnjenost.Z zdravim načinom življenjalahko vplivamo navse naštete dejavnike tveganja,razen na dednonagnjenost.KAKO PREPOZNAMOSRČNI INFARKT?Srčni infarkt lahko prepoznamo postiskajoči oziroma pekoči bolečini vprsnem košu, ki nastane v mirovanjuali ob najmanjšem naporu in se nespreminja z dihanjem in položajemtelesa. Pogosto se izza prsnice širi vvrat, v eno roko (ponavadi levo) ali vobe roki ali pa v žličko.Bolečini se lahko pridružijoslabost, bruhanje,bledica, potenje in občutekdušenja.Prof. dr. Marko Nočpoudarja: »Najpomembnejšeza uspešno zdravljenjeje, da bolnik prepoznaznake morebitnegarazvijajočega se srčnegainfarkta, se pravilnoodzove in pokličemedicinsko ekipo na telefonskoštevilko112.«Srčni infarkt lahko povzročismrt, zato se zukrepanjem ne smeodlašati. Če se pojavijoprej omenjene težave in bolečina vmirovanju v nekaj minutah ne popusti,je treba poklicati reševalce. Doprihoda reševalnega vozila naj prizadetipočiva.Avtorja knjižico končujeta z informacijamio tem, kako poteka zdravljenjepo srčnem infarktu v bolnišniciin pozneje doma.Šopek planinskih poti za diabetikeEpidemiološke analize o obolelosti za sladkorno boleznijo kažejo, daštevilo bolnikov s sladkorno boleznijo tip 2 zaradi nezdravega načinaživljenja nenehno narašča. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da se s toboleznijo spopada čedalje več mladih.Zdrav življenjski slog, predvsemredna telesna dejavnost in zdravaprehrana, pozitivnovplivajo na urejenostsladkorne bolezni,zmanjšujejo boleznisrca in ožilja, ugodnovplivajo na stres inprinašajo večjo kakovostživljenja.Pohodništvo je medGorenjci zelo priljubljenarekreacija, sajživimo v osrčju planin.Zdravniki se zavedamopomena telesnedejavnosti. Z društvisladkornih bolnikovv regiji smozdružili moči, izkoristili naravne danostipokrajine in ob finančni pomočifarmacevtskihpodjetij pripraviliknjižico Šopek planinskihpoti za diabetike.ZA TISTE,KI HOČEJO VEČKnjižica je namenjenaaktivnejšim intelesno bolje pripravljenimsladkornimbolnikom, skratkatistim, ki hočejoveč. Če planine žeobiskujete, vas boF E B R U A R 2 0 0 9morda knjižica spodbudila, da seboste po planinskih poteh podali pogosteje.Sladkornim bolnikom, ki se spohodništvom še ne ukvarjate in stese odločili za »več«, naj vas naššopek za kakovostnejše življenje inposledično za bolj pozitivno samopodobonavduši za začetek te dejavnosti.Planinski pohodi morajo biti nadgradnjaredni telesni dejavnosti, kinaj poteka od tri- do petkrat nateden.Knjižico Šopek planinskih poti zadiabetike boste lahko od aprila prejeliv društvih sladkornih bolnikov in vdiabetoloških ambulantah na Jesenicah,v Tržiču, Kranju, Škofji Loki,Kamniku in Domžalah.Udeleženci akcije boste prejeli spominskodiplomo in praktično nagrado,če boste v letu dni opravili najmanj15 izmed 25 ponujenih planinskihpoti.Dr. Karmen Janša21

V P R A Š A N J A I N O D G O V O R IPozdravljeniZelo kratka bom – odkrili so mi sladkornobolezen tipa 2. Prosim, povejtemi, kakšno zdravljenje je najboljšezame, in ali bom že v kratkem dobilainsulin. Zelo se ga bojim, saj ga jededek dobil v bolnišnici. Uporabljalga je le tri mesece, nato pa je umrl.Odgovor:Manja iz Ljubljanedr. sc. Karin Kanc,dr. med.Hvala za vaše vprašanje, saj verjetnopodobno razmišlja velikoljudi, ki dobijo diagnozo sladkornebolezni tipa 2. Predvidevam tudi,da je že dolgo tega, odkar je vašdedek uporabljal insulin, in tedajso bili drugačni časi: insulin je bilna voljo v človeku ne preveč prijazniobliki – igle za injiciranje sobile debele, ni bilo brizg za enkratnouporabo in jih je bilo treba prekuhavati,insulini niso bili še takoprečiščeni/kakovostni, kot so zdaj,in njihovo delovanje še ni bilo takozelo podobno delovanju insulina vzdravem organizmu. Zdravljenje jebilo zato še veliko večji izziv. Verjetnoje vaš dedek dobil insulin tudizelo pozno v času svoje sladkornebolezni in vsekakor ni umrl zato,ker je dobil insulin.Rada bi poudarila, da je insulinnajnaravnejše sredstvo za vodenjein uravnavanje sladkorne bolezni:tisto, kar vam manjka, z insulinomdobite! Ljudem, ki prihajajo vmojo ambulanto, vedno poudarim,da bi za uravnavanje sladkorne boleznivsakemu najraje uvedla insulin,saj je najbolj »bio« –, pa mevsak nejeverno pogleda in natoskoraj s strahom vpraša, tako kotvi, ali je še kaka druga možnost ...Seveda je, a je treba vedeti, da bov zdravljenju enkrat verjetno potrebeninsulin. Sprejeti ga sicer nipreprosto, a je z njim mogočelepo živeti, pa še telo vam bo neskončnohvaležno, da ste mu daliprav tisto, česar nima.Vendar je realnost malce drugačna,kot je moje razmišljanje oprednostih zelo zgodnje uvedbeinsulina: vsakdo si želi, da bi sečim dlje izognil injiciranju insulina,zato sladkorno bolezen tipa 2sprva zdravimo s tabletami, doklerje glede na njeno urejenostto mogoče. Kako dolgo jo lahkozdravimo s tabletami, je odvisnood vsakega posameznika in odnaravnega poteka bolezni pri vsakemčloveku posebej. Priporočilaso, da je uvedba insulina potrebna,ko pri zdravljenju uporabljamože največji odmerek kombinacijezdravil, pa HbA1c še vednopresega 7 %. Če se to zgodi, pomeni,da smo izčrpali zdravljenjez zdravili in je potreben insulin;prej je bila ta meja nekako priHbA1c 8 % in več.Preden sploh začnem opisovatizdravil za sladkorno bolezen bipoudarila, da je zelo pomembno,da vsak človek »bolezen vzame vsvoje roke« in si naredi načrt zasvoje zdravljenje. Pri tem mu sevedapomagata zdravnik ali medicinskasestrav, a glavni pri zdravljenjusladkorne bolezni je pravčlovek sam! Z znanjem, ki si gapridobi, skrbi za zdravo in uravnoteženoprehrano, ki ji nerečemo in tudi ni – dieta, in predvsemza redno gibanje. Pravzdrava hrana in gibanje sta najpomembnejšav življenju vsakogar,ki ima sladkorno bolezen inpravzaprav slehernega človeka.Tako se vzdržuje primerna telesnateža in tudi sladkorna bolezense uredi.Dr. sc. Karin Kanc Hanžel, dr. med.jazindiabetes -zasebna ambulanta s koncesijoVodovodna 109, Ljubljanatel.: 01/ 4260 736www.jazindiabetes.siČe zgoraj navedeni ukrepi ne zadostujejo,ponavadi uvedemozdravilo metformin, ki telo spodbudi,da spet postane občutljivona lastni insulin. Spodbudi predvsemjetra, ki sicer pri sladkornibolezni lahko skoraj »podivjajo« intvorijo preveč sladkorja/glukoze.Metformin deluje tudi na mišice, kispet »raje« sprejemajo razpoložljivisladkor/glukozo, in je torej presnovaglukoze v telesu bolje uravnanain spet zelo podobna tistipri zdravem človeku. Metformin nepovzroča zvišanja telesne teže inpraktično tudi ne hipoglikemije;najučinkovitejši je pri odmerku2000 mg/dan. Zdravilo ni primernoza nekoga, ki mu slabše delujejoledvica ali jetra, na kar smozdravniki pri predpisovanju zelopozorni.V svetu in tudi pri nas so navoljo zdravila iz skupine tiazolidinedionov,ki prav tako učinkovitopovečajo občutljivost tkiv na lastniinsulin. Pri enem izmed zdravil teskupine so se v zadnjem času pojavilivečji stranski učinki, zatomora biti njihova uporaba dobropretehtana in je rezervirana le napioglitazon pri skrbno izbranihkandidatih za tako zdravljenjemed ljudmi s sladkorno boleznijotipa 2.Ko metformin ne deluje več dovoljmočno, moramo v terapiji razmislitio kombinaciji z drugimi tabletamiali pa o kombinaciji z insulinom.Reciva, draga bralka, dadava različne insulinske sheme vdanašnjem odgovoru »malo nastran« in naj vam razložim le delovanjetablet, ki jih lahko uporabljamopri zdravljenju sladkorne boleznitipa 2.V zdravljenju lahko posežemo pozdravilih iz družine sulfonilsečnin,ki delujejo na celice trebušne slinavkein jih spodbudijo, da izločijoveč insulina in tako pripomorejo kboljši urejenosti sladkorne bolezni.Sulfonilsečnin imamo več vrst, razlikujejopa se po dolžini delovanjain nekaterih drugih lastnostih. Ta22F E B R U A R 2 0 0 9

zdravila lahko povzročijo hipoglikemijoin tudi zvišanje telesne teže.Poznamo glibenklamid, gliklazidMR, glimepirid, glipizid XL. Če nekomuslabše delujejo ledvice, jevarna uporaba le ene od sulfanilsečnin- glikvidon.Imamo na voljo tudi zdravila izdružine meglitinidov, od katerih jepri nas v uporabi le eden. To zdraviloprav tako spodbuja trebušnoslinavko, da izloča več insulina, sepa od sulfonilsečnin razlikuje potem, da deluje zelo hitro in jeučinkovito skupaj z zaužitim obrokomhrane. Pri nas uporabljamorepaglinid.Prav pri obroku hrane lahko uporabimotudi tako imenovane zaviralceglukozidaz alfa v črevesju, kiupočasnijo vsrkavanje ogljikovihhidratov iz hrane v telo, kar je dobrodošlopredvsem pri ljudeh, kiimajo izrazit skok glukoze po jedi,a so manj učinkoviti kot meglitinidi.Pri nas uporabljamo akarbozo.Med najnovejša zdravila, ki jihlahko dodamo metforminu ali sulfonilsečniniali obema skupaj,spada zaviralec encima DPP-4. Tozdravilo spodbuja/podaljšuje delovanjehormona inkretina, imenovanegaGLP-1, ki ima pomembnovlogo v pospeševanju izločanja insulinaob zaužitju hrane in zaviratudi tvorbo glukoze v jetrih. Po dosedanjihpodatkih je zdravilovarno. Pri nas uporabljamo sitagliptin.Draga bralka, upam, da vam jezdaj celotna podoba zdravljenjasladkorne bolezni veliko bolj jasna.Naj za konec povzamem na kratko:najbolje je, da sladkorno bolezenčim prej vzamete za svojo in joukrotite tako, da se čim več gibate,zdravo jeste in vzdržujete primernotelesno težo – skratka, zdravo živite,kot je priporočljivo za vsakogar.Če ti ukrepi ne bi bili dovolj učinkoviti,imamo še veliko možnosti zavaše zdravljenje in dobro počutje,da boste še dolgo lepo in kakovostnoživeli. Pa srečno!Vprašanja za dr. Kančevo lahko pošljete na naslov:Zveza društev diabetikov Slovenije, Uredništvo Sladkorne bolezni(Vprašanje za dr. Karin Kanc, dr. med.), Kamniška ul 25, 1000 Ljubljana

Z A N A Š E Z D R A V J EVzajemnost parodontalne in sladkorneRazširjenost in stopnja težavnosti parodontalnih bolezni sta pri sladkornih bolnikih večji, napredovanjeparodontalne bolezni pa je v primerjavi z nediabetiki hitrejša. Na parodontalno bolezen je treba gledati kot nanadaljnjo komplikacijo sladkorne bolezni. Dobro nadzorovana sladkorna bolezen ni povezana s povečanimnagnjenjem k parodontalni bolezni, sladkorni bolniki pa se na terapijo dobro odzivajo, skoraj enako kot tisti, kisladkorne bolezni nimajo.Michael Dvorak, dr. dent. med.Interakcija med parodontalnimi insistemskimi obolenji je že več let vsredišču parodontoloških raziskav.Leta 2000 je bilo v svetu 170 milijonovsladkornih bolnikov, do leta 2030pa jih bo menda že 366 milijonov. Parodontalnabolezen in diabetes mellitussta kronični multifaktorni obolenji,ki dolgo časa neopazno napredujetain po izbruhu temeljito spremenitakakovost življenja obolelega.KAJ JEPARODONTALNA BOLEZEN?Parodontitis je bolezen vnetja obzobnegatkiva (parodonta). Kaže sein prepozna z izgubo kosti, kolagenain tkiva, ki pripenja dlesen k zobu(gingivalni pripoj). Glavni pogoj zanastanek vnetja je navzočnost parodontalnopatogenih mikroorganizmovv zobnih oblogah pod robomdlesni (subgingivalni biofilm). Ker grehkrati za multifaktorno kroničnoobolenje, imajo pri njegovem nastankupomembno vlogo še drugi etiološkidejavniki, kot so na primer kajenje,dedna dispozicija, sistemskaobolenja in psihični stres. Ti dodatnidejavniki vplivajo na imunski odzivorganizma na patogene bakterije.Na patogene bakterije v biofilmu seodzove telo človeka z ustanovitvijoobrambnega zidu iz polimorfnih granulocitovv gingivalnem sulkusu(žlebu med dlesnijo in zobom). Glavnodelovanje obrambnega zidu jefagocitoza oziroma zaviranje in zajezitevnadaljnjega razvoja bakterij. Pritej reakciji antigeni fagocitiranih mikroorganizmovreagirajo z limfocitiin sprožijo močno imunsko reakcijo.Pri podaljšanem delovanju bakterijse v napadeno območje naselijo limfocitiin pozneje protitelesno producirajočeplazma celice. Nastane kroničnaobrambna reakcija, ki povzročirazkrajanje kostnih vršičkov interalveolarnihprostorov in lezijo epitelnihcelic, izgubo gingivalnega pripoja inresorpcijo kosti. Posledično nastajajoparodontalni žepi, ki se z napredovanjembolezni poglabljajo.PARODONTALNA BOLEZENIN SLADKORNI BOLNIKIV primerjalnih študijah je dokazano,da sta zvišan indeks plaka in izgubaepitelnega pripoja višja prav pribolnikih s sladkorno boleznijo. Enakoje dokazano, da so pri istem indeksuplaka sladkorni bolniki bolj prizadetikot tisti, ki je nimajo. Dokazana jetudi vzajemnost med parodontitisomin časom trajanja sladkorne bolezni.Bolniki s težko obliko parodontitisaso rizično izpostavljeni smrtnostikardiorenalnih bolezni v primerjavi zbolniki brez ali s srednje napredovaloin uravnoteženo parodontalno boleznijo.Pri sladkornih bolnikih stežko obliko parodontalne bolezni jesmrtnost zaradi ishemije srca dvakratvečja, zaradi nefropatije celoosemkrat večja kot pri sladkornihbolnikih brez ali z nadzorovanimkroničnim parodontitisom. Iz navedenegaje razumljivo, da zanemarjenaDepresija insladkorna bolezenz roko v rokiDepresija in sladkorna bolezen pogostonastopata skupaj. Po dostopnihpodatkih 12 odstotkov sladkornihbol nikov trpi za depresijo, ki jo je tre -ba zdraviti.Na letnem kongresu Ameriškegazdruženja sladkornih bolnikov(ADA) so v zvezi s to tematiko predstavilinekaj raziskovalnih rezultatov.Sherita Hill Golden iz bolnišniceJohna Hopkinsa v Baltimoru jedokazala, da so znaki depresije pogostozdruženi z večjim tveganjemza nastanek sladkorne bolezni.Bolniki z znaki depresije so pravT U J I T I S K O S L A D K O R N I B O L E Z N Itako bolj ogroženi, da bodo imeličezmerno telesno težo, jedli prevečkalorično hrano, se manj gibali inkadili. Pri njih je tveganje, da bodo vtreh letih imeli sladkorno bolezentipa 2, za 42 odstotkov večje kot priljudeh brez znakov depresije.Na drugi strani pa je Hillova v svojiraziskavi ugotovila, da imajo sladkornibolniki več možnosti, da zapadejov depresijo. Izkazalo se je, da imajosladkorni bolniki 54 odstotkov večmožnosti, da se pri njih v treh letihrazvijejo znamenja depresije, kot ljudje,ki nimajo sladkorne bolezni.Dr. Wayne Katon z washingtonske univerzeje opozoril na pomen zdravljenja sladkornihbolnikov, ki imajo depresijo. Povezavasladkorne bolezni in depresije ima zaposledico večje tveganje poznejših zapletov,to pa dolgoročno povzroča tudi višjestroške zdravljenja. V skupini 329 sladkornihbolnikov, ki so bili tudi depresivni, sojih del za 12 mesecev vključili v programzdravljenja depresije. Pet let pozneje se jeizkazalo, da so bili pri njih stroški zdravljenjasladkorne bolezni za 3900 dolarjevnižji.Izloček žabverjetno pospešujeizločanje insulinaPri iskanju novih zdravil za zdravljenjesladkorne bolezni je videti, daso irski zdravniki univerze v Ulstruskupaj s kolegi univerze Združeniharabskih emiratov (ZAR) našli nekajnovega in nenavadnega.Zdravniki z omenjenih univerz soizolirali izloček iz živalskega kralje-24F E B R U A R 2 0 0 9

oleznikronična parodontalna bolezen zvišujestopnjo tveganja dodatnih zapletov,povzročenih s sladkorno boleznijo.TERAPIJA PARODONTITISAPRI SLADKORNIH BOLNIKIHPomemben patomehanizem zvišanegasladkorja v krvi je odlaganjeodpadnih snovi v raznih tkivih, meddrugim tudi v gingivi (dlesni). Končnaposledica tega so imunovnetniprocesi v parodontu. Nastajajo tudifunkcionalne spremembe molekulmatriksa, kot na primer kolagen,tako da je otežena regeneracija prizadetegatkiva. To in še veliko drugihmehanizmov dokazuje ozko povezanoststanja in trajanja hiperglikemijepri sladkornih bolnikih in prodontalnebolezni. Dokazano je, da je terapijaparodonta pri sladkornih bolnikihz uravnoteženo hiperglikemijouspešnejša in da se taki bolniki boljeodzovejo na terapijo od tistih z nenadzorovanosladkorno boleznijo.KLINIČNI VIDIKI ZDRAVLJENJAOdlična ustna higiena, redni pregledipri zobozdravniku, profesionalnočiščenje trdih in mehkih zobnihoblog ter učinkovita subgingivalnaobravnava so temelj zdravljenja zasladkorne bolnike s parodontalnoboleznijo, pa tudi za tiste, ki sladkornebolezni nimajo. Pri sladkornihbolnikih je poleg temeljnih načeltreba dodati še temeljito anamnezo,določanje tipa sladkorne bolezni inhitre krvne teste. Terapevta je trebaseznaniti z vsemi dosedanjimi komplikacijamiin zdravili za terapijo poglavitnebolezni. Dobro je posredovatikontaktne podatke lečečegazdravnika pa tudi povratno informacijoo posegu na parodontu.Parodontalni bolniki z dobro nadzorovanosladkorno boleznijo solahko parodontalno obdelani enakokot nediabetiki. Ravno tako so primernitudi za kirurške parodontolneposege.Slabo nadzorovana sladkorna bolezenje ovira za kirurške posege naparodontu. Pri urgentnih posegihse, da bi se izognili pooperativnimzapletom in oviranemu celjenju,opravi antibiotična profilaksa. Kirurškiposegi naj se načrtujejo v čimkrajšem trajanju, in ne v velikemobsegu. Potreben je stik z lečečimdiabetologom glede kontrole poglavitnebolezni, pa tudi pogosti kontrolnipregledi pri zobozdravnku.Potrebno je tesno sodelovanje medbolnikom, zobozdravnikom in lečečimzdravnikom.stva, ki pri človeku verjetno spreminjapresnovo inkretina. Izloček koženeke južnoameriške vrste žab bičez nekaj časa utegnil postati podlagaza novo zdravilo proti sladkornibolezni. Tako vsaj upajo raziskovalciuniverze v Ulstru skupaj skolegi iz ZAR.Žaba Pseudis paradoxa iz kože izločasnov, ki jo varuje pred okužbami.Razsikovalci so se najprej posvetiliprotimikrobnim lastnostim tesnovi. Pokazalo pa se je, da bi enood sestavin izločka, pseudin-2,lahko uporabili tudi v drugenamene. Snov namreč pospešujetvorbo insulinatako, da posega v presnovoinkretina.Raziskovalci sosestavili sintetičnokopijo tesnovi in dokazali, da pospešuje izločanjeinsulina iz beta celic. Predenpa bodo mogli snov uporabitiza zdravljenje sladkorne bolezni,bo minilo še nekaj časa. Doslej sopseudin-2 preskušali samo na celicah,še nekaj časa pa bo trajalo, dabodo snov začeli preskušati na ljudeh.Omenjena žaba je kaj nenavadnobitje. Je svetlo zelene in rožnatebarve. Doma je na območju medTrnidadom in porečjem Amazonke.Vzdevek »paradoxa« je dobila zato,ker se na starost navadno precejzmanjša. Paglavec jedolg 27 centimetrov,odrasle žabe pakomaj približnoštiri centimetre.A. U.F E B R U A R 2 0 0 9

Z A N A Š E Z D R A V J EKaj moramo vedeti o prehranskihin zdravstvenih trditvah o živilih?V zadnjem času je tudi pri nas čedalje več oglasov o prehranskih dopolnilih in izdelkih, ki naj bi bili podporabolnikom pri zdravljenju njihovih bolezni, tudi sladkorne, ki delajo na trgu precejšnjo zmedo. V večini primerotrditve iz oglasov niso dokazljive, takšni izdelki pa so pogosto brez vsakršnega učinka. Evropska unija je gledetega začela delati red, da bi zavarovala kupce. Tako proizvajalci in trgovci kmalu ne bodo več smeli oglaševatiživil in prehranskih dopolnil z zdravstvenimi trditvami, ki so zavajajoče ali celo škodljive. Zato je pomembno,da jim porabniki, posebno sladkorni bolniki, ne nasedamo.Maruša PavčičV večini časopisov, predvsem brezplačnih,pa tudi revij z visoko naklado,mrgoli oglasov o živilih ali prehranskihdopolnilih, ki pomagajoshujšati za 20 kg ali več v nekaj dnevih,ki znižujejo krvni holesterol, pomagajouravnavati krvni sladkor,zmanjšujejo tveganje za aterosklerozo,uničujejo celulit, izboljšujejoumske funkcije ljudi, ki jih uživajo indrugo. Pa je vse to res? V nekaterihprimerih je, v večini pa te trditve nisodokazljive. Ljudje, ki imajo zdravstvenetežave, verjamejo oglasom ali prodajalcemin plačujejo veliko denarjaza živila ali prehranska dopolnila, kinimajo učinka.Tega se je zavedela tudi Evropskaunija, zato sta decembra 2006 evropskisvet in parlament sprejela Uredboo prehranskih in zdravstvenih trditvaho živilih, ki neposredno velja vvseh državah EU. S to uredbo želi zakonodajalecurediti zmedo na trgu,zavarovati kupce in jim omogočiti,da bodo lahko izbirali tista živila, kijim bodo skladno s priporočili zazdravo, uravnoteženo prehrano prebivalstvapri njihovih težavah reslahko pomagala.26F E B R U A R 2 0 0 9KAJ NAM POVEDOPREHRANSKE TRDITVE?Prehranska trditev govori o velikiali mali vsebnosti posameznega hranilav živilu (na primer »vsebuje malomaščob«), zdravstvena trditev pa ovplivu živila na zdravje posameznika(na primer »znižuje holesterol«). Sprehransko ali zdravstveno trditvijoso lahko označena samo živila, kiimajo ustrezen prehranski profil, karpomeni, da ne vsebujejo večje količinehranil, ki povečujejo tveganje zanastanek bolezni srca in ožilja ali debelost.Gre za skupne maščobe, nasičenemaščobne kisline, transnenasičenemaščobne kisline, sladkorje innatrij oziroma soli).Za sladkorne bolnike so pomembneprehranske trditve o vsebnostienergije, ogljikovih hidratov, maščobin vlaknin. Te trditve so standardizirane(glej tabeli 1 in 2), tako da senatančno ve, kaj na primer pomeni»brez sladkorjev«. Do zdaj so nekateraživila, na katerih je bila napisanaprehranska trditev »brez sladkorja«ali »brez dodanega sladkorja«, vsebovaladodano fruktozo, ki je pravtako sladkor, glukozni sirup, med alizgoščen jabolčni sok, tako da je bilaenergijska vrednost živila taka, kot bibila, če bi živilo vsebovalo sladkor.Prav tako so sladkorni bolniki pogostokupovali čokolado, ki je bilaslajena s sladilom in je zato imelasicer manj ogljikovih hidratov, zatopa večjo količino maščob in nasičenihmaščob in več energije kot navadnačokolada. Ker tak izdelek ni skladens prehranskim profilom, tako ži-Tabela 1: Vsebnost hranila ali skupine hranil pri posamezni prehranskitrditvi, ki pomeni zmanjšanje (na 100 g živila ali 100 ml pijače)Nizka vrednost Znižana vrednost BrezEnergija 40 kcal (167 kJ) - živilo več kot – 30 % 4 kcal (17 kJ)20 kcal (84 kJ) - pijača energijske vrednosti4 kcal (17 kJ) - namizna običajnega živilasladilaali pijačeMaščoba 3 g/100 g živila 0,5 g/100 g(skupna) 1,5 g/100 ml pijače ali 100 ml1,8 g/100 ml delnoposneto mlekoNasičene in 1,5 g/100 g živila 0,1 g/100gtransnenasičene 0,75 g/100 ml pijače in ali 100 mlmaščobne kisline manj kot 10 % energijeSladkorji 5 g/100 g živila 0,5 g/100 g2,5 g/100 ml pijače ali 100 mlNatrij 0,12 g/100 g ali 100 ml Več kot – 25 % natrija 0,005 g/100 mlglede na običajno živilo(pijačo)MikrohranilaVeč kot - 10 % glede na(minerali)običajno živilo (pijačo)Tabela 2: Vsebnost hranila ali skupine hranil pri posamezni prehranskitrditvi, ki pomeni povečanje (na 100 g živila ali 100 ml pijače)VirVisoka vrednostVlaknine več kot 3 g/100 g več kot 6 g/100 gveč kot 1,5 g/100 kcal (418 kJ) več kot 3 g/100 kcalBeljakovine več kot 12 % energije več kot 20 % energijeVitamini, minerali več kot 15 % RDA* več kot 30 % RDA*trditev »vsebuje«Povečana vsebnost več kot + 30 %glede na običajno živiloRDA* = priporočene dnevne količine hranila

vilo ne bo smelo nositi prehransketrditve.ZDRAVSTVENE TRDITVEMORAJO TEMELJITINA ZNANSTVENIH PODATKIHŠe več novosti je pri zdravstvenihtrditvah. Uredba o prehranskih inzdravstvenih trditvah o živilih določa,da se zdravstvene trditve lahkouporabljajo samo, če je njihova resničnostznanstveno potrjena, karpotrjuje Evropska agencija za varnosthrane (EFSA), določa postopek evidentiranja,pregleda in potrditve obstoječihzdravstvenih trditev, ki so jihdovolile posamezne države članice,na podlagi novih znanstvenih spoznanj,določa avtorizacijo ali registracijonove zdravstvene trditve, vezanena živilo, na podlagi mnenja, ki gaproizvajalec ali uvoznik živila pridobipo opravljenem postopku ocene tveganjaoziroma potrditvi resničnostideklariranih zdravstvenih učinkov naEFSA, preden se živilo s tako trditvijozačne prodajati v EU, uvaja registerzdravstvenih trditev, dovoljenih v EU,in zavarovanje podatkov, na podlagikaterih je proizvajalec priglasilzdravstveno trditev.Zdravstvene trditve lahko govorijoo vplivu hranila na rast, razvojin normalno delovanje telesain dokazanem učinku živila prizmanjševanju tveganja za bolezen.Pri tem gre lahko za živila,ki imajo učinek na zdravje nasplošno (na primer vsi jogurti zdodanimi fitosteroli zmanjšujejoabsorpcijo holesterola iz hrane)ali za posamezno »funkcionalnoživilo«, ki ga je »izumil« le enproizvajalec in je tako za določenčas tudi patentno zaščiten.Zdravstvene trditve morajo temeljitina znanstvenih podatkihin biti razumljive povprečnemukupcu. Vsako zdravstveno trditevdovoli EFSA, pri tem tudi potrdibesedilo trditve in določi,če je treba, tudi besedilo dodatnegaopozorila. Proizvajalcilahko uporabijo samo tako trditev,kot je vpisana v registerprehranskih in zdravstvenih trditevna komisiji EU.PRAVILNIK OOZNAČEVANJU HRANILNIHVREDNOSTI ŽIVILZdravstvene trditve, ki svetujejo,da se lahko vpliva na zdravje,če se hrana ne uživa, tiste, ki navajajostopnjo ali količino izgubeteže, in tiste, ki se sklicujejo na priporočilaposameznega zdravnika,zdravstvenega delavca ali nepooblaščenihdruštev in združenj, niso dovoljene.Uresničevanje te uredbe se je začelona začetku leta 2007. Pri prehranskihtrditvah ni problemov, saj smoimeli na primer v Sloveniji že nekajlet Pravilnik o označevanju hranilnihvrednosti živil, ki je vseboval podobnestandarde, na katerih so temeljilatudi merila za pridobivanje znakavarovalnega živila Društva za zdravjesrca in ožilja (srčka).Avtorizacija in registracija zdravstvenihtrditev pa gre počasi, saj soproizvajalci do srede leta 2008 prijaviliveč kot tisoč zdravstvenih trditev.Znanstveni odbor za prehrano, dietetskaživila in alergije EFSA je začelpregledovati in pripravljati mnenjana začetku lanske jeseni. Odločil seje, da imajo prednost zdravstvene trditve,ki so namenjene otrokom. Vveliki večini je ugotovil, da obravnavanezdravstvene trditve niso bile dovoljznanstveno utemeljene in jih jezato prepovedal.FOTO: B. B.PROIZVAJALEC MORAPREDLOŽITI REZULTATEPOSKUSOVNa primer proizvajalec I omegakids ® /Pufan je želel pridobiti zdravstvenotrditev, da njihov proizvod,mešanica dveh dolgoverižnih večkratnenasičenih omega-3 maščobnih kislin(eikopentaenojske – EPA in dokozapentaenojske– DHA kisline), izboljšujesposobnosti učenja, mentalnirazvoj, koncentracijo in sposobnostmišljenja pri otrocih. Odbor jeugotovil, da proizvajalec ni predložilrezultatov ustrezno vodenih poskusov,niti v strokovni literaturi ni znanihdokazov, da bi lahko bila takamešanica učinkovita pri razvoju kognitivnihfunkcij otrok.Za vse te trditve je ugotovil, daniso primerne oziroma jih znanstvenidokazi ne potrjujejo, zato ni dovolilnjihove avtorizacije in vpisa v register.Prav tako ni potrdil zdravstvenetrditve, da »mleko in sir izboljšujetazdravje zobovja otrok«, saj je menil,da živila niso dovolj karakteriziranain da ni neposredne povezave meduživanjem mleka ali sira in nastankomzobne gnilobe.KUPCI NAJ NE NASEDAJOVSEM OBLJUBAM IZ OGLASOVNasprotno pa je odbor potrdilzdravstveno trditev za sladilo ksilitolv žvečilnem gumiju ali zvečilnihpastilah, da »zmanjšuje tveganje zakaries pri otrocih«, vendar s pripombo,da so take pastile ali žvečilnigumiji dovoljeni le za otroke, kiso starejši od treh let, zaužijejo palahko le dva do tri žvečilne gumijeali pastile po vsakem obroku. Pravtako je potrdil zdravstveno trditev»za normalno rast in razvoj kostiotrok je potreben kalcij«. Takšnozdravstveno trditev imajo lahkosamo izdelki, ki vsebujejo vsaj 15 %dnevno priporočenih vsebnosti kalcijana 100 g živila.Delo glede zdravstvenih trditev seje začelo. Upajmo, da bo potekaločim hitreje in da proizvajalci in trgovcikmalu ne bodo več smeli oglaševatiživil in prehranskih dopolnil zzdravstvenimi trditvami, ki so zavajajočeali celo škodljive. Vendar bodotaki izdelki na trgu še nekaj časa, sajse lahko prodajajo do konca zalog.Zato je toliko pomembnejše, da jimkupci, posebno sladkorni bolniki, nenasedamo.F E B R U A R 2 0 0 9 27

Z D R A V A P R E H R A N AKo zima še ni rekla zadnje besedeGibanje je zelo pomembno pri urejanju sladkorne bolezni. Več gibanja pomeni tudi večjo porabo energije, karpomeni, da se ob normalnih in pravilno sestavljenih obrokih hrane ne bomo redili oziroma bomo celo zgubljalitežo. Ob rednem gibanju se kakšna žlica več jedi na krožniku nikjer ne bo očitajoče pokazala. Pa poglejmoprimer jedilnika za en dan.Andreja Širca Čampa, univ. dipl. inž. živ. teh.,klinična dietetičarkaNovembra sem pisala članek o bližajočihse praznikih, kako naj se prehranjujemoin na kaj moramo biti pozorni,pa se mi zdi, da sem za računalnikomna to temo sedela komajvčeraj. Čas več ne hiti, ampak pravnoro beži. Januar se zdi, kot da smoga preskočili, in že je februar, mesec,ko zima in sneg še nista rekla zadnjebesede, a jo čedalje toplejši sončnižarki vztrajno podijo iz naše dežele.Ko bo zunaj čedalje topleje, ne boveč izgovora, da se ne bi odpravili nasprehod. Počasi lahko začnemo stekom ali nordijsko hojo. Predlagam,da se pri lokalnih društvih pozanimate,kje organizirajo kakšen tečaj nordijskehoje. Verjemite, to je enkratnahoja za vse, mlade in manj mlade.Ne potrebujete veliko opreme, le palicein dobre športne copate. No, tudirokavice in kapa v teh nekoliko hladnejšihdneh ne bosta odveč.VEČ GIBANJAPOMENI VEČ ZDRAVJAGibanje je namreč pol poti na potik urejeni sladkorni bolezni. Zaradi gibanjapotrebuje naše telo več energije,celice potrebujejo več glukoze inmanj insulina je potrebnega, da glukozospravimo v celico. Če posedamodoma na kavču in gledamo športnein druge oddaje, bodo naše celicepotrebovale malo glukoze in botreba veliko insulina za transport glukozev celico.Nič zato, če več rednih sprehodovni ena od vaših novoletnih obljub, ševedno to lahko postane zdaj. Videliboste. Med hojo boste našli tudi časzase, morda razmislili, kako odpravitikakšen problem doma ali v službiin sčasoma ne boste mogli brez hoje,ker vam dobro dene in je koristna zavaše zdravje. Morda se vam bo celozdelo, da ste postali kar nekako odvisniod hoje. Te odvisnosti vam pravnoben zdravnik ne bo očital. Na velikonegodovanja in slabe volje prizdravniku ali sestri v diabetološkiambulanti pa boste prav gotovo naleteli,če boste posedali doma in tarnali,da vaš krvni sladkor niha kot zvonv vaški cerkvi, vi pa niste ničesar naredilizase.Več gibanja pomeni tudi večje veseljeza mizo. Ob rednem gibanju sekakšna žlica več jedi na krožniku nikjerne bo očitajoče pokazala. Priznam,počasi že meni zmanjkuje idej,kaj dati v lonec, da ne bodo spet rižota,pa krompir, zelje ali jota, ričet... Pa sestavimo celodnevni jedilnik.Za zajtrk tokrat predlagam sveže stisnjensok ene grenivke, limone inpomaranče. Pirin kruh s skutnim namazomiz bučnih semen, žlice bučnegaolja in rezinami mesnate oranžnepaprike. Zajtrk, poln vitamina C.Za malico sendvič. Ta je lahkozdrav obrok, če ga znamo sestaviti sprimerno izbiro živil. Za »zdrav sendvič«potrebujemo polnozrnato štručko,ki jo tanko namažemo z nehidrogeniranimrastlinskim namazom,bogatim z omega 3 maščobami, nanjpoložimo list sveže oprane solate, rezinoali dve svežega paradižnika,sveže kumare in popečene mini hrenovke,tiste z manj soli in več prehranskihvlaknin. Takšen sendvič imapribližno 300 kcal, kar je idealna količinaenergije za lažjo malico.In že smo pri kosilu, za kateregapredlagam »zeleno z zelenim«. Polnovrednetestenine z zeleno omakoin skledo motovilca s trdo kuhanimjajcem.DESET ZLATIH PRAVIL PREHRANJEVANJAPonovimo deset zlatih pravil prehranjevanja, ki jih je treba upoštevati vse leto.1. Na krožniku naj bo več zelenjave. Se še spomnite: zelenjave naj bo vsajza polovico krožnika.2. S sadjem ne bomo pretiravali. En primerno zrel sadež ob obroku je večkot dovolj. Sveže sadje je polno topnih prehranskih vlaknin in zato pomagapri uravnavanju holesterola, saj topne prehranske vlaknine nasevežejo sproščeni holesterol iz jeter. Tako holesterol zapusti naše telo inse ne vrne več v jetra in v krvni obrok. Vendar pazite, prezrelo sadje jekoncentrat sladkorja, zato se izogibajte grozdja in banan.3. Na krožniku bomo zmanjšali količino škrobnih živil, še posebno kruhain krompirja. Škrobna živila na krožniku naj bodo bogata s prehranskimivlakninami in naj imajo nizek glikemični indeks, kot so na primer polnovrednetestenine, kaše, neoluščen riž ...4. Dvakrat na teden bomo jedli mastne morske ribe, kot so na primerskuše, tuna, losos, sardelice, ker so bogate z večkrat nenasičenimimaščobnimi kislinami, ki varujejo naše srce in ožilje in znižujejo ravenslabega holesterola, dva do trikrat na teden pa meso, ki bo pusto in raznoliko.Lahko si privoščimo kunčje, meso žrebička, govedino, svinjinoali perutnino.5. Jedli bomo manj mastne mlečen izdelke, s čim manj dodatki. Navadni jogurts svežim sadjem ali žličko marmelade je neprimerno boljši od sadnegajogurta z veliko dodanega škroba.6. Ne smemo pozabiti na oreščke, vendar z njimi ne bomo pretiravali. Dovoljso štiri orehova jedrca ali osem mandljev z jogurtom in sadjem zamalico.7. Uporabljali bomo kakovostno rastlinska olja vedno v kombinaciji, insicer oljčno, repično, sončnično, sojino ali laneno ...8. Čim manj bomo jedli industrijsko pripravljene hrane, ker vsebuje prevelikekoličine soli, konzervansov, ojačevalcev arome in drugih dodatkov.9. Hrano bomo načrtno začeli manj soliti, pri mizi pa je dodatno ne bomodosoljevali.10. Redno bomo uživali dovolj tekočine: voda iz vodovoda je zakon!F E B R U A R 2 0 0 929

SVEŽA ZELENJAVA ZJOGURTOVO »POMAKO«20 dag svežega korenja10 dag sveže stebelne zelene20 dag sveže cvetače10 dag sveže rdeče paprike »pomaka«15 dag delno posnetega jogurta2 dag ribanega parmezanasvež peteršilj, solZelenjavo dobro operemo pod tekočovodo. Korenček ostrgamo, uporabimole zdrava stebla zelene, ki jih olupimos preprostim nostavnim potegomvlaken, papriko razpolovimo inočistimo semen. Korenček narežemovzdolžno na tanjše palčke. Enako naredimos stebli zelene, papriko pa narežemona rezine. Cvetačo razdelimona posamezne manjše cvetove. V posodizmešano delno posnet jogurt,kislo smetano, grobo nariban parmezanin drobno nasekljan peteršilj. Solimopo okusu. Namesto parmezanalahko dodamo mlete arašide.Še večerja. Če se vrnemo s popoldanskegasprehoda ali telovadbe, velikavečina pa iz službe, vedno teknezelenjavna mineštra ali obara. Vem, daznamo navadne mineštre narediti vsi.Tako kot vsako drugo mineštro lahkotudi to pripravite konec tedna, koimate nekoliko več časa.MEHIŠKA KORUZNA OBARAsestavine za 4 osebe5 dag masla1 skodelica na kocke narezane čebule4 skodelice srednje velikih olupljenihparadižnikov, narezanih na kocke2 skodelici na kocke narezanegakrompirja in korenčka4 skodelice koruze1/2 stroka česna in zelena za okras5 skodelic piščančje juhe1,5 skodelice smetane 10 % MM1 skodelica svežega graha1/2 žličke začimb origano, timijan,bazilika, poper, solV loncu segrejemo maslo, dodamočebulo, na kocke narezan krompir,korenček in malo česna. Prežimo tolikočasa, da čebula zastekleni. Dodamosladko koruzo in pražimo še petminut. Primešamo moko in kuhamona blagi temperaturi še dve minuti.Vse skupaj zalijemo s piščančjo juhoin dodamo na kocke narezan paradižnik.Pustimo, da se počasi kuha polure. Dodamo smetano in po željikuhan grah ter kuhamo še petminut. Postrežemo vroče s popečenimkruhom.ZELENA OMAKA1 manjša čebula in strok česna2 žlici repičnega olja30 dag graha (svežega ali zamrznjenega)10 dag manj mastne kisle smetane10 dag kuhnega pršuta ali šunkedrobnjak, bazilika, sok in nekaj kapljiclimoninega sokaNa olju prepražimo drobno sekljanočebulo in česen, dodamo grah,zalijemo z nekaj vode in grah dušimodo mehkega. Odstavimo z ognja,dodamo kislo smetano, sol, drobnjak,baziliko, nekaj kapljic limoninegasoka in vse zmešamo s paličninmešalnikom, ki bo čudežno skril zelenjavo.V gladko omako zamešamoše na drobne kocke ali rezine narezanošunko. Omako polijemo po kuhanihtesteninah.Manjka nam še popoldanska malica.Idealni so švedski polnozrnatikruhki krispi s svežo zelenjavo in jogurtovo»pomako«. Preberite recept.Pa dober tek.

Z D R A V A P R E H R A N AJečmen, prezrto,a zato nič manj okusno žitoJečmen postaja čedalje bolj cenjeno živilo, saj vsebuje poleg obilice ogljikovih hidratov tudi številneantioksidante in kar je najpomembnejše, izjemno veliko prehranskih vlaknin. S svojo prehrano naj bi zaužilivsaj 30, po nekaterih podatkih pa 35 g prehranskih vlaknin mešane sestave na dan. Da lahko zadostimo tejzahtevi, moramo redno posegati po zelenjavi, sadju, stročnicah in polnozrnatih živilih.Ječmen je eno najstarejših žit. Dokazio kultiviranju ječmena segajoveč kot 10.000 let v preteklost. Vvzhodni Aziji je bil nekdaj poleg rižaglavna hrana. Stari Grki so ga darovalibogovom in z njim kronali zmagovalcena svojih igrah. A ječmenovkruh ali ječmenjak, ki je zbit, drobljivin nekoliko sladkast, je postal v časustarega Rima hrana revnega rimskegaljudstva in vojščakov. S tem se je ječmenza dolga stoletja vpisal medmanj zaželene jedi, med hrano zarevne. Le komu, razen revnim, je bilapomembna njegova hranilnost? To seje še bolj izkazalo v času, ko sta začelaprevladovati relativno obilje inlahka dostopnost prečiščenih živil.Vendar se časi spreminjajo. Znanjebogati in tako počasi postaja ječmenčedalje bolj cenjeno živilo, saj vsebujepoleg obilice ogljikovih hidratovtudi številne antioksidante in kar jenajpomembnejše, izjemno veliko prehranskihvlaknin. Te spadajo večinomamed ogljikove hidrate rastlinskegaizvora, ki jih človeško telo nezmore prebaviti. Delimo jih v netopnein v vodi topne vlaknine. Medtemko prve v naših prebavilih vežejonase veliko vode in z nabrekanjemvečajo tudi volumen blata, tvorijotopne vlaknine želatinasto, sluzastomaso.Dilema, katere prehranske vlaknineso za človeka pomembnejše, je povsemnepotrebna. Ker različne prehranskevlaknine različno učinkujejo,naj bi s svojo prehrano zaužili vsaj30, po nekaterih podatkih pa 35 gprehranskih vlaknin mešane sestavena dan. Da lahko zadostimo tej zahtevi,moramo redno posegati po zelenjavi,sadju, stročnicah in polnozrnatihživilih.Glavna prehranska vlaknina v ječmenuje betaglukan, ki spada medtopne prehranske vlaknine. Videti je,da ima kar nekaj dobrih lastnosti.Tako že lahko potrdimo, da sodelujepri uravnavanju serumskega holesterola.Želatinasta pasta, ki iz betaglukananastane v prebavilih, veže naseholesterol in tako preprečuje, da bise ta vsrkal v kri, ker hkrati preprečujevsrkavanje sladkorja v krvi.Poleg tega učinkovito preprečujehitro povečanje krvnega sladkorja.Glikemični indeks ječmena je 45, karga uvršča v skupino zaželenih škrobnatihživil v prehrani sladkornegabolnika. Poglejmo nekaj preprostih, azato nič manj okusnih receptov!RIČET S PREKAJENIM MESOMRičet je prava slovenska specialiteta,v kateri ne sme manjkati prekajenesvinjine. Ker so prekajeni izdelki navadnomastni in preslani, so v prehranisladkornega bolnika nekoliko manj zaželeni.A si je mogoče pomagati – natančnaizbira pustega prekajenegamesa (svinjska ribica, govedina, prekajenpuran) bo mogoče nekoliko boljobremenila denarnico, a bo zato tudiužitek pri jedi večji in brez priokusapo dietnem prekršku. Še nekaj: jed solimošele, ko je kuhana. Mogoče pa bože samo prekajeno meso zadostiloprav vso potrebo po soli.F E B R U A R 2 0 0 9JEČMENKA S SVEŽIM MESOMJečmenka je gosta ječmenova enolončnica,ki jo pripravljamo s svežimmesom. Kremasto gostljata in polnegaokusa bo prepričala še tako razvajenejedce.Za šest porcij potrebujemo:2 kavni skodelici ješprenjčka30 dag puste govedine, zrezanena kocke2 žlici mokenekaj zrn črnega popra2 žlici olja2 debeli čebulivejico zelenepol glavice česna4 korenčkelovorov list, majaron in origanoPostopek: Ješprenjček operemo in ganamočimo vsaj za eno uro. Govedinonarežemo na kocke, segrejemo olje terjo opečemo. Čebulo očistimo, nasekljamoter dodamo mesu. Nato dodamoše zdrobljen česen, očiščen in na kolobarčkenarezan korenček, premešamoin zalijemo s približno litrom in polvode. Pritresemo namočen in odcejen31

ješprenjček. Dodamo še lovorov list,nekaj zrn črnega popra, sesekljano zeleno,žlico suhega majarona in ščep alidva origana. Pokrijemo in počasi kuhamo45 minut. Iz moke in malo vodenaredimo podmet, ki ga zakuhamo venolončnico. Če je voda preveč izparela,jo lahko nekoliko dodamo. Če jetreba, lahko obogatimo okus z nekajkapljicami balzamičnega kisa in malcečesna v prahu. Jed solimo tik predkoncem kuhanja, in še to skromno. Bogatakombinacija začimb povzroči, dapomanjkanja soli ne občutimo.Energetske in hranilne vrednosti:energija 297 kcal, beljakovine 17,4g, maščobe 9,5 g, ogljikovi hidrati37,7 g, prehranske vlaknine 7,1 g.Enolončnico z malenkostnimi popravkirecepture (nekoliko zmanjšamokoličino zelenjave, soljenje papovsem opustimo) lahko pripravimotudi bolnikom z ledvično odpovedjo,saj je vsebnost kalija v jedi zmerna,vsebnost fosfatov pa majhna!Ješprenj ali ječmenovo kašo lahkoskuhamo tudi na zalogo. Opran in namočenješprenj skuhamo do mehkegav soljeni vodi, ki ji dodamo malce rožmarina.Odcedimo in shranimo v hladilniku.Tako pripravljen ješprenj uporabljamokot dodatek različnim enolončnicamali kot solato.PREPROSTA JEŠPRENČKOVAPRILOGA Z LEČOZa najpreprostejšo prilogo iz ješprenjčkapotrebujemo malce čebule,ki jo nežno prepražimo, dodamokuhan ješprenjček, in to je to. Takšnoprilogo lahko ponudimo h katerikolipečenki ali zrezku. Lahko paseveda prilogo malce dopolnimo.Za eno osebo potrebujemo:12 dag kuhanega ješprenjčka5 dag kuhane lečepol drobne sesekljane čebulepolovico paradižnika1 žličko olivnega oljalovorov listmalo bazilikestrok strtega česnariban sir, sol in poper po okusuPostopek: Na olju prepražimo čebulo,dodamo na kocke narezan paradižnik,strt česen, začimbe in še maloprepražimo. Dodamo kuhana ješprenjčekin lečo, premešamo in dobro pogrejemo.Postrežemo z malo naribanegasira. Prija kot topla predjed ali kotpriloga pečenemu mesu.Energetske in hranilne vrednosti:energija 308 kcal, beljakovine 13,9g, maščobe 6,4 g, ogljikovi hidrati 51g, prehranske vlaknine 14,9 g.PriročnikZNE BITE SEODVEČ NIH MAŠČOBSADNA JEČMENOVASOLATA S SIROMTežko bi se odločili, ali je to sladicaali ne. Kljub temu pa se okusiodlično dopolnjujejo.Za štiri osebe potrebujemo:10 dag kuhanega ješprenjčka1 manjšo hruško2 pomaranči2 kivija20 dag manj mastnega tilsiterjaZa marinado potrebujemo:2 dcl manj mastnega jogurta1 žlico kisle smetane1/2 dcl belega vina1 čajno žličko gorčicesok ene limonesol, poper, zdrobljena metaPostopek: Sadje in sir narežemo nakocke ter narahlo premešamo s kuhanimješprenjčkom. Iz naštetih sestavinpripravimo marinado ter joprelijemo po sadni mešanici. Previdnopremešamo ter za nekaj časashranimo na hladno, da okusi dozorijo.Postrežemo v kozarcih za sadnokupo ali koktajl.Energetske in hranilne vrednosti:cenergija 275 kal, beljakovine 16,7 g,maščobe 10,2 g, ogljikovi hidrati28,7 g, prehranske vlaknine 4,8 g.Priročnik lahko naročitepo telefonu na št.: 01 430 54 44ali pošljete naročilo po poština Zvezo društev diabetikovSlovenije, Kamniška ul. 25,1000 Ljubljanaje prevod priročnika o pre hra ni, izdanegapo na čelih Nemškega dia be to loške -ga združenja in prilagojena slovenskimpre-hram b nim navadam. Prava pre hra -na po-maga sladkornim bolnikom in tudidrugim, da ostanejo zdravi in vzdržljivi. Obrokiso razdeljeni na zajtrk, malico, topli glavni ob -rok, hladni glavni obrok in pijače. Obroki so raz -de ljeni na sklope tudi po kalorijah in opremljeniz barvnimi fotografijami.Ob nakupu priročnika za 10.19 € prejmete darilo!MUESLIJIKombinacija kosmičev z oreščki insadjem, vse skupaj prelito z mlekom,jogurtom ali sadnim sokom je starevropski zajtrk. Mueslije, kot imenujemotakšne jedi, navadno pripravljamoz nekoliko bolj nežnimi ovsenimikosmiči. Ječmenovi kosmiči niso ničmanj čudovita, vendar nekoliko boljhrustljava različica zdravega zajtrka.Čeprav lahko v trgovini kupimo številnemešanice, ki jih samo še prelijemoin zaužijemo, za spremembo32F E B R U A R 2 0 0 9

poskusimo pripraviti svoje mueslijena klasičen način.Za en obrok potrebujemo:3 žlice ječmenovih kosmičev1 žlico suhih brusnic1 žlico mletih orehov1 drobno jabolko2 dcl delno posnetega mlekasladilo po željiPostopek: Jabolko operemo, naribamo,dodamo ječmenove kosmiče insuhe brusnice. Namesto suhih brusniclahko nasekljamo 2-3 suhe sliveali suhe marelice. Vse skupaj dobropremešamo, prelijemo z delno posnetimmlekom, še enkrat premešamo,pokrijemo in pustimo počivatipribližno pol ure. Preden mueslijezaužijemo, jih potresemo z mletimiali zdrobljenimi orehi in po želji osladimos sladilom.Energetske in hranilne vrednosti:energija 436 kcal, beljakovine 14,9 g,maščobe 6,4 g, ogljikovi hidrati 83 g,prehranske vlaknine 15 g.Besedilo in foto: Jože LavrinecMANDLJI NAJ BI ZNIŽEVALIRAVEN SLADKORJA V KRVIVemo, da so mandlji primerni predvsem za pecivo, zapripravo likerjev in marcipana, najdemo pa jih tudi kot sestavimo tako imenovane»študentske hrane«. Niso samo okusni, temveč so zaradi številnihvitaminov in balastnih snovi tudi zdravi.Vse to je že dolgo znano, znanstveniki pa so pred kratkim ugotovili, da lahkouživanje mandljev ugodno vpliva na raven sladkorja v krvi. Nove raziskave namrečdokazujejo, da lahko mandlji uravnotežijo nihanje sladkorja v krvi. S temuravnavajo presnovo in varujejo krvožilne organe. Razlikujemo sladke in grenkemandlje. Surovi grenki mandlji niso primerni za uživanje, ker vsebuje amigdalin,glikozid s cianovodikovo kislino.Mandlji vsebujejo obilo nenasičenih kislin in tako ugodno vplivajo na vrednostimaščob v krvi. Poleg tega so bogati z vitaminom E, ki nevtralizira prosteradikale v telesu. Oboje preprečuje srčno-žilne bolezni. Pozitiven učinekmandljev je potrdil prof. dr. Hans-Konrad Biesalski, vodja inštituta za biokemijoin živilstvo v Hohenheimu.Skupina kanadskih znanstvenikov, ki jih vodi dr. Cyril Kendall z univerze v Torontu,pa je odkrila, da lahko uživanje mandljev prepreči nastanek sladkornebolezni. Zdravim testirancem so dali različne obroke, ki so vsebovali primerljivekoličine ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Po jedi so primerjali ravensladkorja v krvi. Ugotovili so, da se je raven sladkorja v krvi veliko manj zvišala,če so testne osebe po zaužitih ogljikovih hidratih, na primer belem kruhu,zaužili zraven tudi mandlje. Slaba novica pri tem pa je, da tako kot vsi oreščkitudi mandlji vsebujejo veliko maščob, zato jih je treba uživati v zmernih količinah.A. U.

Z D R A V A P R E H R A N AKako za malega sladkornega bolnikapripravimo zabavo za rojstni dan?Praznovanje otrokovega rojstnega dneva navadno povzroči otroku in staršem veliko vznemirjenje. Medtem kose ga otrok veseli, starše ob misli na gručo živahnih otrok začne skrbeti. Starši in gostitelji otroka s sladkornoboleznijo tipa 1 pa so dvojno zaskrbljeni. S pravilnim načrtovanjem je praznovanje kljub temu lahko uspešno.Poglejmo, kako?Otroci se praznovanj veselijo intisti, ki imajo sladkorno bolezen,niso nobena izjema. Nočejo, da bi jihimeli za bolnike, pa naj gre za njihovrojstni dan ali rojstni dan prijatelja.Kljub temu je treba poskrbeti zanekaj stvari, da ne zanemarimo terapijein da bo rojstni dan ostal v spominukot lepo doživetje.Tisti starši, ki imajo otroka s sladkornoboleznijo, navadno dobrovedo, katera živila so za otroka koristnain katera slabo vplivajo na ravensladkorja v krvi. Načelno otrok nepotrebuje nobenih tako imenovanih»diabetičnih sladkarij« ali tako imenovanih»lahkih« živil. Manjkajočisladkor v takšnih živilih namreč pogostonadomestijo z dvojno količinomaščobe. Starši morajo znati oceniti,koliko tako imenovanih »enot kruha«vsebuje vsak obrok. Pri izračunu odmerkainsulina, ki ga otrok potrebuje,je treba upoštevati, koliko enotkruha je pojedel.KAKO OTROKOM ZDRAVOHRANO NAREDITI OKUSNOPrevidnost je potrebna, če vsebujerojstnodnevni jedilnik pretežno maščobein sladkor. To ne iztiri samoravni sladkorja v krvi otroka s sladkornoboleznijo, temveč tudi vsehdrugih otrok. Praznovanja otroškihrojstnih dni so za starše pogostozelo naporna, ker so otrocitako glasni in nemirni. Na topa ne vpliva le to, da lahkootroci le redko nadomestijo pomanjkanjegibanja, temveč jeza njihovo presnovo motečarojstnodnevna hrana, ki pogostovsebuje pretežno maščobein sladkor. Oboje vpliva zlastina duševnost otrok, zato postanejopretirano glasni, veseli,nervozni, razdražljivi in nekoncentrirani.Navadno je klasični jedilnikna otroških zabavah sestavljeniz torte, sladkarij, sendvičev,34pečenega krompirčka, paniranegamesa, hrenovk ali hamburgerjev. Vseto je zelo nezdravo ne samo za otrokes sladkorno boleznijo, temveč tudiza vse druge, ki so prišli na rojstnidan. Načelno naj bi vsi otroci dobilienake jedi, da se nihče med njimi nebi počutil izključenega.Kako torej pripraviti jedilnik zaotroka, ki ima sladkorno bolezen? Čese pecivu res nočemo izogniti, ponudimotakšno z manj sladkorja in maščob.Na primer korenčkovo torto.Lepo okrašeno je tudi najbolj kritičnimali gostje ne bodo prepoznali kot»zdravo«. Če jo kljub temu ne bodohoteli jesti, pomeni, da niso lačni.Tudi prigrizkom se ni treba odrekati.Bonbone, čokoladice in gumijeve medvedkenaj nadomestijo drobno narezanikoščki sadja, oreščki in slanepalčke.Pijača naj bo vsem malim gostomdostopna v velikih količinah. Na miziseveda naj ne bo nobenih kokakol,fant, sprita in podobnih presladkih,aromatiziranih, obarvanih in z dodatkiza okus napolnjenih pijač z mehurčki.Najboljše so doma narejenepijače iz sadja, otroške bovle in velikovode. Priporočljivo se je za sestavojedilnika dogovoriti s starši malegasladkornega bolnika, saj ti navadnodobro vedo, kako zdravo hranonarediti okusno.F E B R U A R 2 0 0 9PRIPRAVIMO TUDIDRUŽABNE IGRE ZA OTROKEPomanjkanje gibanja pri številnihotrocih je mogoče nadomestiti zigrami na prostem. Otroci se lahkolovijo, skrivajo, preskakujejo kolebnico,v poletnem času pa jim lahko pripravimobazenček z vodo. Pri družabnihigrah se moramo izogibati takšnim,pri katerih je na koncu edenod sodelujočih poraženec. Pri načrtovanjuiger je treba upoštevati tudištevilo gostov. Če jih je več kotdeset, jih je polagoma čedalje teženadzorovati. Velja zlato pravilo, da nidobro povabiti več otrok, kolikor imamali gostitelj let.Izleti v zabaviščni park, živalski vrtali obisk bazena so pri otrocih zelopriljubljeni, treba pa je dobro organiziratinadzor. En odrasli ne bi smelskrbeti za več kot tri otroke, zato najbo odraslega spremstva več. Če jezraven otrok s sladkorno boleznijo,moramo za nasvet vprašati njegovestarše. Tak otrok si mora redno meritikrvni sladkor. Osnovnošolci to večinomaže samostojno obvladajo, čepa je igra zelo zanimiva, včasih na totudi pozabijo. Na to opravilo jihspomnimo samo, če je zares treba.Mali sladkorni bolnik mora imetimiren prostor, kjer si lahko izmeriraven sladkorja v krvi in po potrebidobi injekcijo insulina. Če se zotroki odpravimo na bazen, semoramo prepričati, ali res vsiznajo plavati. Da se nam otrociv zabaviščnem parku, živalskemvrtu ali na igrišču ne biizgubili, se je treba prej dogovoriti,da se ob določeni uri dobimona kraju, ki ga ni težkonajti. To seveda velja za večjeotroke, manjše pa moramo karsami nenehno nadzorovati.Ali ni organizacija rojstnegadneva za otroke zanimiva tudiza starše?A. U.

I Z O B R A Ž E V A N J ESpoznavanje sladkorne bolezniv osnovni šoli KoperNa Osnovni šoli Koper že več let sodelujemo na tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni, saj se zavedamopomena zgodnjega ozaveščanja mladih o zdravem načinu življenja nasploh in pomena preventivne vzgoje,ki pripomore, da se bolezen ne pojavi. Ozaveščenje mladih o sladkorni bolezni je tudi eden od ciljevZveze društev diabetikov Slovenije, ki ga poskušamo uresničiti, zato poskrbimo za motivacijo in sodelovanjev šolskem in državnem tekmovanju, tekmovanju v znanju za življenje.Osnovnošolci se o notranjih organihin njihovem delovanju, torej tudio trebušni slinavki, o izločanju insulinain njegovi funkciji, podrobnejeučijo šele ob koncu devetega razredaosnovne šole. Podrobna obravnavasladkorne bolezni in z njo povezanihorganov je zato za osmošolce in devetošolcepravzaprav novost. Za razumevanjeje torej potrebno temeljnoznanje o trebušni slinavki, o življenjskopomembnih snoveh, ki jih telopotrebuje za normalno delovanje, inpatoloških pojavih, ki nastanejo izveč razlogov.Ko pridobijo to temeljno znanje, seposvetimo sladkorni bolezni dvehosnovnih tipov, tipa 1 in tipa 2, in sepostopno poglobimo v sladkorno bolezen.Iz osebnih izkušenj poznajoučenci predvsem sladkorno bolezentipa 2, saj jo pogosto srečajo v ožjemdružinskem krogu, s sladkorno boleznijotipa 1 (na srečo) še nimajo opravkain je ne poznajo, vendar se do tekmovanjaz njo seznanijo.POUDAREK NAZDRAVEM NAČINU ŽIVLJENJANa tekmovanje jih zadnja leta pripravljamavtorica tega članka v tesnemsodelovanju z učiteljicama biologijein z učiteljico, ki je o sladkornibolezni strokovno poučena, ker ima vsvojem razredu sladkornega bolnikatipa 1. Po uvodnem predavanju o pomenupoznavanja sladkorne bolezni,s katerim učence pridobimo za tekmovanje,razdelimo najpomembnejšoliteraturo (Sladkorna bolezen – mojanajzvestejša prijateljica in Abecedarijsladkorne bolezni). Knjižice učenciobdelajo individualno, zabeležijo sinejasnosti in vprašanja. Sledijo kratkapredavanja in pogovorne ure natemo, skupaj si ogledamo in predelamoDVD z naslovom Z zabavo doznanja o sladkorni bolezni s kvizom.Učenci o bolezni poklepetajo z bolnikiiz domačega kroga, igramo se tudididaktično igro na temosladkorne bolezni.Pred državnim tekmovanjemvsako leto obiščemooddelek za sladkorne bolnikev koprskem zdravstvenemdomu, kjer nam prikažejo,kako se uporabljajo glukometer,insulinski peresniki,kako je videti insulinska črpalkain kako se vsemutemu z nekaj samokontrolein samodiscipline lahko izognejobolniki, ki imajo sladkornobolezen tipa 2.Posebno pozornost posvetimozdravemu načinuživljenja, ki vključuje zdravoprehrano, primerno gibanjein pozitivne načinedruženja in uporabe prostegačasa. Nenehno poudarjamoškodljivost kajenja, pitjaalkohola in uživanja drugih,za telo škodljivih substanc.Poleg glavne delitve sladkorne bolezni,testa OGTT, mejnih količin in količin,ki določajo sladkorno bolezen,spoznajo učenci akutne in kroničnezaplete, predvsem pa poudarimopomen hitrega in pravilnega prepoznavanjater prave prve pomoči, ki jolahko nudimo, če smo o tem primernopoučeni in usposobljeni.F E B R U A R 2 0 0 9PRIPRAVE NA TEKMOVANJE IZZNANJA O SLADKORNI BOLEZNISkupina najboljših učencev, ki sedodatno pripravljajo na državno tekmovanje,sodeluje v posebnih dejavnostih,kot so na primer izdelava informativnepoučne zgibanke, ki sladkornobolezen preprosto in razumljivoter brez strahu približa tudi mlajšimvrstnikom, osebno testiranje oziromameritve krvnega sladkorja (sevedas pisnim soglasjem staršev insamo tistiih, ki si to želijo) ter sodelovanjev didaktični igri na temosladkorne bolezni. Redno pregledujemospletno stran Zveze društev diabetikovSlovenije, veliko zanimivegapa najdemo tudi v reviji Sladkornabolezen, kjer učence vedno znovapreseneti, da osebe s sladkorno boleznijo,tudi njihovi vrstniki, z obilicooptimizma, živijo prav tako polno inveselo življenje, kot ga živimo mi.Pogovor o sladkorni bolezni ni več»bavbav«, strah pred boleznijo, predvsempa misel, da je nekaj groznega,se s pridobljenim znanjem spremeni vzavest o pomenu zdravega načina življenja,s poudarkom na tem, da se jivendarle lahko izognemo. Hkrati učencispoznajo, da je za sladkorne bolniketipa 1 bolezen sicer res dosmrtna,a obvladljiva, in ni nikakršnega razloga,da bi se nam oseba, ki na zabaviza rojstni dan ne sme jesti preslanegačipsa ali sladke torte, smilila. Prav nasprotno– precej pametneje bi bilo, dabi se hrani, ki je sladkorni bolnik neje, izognili tudi sami.Kristina Maraž, šolska knjižničarkaOsnovna šola Koper35

A N K E T AKakšno Sladkorno bolezen si želimo?Pred tremi leti, februarja 2006, smo objavli anketo o branosti Sladkorne bolezni. Rezultati, ki smo jih dobili,so nam bili dobro vodilo in pomoč pri pripravi vsebine, o kateri smo nato pisali. Na zadnjem sestanku uredniškegaodbora Sladkorne bolezni smo se dogovoirili, da bomo spet pripravili anketo, in ta je zdaj pred vami.Med vsemi, ki jo boste izpolili in nam jo vrnili do 5. aprila 2009 na naslov Zveza društev diabetikov Slovenije,Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, bomo izžrebali deset nagrajencev, ki bodo po pošti prejeli lepa in praktična darila.Če želite, lahko ostanete anonimni, vendar v tem primeru ne boste mogli sodelovati v nagradnem žrebanju,vaše odgovore pa bomo upoštevali pri analizi.1. Koliko let že berete Sladkorno bolezen?a) manj kot pet let c) med deset in 15 letb) med pet in deset let d) več kot 15 let2. Katere rubrike najraje prebirate? (označite vsaj tri dopet rubrik) aktualnosti o delovanju zveze doma aktualnosti o delovanju zveze v tujini strokovni članki vprašanja in odgovori zdrava prehrana in recepti za pripravo jedi iz društev napovedi društvenih aktivnosti nagradna križanka humoreska3. Ali naj bi objavljali več strokovnih člankov ali člankoviz društev?a) strokovnih člankovb) člankov iz društev4. Kaj menite o strokovnih člankih?a) pogosto so pretežki in jih težko razumemb) občasno so pretežki in slabše razumljivic) ponavadi so razumljivid) vedno so razumljivi in zanimivi5. Katere teme med strokovnimi članki vas najboljzanimajo? (označite vsaj tri) vse o sladkorni bolezni o visokem krvnem pritisku o boleznih srca in ožilja o zdravem načinu življenja o zdravi prehrani o telesni aktivnosti druge teme6. O katerih strokovnih temah bi želili še več člankov?..........................................................................................................................................................................7. Kako ocenjujete članke iz društev?a) niso zanimivi in pogosto se vsebine ponavljajob) so predolgi in dolgočasni za branjec) včasih jih preberem, vendar me ne zanuimajo prevečd) so zanimivi in jih rad prebiram8. S katerimi rubrikami ali temami bi lahko dodatnopritegnili vašo pozornost in obogatili vsebinoSladkorne bolezni?..........................................................................................................................................................................9. Katere vsebine vas ne zanimajo?.........................................................................................................................................................................................................................................................10. Katere vsebine vas manj zanimajo?.........................................................................................................................................................................................................................................................11. Kako ste zadovoljni s sedanjo obliko Sladkorne bolezni?a) sem zelo zadovoljenb) sem zadovoljend) nisem zadovoljen, vendar je oblika še sprejemljivae) nisem zadovoljen, obliko bi bilo treba spremeniti12. Kako pogosto naj bi po vašem mnenju izhajalaSladkorna bolezen?a) tako kot zdaj, petkrat na letob) šestkrat na letoc) desetkrat na leto13. Bi se na Sladkorno bolezen naročili, če je ne biprejemali kot član društva?a) da b) ne14. Bi bili pripravljeni plačati kakšen evro na leto, da biSladkorna bolezen izhajala večkrat, in če bi, koliko?a) da, in sicer ........... evrov b) ne15. Lahko dodate še kakšno misel glede Sladkorne bolezni:.........................................................................................................................................................................................................................................................16. Ime in priimek ..........................................................17. Naslov, ulica, kraj s poštno številko......................................................................................................................................................................18. Leto rojstva .......................19. Sladkorni bolnik sem od leta .......................20. Zdravim sea) z insulinom c) z dietob) s tabletami d) kombinirano21. Lahko za konec dodate še kakšno misel.........................................................................................................................................................................................................................................................Hvala za sodelovanje36F E B R U A R 2 0 0 9

Ž I V L J E N J E S S L A D K O R N O B O L E Z N I J OTreba se je veseliti vsakega novega dneZ našo novo rubriko Življenje s sladkorno boleznijo dajemo vam, našim bralcem, možnost, da tudi drugimpoveste, kako ste zboleli in kako ste bolezen sprejeli. Kako se je spremenilo vaše življenje, kaj in kdaj vamje bilo najteže, kako ste se pri tem znašli in kako zdaj z njo živite. Kako so vašo bolezen sprejeli najbližjiin kako okolje (prijatelji, sosedje, sodelavci v službi). Tudi drugim povejte, kakšne so vaše izkušnje in kajsvetujete drugim sladkornim bolnikom. Vsaka izkušnja in vsak nasvet sta dobrodošla. Lahko dodate tudisvojo fotografijo. Vašo zgodbo bomo z veseljem objavili.Leta 1970, takoj po očetovi nesrečnismrti, so se pri meni začeleprve težave. Tedaj nisem pomislilana kaj hujšega, najmanj pa na bolezen,ki sladkornega bolnika spremljavse življenje. Težave so se začelekazati kot velika utrujenost, hudažeja, pogosto uriniranje in oteženahoja. Nekega večera so me zaradiomenjenih težav pripeljeji v bolnišnico.Na začetku tudi tam niso vedeli,da imam visok krvni sladkor, kije bil tudi že v urinu. V bolnišnicisem bila tri mesece. Ko so ugotovili,za čim sem zbolela, so mi kot mladi»sladkorni pacientki« posvetili velikoskrb. Že z infuzijo so mi takojvbrizgali insulin.Po mesecu bivanja v bolnišnici semse postavila na noge in takrat so mezačeli učiti dajati si injekcije insulina.Kot mlado dekle sem se bala injekcij,tako da sem se skrivala in iskalarazne izgovore samo, da mi jih je dajalasestra. Seveda to ni moglo trajatidolgo. Premagala sem strah, se naučilapostopka in si začela insulin dajatisama. Nekako sem se sprijaznilaz nastalim položajem in premagalaprve težave in šok, ki sem ga doživelaob spoznanju, za kakšno boleznijosem zbolela.ENKRAT ME JEREŠILA TUDI PSIČKAPo končanem zdravljenju so me poslaliv domačo oskrbo, k moji zdaj,žal, že pokojni mami. Mamo so tudipoučili o zdravi prehrani, o tem, kajsmem jesti in česar ne. V takratnemčasu je bilo to seveda zelo težko, sajje mama mlada ostala vdova s petiminepreskrbljenimi otroki. Denarja nibilo, pa tudi o stvareh, ki jih lahko vdanašnjem času kupujemo sladkorniSilva Šternbolniki, takrat nismo mogli niti sanjati.Začela sem hoditi v službo, kjer sevedamalica ni bila primerna za sladkornegabolnika. Spet so se začeletežave, zjutraj injekcija insulina, premalohrane, nakar je nastopila hipain znova sem se znašla v bolnišnici,in to večkrat na leto. Zaradi težav some pozneje polovično upokojili, takoda sem delala štiri ure. Takrat se jetudi v službi življenje uredilo, obrokihrane so postali primernejši tudi zasladkornega bolnika.Moram pa omeniti, kaj se mi jezgodilo v službi. Ker ljudje niso bilipoučeni o sladkorni bolezni in težavahtakšnega bolnika, ko pride dohipe, me je sodelavec obtožil, dasem v službi pijana, za kar se jemoral pozneje opravičiti.Življenje je teklo naprej. Poročilasem se, rodila sina, z možem sva sizgradila hišo. Tudi doma sem velikokratpadla v hipo. Mnogokrat me jerešil mož, pa tudi sin, ko je bil šeotrok. Doma smo imeli psičko, škotskoovčarko Kalo. Nekega dne semspet obležala zaradi hipe in takratme je rešila naša psička. Tako dolgoje hodila iz hiše in lajala na sosedo,da je ta ugotovila, da je nekaj narobe,in prišla pogledati, kaj se dogaja.Našla me je na tleh v hipi in takoj poklicalarešilni avto.STRESPOVEČUJE KRVNI SKALDKORLeta so tekla. Svoje bolezni sem senavadila in se naučila živeti z njo. Zleti sem izgubila mlajšega brata,mamo, nato je umrl mož, pozneje paše sestra in oba brata. Vsak tak strespovečuje krvni sladkor. Bili pa so tudilepi trenutki. Sin se je poročil in mipodaril dva vnuka, ki sta mi v velikoveselje, tako da ob njima pozabim navse hudo, in tudi na bolezen.V današnjem času je življenje sladkornihbolnikov po eni strani precejlažje, po drugi pa tudi težko, saj sovse stvari za sladkorne bolnike zelodrage. Dejansko mora biti vsak bolniksam svoj zdravnik in ugotavljati,kaj mu ustreza in kaj ne. Sami si moramodajati insulin, meriti krvni sladkorin poskušati jesti čim bolj zdravo.Seveda se kdaj tudi pregrešim inpojem kakšno sladkarijo.Takšno je življenje sladkornegabolnika, ki ima to bolezen že 38 letin si mora insulin dajati štirikrat nadan. Da je moje življenje s sladkornoboleznijo lažje in bolj živahno, semse včlanila v Društvu diabetikov Maribor,kjer že 22 let delam kot društvenatajnica.V društvu prirejamo okrevanje, izlete,različna srečanja in druženja tertako izvemo od bolnikov, kako živijoin kakšne težave imajo. Hkrati jim znasveti pomagamo, da se s boleznijolaže znajdejo in z njo laže živijo. Zavsakega bolnika s to boleznijo najvelja, da s pravo mero veselja in radostiteče življenje naprej in da se jetreba veseliti vsakega novega dne.Silva ŠternCeloletna naročnina (5 številk)na revijo Sladkorna bolezenznaša 7,7 €.Tel.: (01) 430 54 44

Ž I V L J E N J E S S L A D K O R N O B O L E Z N I J OAlpinizem in sladkorna bolezenJanez Toni je strasten alpinist in ima sladkorno bolezen tipa 1 že 21 let. Z njim smo se pogovarjali o tem,kako združuje ta ekstremni šport s svojo boleznijo, kakšne težave ima v planinah zaradi sladkorne bolezniin kako jih premaguje ter kako mu pri tem pomaga insulinska črpalka.FOTO: MOJCA BALANTFOTO: URŠA ERMANJanez ToniKdaj si zbolel za sladkorno boleznijoin kako ti je spremenila življenje?Zbolel sem poleti 1988, sladkornobolezen pa so mi diagnosticirali nazačetku septembra istega leta. Na tadatum, 4. septembra, vsako leto priredimžur!Plezanje je tvoja ljubezen, kajne?Kako si se sploh odločil za ta šport?Kaj te je premamilo?Ko razmišljam, zakaj se ukvarjam zalpinizmom, je najpreprostejši odgovor,da je v hribih lepo. Ko pa se poglobim,ugotavljam, da me je premamilindividualizem. Visoko v planinahsi odvisen predvsem od sebe, lastnihsposobnosti in pripravljenosti. Če tine uspe, si kriv le sam. Gre za nekakšenego, ki se razvije med doživljanjemnevsakdanjih okoliščin.Kateri je tvoj največji plezalnidosežek?To je težko reči. Mogoče zimskeponovitve, ki sem jih opravil v našihhribih, kar mi pomeni smetano navrhu torte v alpinizmu, ter lanskivzpon po južnem stebru na štiritisočakBarre dec Ecrins.Kako si se pripravljal na ta dosežek?Ti je bila sladkorna bolezen pri temveliko breme?Za vzpon na Barre dec Ecrins sem sepripravljal z različnimi vzponi v našihhribih, kakšne posebne kondicijskepredpriprave pa nisem imel. Zadnjadva tedna sem se odrekel tudi vsemzabavam. Pri sladkorni bolezni me jeskrbelo, kako bo zaradi nizkih temperaturz baterijami za insulinsko črpalko.S seboj sem imel kar nekaj sladkorjaza primer hip, ki so se tudi pojavile.Vseeno moram poleg plezalneopreme misliti na hipe in biti pripravljenna možnost, da črpalka odpove.Kakšna je tvoja najnižja in najvišjavrednost krvnega sladkorja, kadarplezaš?Najnižja vrednost sladkorja je, konastopi hipa. Večinoma si takratsladkorja niti ne merim, ker zato ničasa ali pozimi zaradi mraza zatajijobaterije na merilniku. Med plezanjemgre sicer vedno za nekakšno nervozo,ker bi bil rad čim prej na vrhu.Tudi zato so vrednosti med plezanjemponavadi malo višje. Pri dostopihin sestopih pa mi vrednosti zaradiintenzivnega gibanja upadejo.Kako pa je z vrednostmi sladkorja nazahtevnejših turah?Če je tura zelo zahtevna in semdokaj nervozen, mi sladkor poskoči vvišave.Nekoč se mi je v severni steni Šitpretrgala cevka pri črpalki. Zaradikonfiguracije stene je bila edina mogočapot čez vrh. Prišel sem v ketoacidozo.Na vrhu sem imel okrog 16mmol/L in sem bil že povsem dehidriran.Na poti navzol smo se obiskanju bližnjice zgubili v rušju. Prijatelji,ki so poleg nas plezali v bližini,so nam prišli naproti. No, insulinsem dobil šele doma, ker sem pravtakrat edinkrat pozabil pene doma.Na poti z avtom proti domu sem zaradiketoacidoze in morebiti tudi napetostibruhal. Sladkor se je vrnil vnormalne meje šele zjutraj, ko semmoral v službo.Nosiš črpalko, ko plezaš? Kakozdržita merilec in črpalka v takoekstremnih vremenskih razmerah?Črpalka dobro deluje. Težava jevčasih, ker jo nosim ob telesu in semed plezanjem precej potim. Takratlahko vlaga vpliva na njeno delovanje.Merilenik imam ponavadi v nahrbtnikuin »zmrzne«. Odtaja se šele,ko pridem na toplo.Kakšni so tvoji obroki, kadar plezaš?Težko si namreč predstavljam, da bisi lupil pomaračno sredi stene alimazal na kruh kakšen sirni namaz?Hm, prehrana med plezanjem ravnoni zdrava. Zjutraj največkrat bolj nahitro pojem kosmiče, da lahko dljespim. Med dostopom, plezanjem insestopom pojem največ štiri energetskeploščice. Poleti pijem cedevito, pozimipa čaj. To mi lahko zadostujetudi za več kot 12 ur. Način prehranjevanjasicer ni preveč zdrav. Ko pridemdomov, sta dve možnosti, ali se do siteganajem ali pa mi zaradi utrujenostihrana niti ne diši.Si se pri plezanju kdaj poškodoval?Večje poškodbe k sreči nisem imel.Pri športnem plezanju si pogosto poškodujemkite na prstih. Do zdaj semmoral zaradi takšne poškodbe počivatiod tedna do največ tri mesece.Se ti je morda kdaj zgodilo kajposebnega?Pozimi se v hribih lahko hitrozgodi kaj nepričakovanega. Da se nenadomaodlomi kak kos ledu alizdrsne manjša količina snega in tiprileti na čelado, roko, nogo. Če bibilo tega več, je lahko zelo nevarno.Kakšen nasvet bi dal nekomu, ki imasladkorno bolezen tipa 1 in ga tudizanima ta šport?Omejitve so v glavi! Če koga zanimaalpinizem, mu z veseljem pomagamz izkušnjami in nasveti!Kakšen je tvoj naslednji ciljv plezanju?Dobra zimska smer, ki bo zahtevalabivak sredi stene, in pa odpravamojega plezalnega odseka v višjehribe leta 2010.Tanja Polak38

D O B R O J E V E D E T IHipobarična terapija –terapija s podtlakom (HBT)Hipobarična terapija deluje na stene majhnih žil, na katerih se nabirajo aterosklerotične obloge,ki zmanjšujejo njihovo pretočno sposobnost. Zato je zelo uporabna tudi pri diabetični mikroangiopatiji.Vladimir Maganja, dr. med.,spec. fizikalne medicine in rehabilitacijeŽivljenje je mogoče le ob stalnempretoku energije. Vitalno pomembniorgani, ki ustvarjajo v telesu razmereza življenje, se prav tako kot drugiorgani z energijo oskrbujejo prek krvnegaobtoka. Organ ali anorganskisistem, ki je optimalno prekrvljen,lahko tudi optimalno deluje. Sevedavelja tudi nasprotno: slabše prekrvljenorgan deluje slabše in je v svojifunkciji bolj ali manj okrnjen.Iz tega sledi, da je naše zdravje precejodvisno od pretočnih sposobnostinašega ožilja. Hipobarična terapija delujena stene majhnih žil, na katerihse nabirajo aterosklerotične obloge, kizmanjšujejo njihovo pretočno sposobnost.Ta je na začetku vzrok za okrnjenodelovanje organov, ko pa nastopivečje pomanjkanje kisika, se pojavijoishemične bolečine, še pozneje lahkotudi lokalno odmiranje tkiva.Kirurška intervencija je možna inuspešna le, kadar gre za lokalno zoženjevečjih žil, kadar pa gre za zoženjemilijonov tankih žilic, žal ni mogoča.Tak primer je diabetična mikroangiopatija,pri kateri se je hipobarična terapijaizkazala za najučinkovitejšo.MIKROMASAŽA TKIVS PODTLAKOMPri HBT se površina telesa prekrijes porozno tkanino in neprepustno folijo.Vakuumska črpalka ustvarjapodtlak, ki deluje na naše telo, računalnikpa prek modulacije podtlakovustvarja mikromasažo tkiv s podtlakom.Ta mobilizira obloge sten malihžil, ki se sproščajo v krvni obtok inizločajo prek ledvic. Tudi zato je medterapijo HBT priporočljivo piti večvode.Seveda je terapija učinkovita tudi pridrugih boleznih, saj deluje tudi nalimfno in vensko ožilje. S tem pospešujevenski in limfni obtok in odvajanjeodpadnih snovi iz telesa ter hkratiizboljšuje mikrocirkulatorne pogoje.Zato je terapija HBT uspešna tudi pripostoperativnih stanjih, ko jelokalna cirkulacija okrnjenazaradi poškodbe tkiv, ki soposledica operativne travmein zaradi kompresije postoperativnegaali posttravmatskegaedema. Ta terapija tudi precejpospeši odvajanje edemske tekočinein s tem mikrocirkulacijoin regeneratorne procesev tkivih.S tem, ko izboljšamo preskrbotkiv s kisikom in hranili,ustvarimo temeljne okoliščineza regeneracijo poškodovanihtkiv, njihovo revitalizacijoin izboljšanje funkcionalnesposobnosti organov inorganskih sistemov. Vse to vpodporo pozitivnemu zdravjuin brez škodljivih stranskihučinkov.Pri HBT se telo prekrije s poroznotkanino in neprodušno folijo.Vakuumska črpalka ustvarja podtlak,ki deluje na naše telo, računalnik paprek modulacije podtlakov ustvarjamikromasažo tkiv s podtlakom.HIPOBARIČNA TERAPIJAS PODTLAKOM (HBT)odpravlja edeme, otekline in zmanjšujebolečino (pomembno pri diabetičnem stopalu)izboljšuje limfni in krvniobtok ter mikrocirkulacijopospešuje izločanjeodpadnih snovi iz telesaizboljša celjenje ran in ulkusovdeluje tudi na celulitne obloge inizboljšuje strukturo kožeNEVERJETNI REZULTATIBREZ BOLEČIN IN STRANSKIH UČINKOV !Informacije: Terme Dobrna d.d.T: 03 780 81 40; F:03 780 81 46info@terme-dobrna; www.terme-dobrna.siF E B R U A R 2 0 0 939

I Z N A Š I H D R U Š T E VDruštvo diabetikov CeljeZanimiv in bogat programv Termah TuheljPoln avtobus sladkornih bolnikov iz celjskega društva je9. novembra prispel na organiziran sedemdnevni programzdravstvene vzgoje v Tuheljske toplice, katerih lastnik soTerme Olimia iz Podčetrtka, in tam ostal do 16. novembra.Po nastanitvi v sobe stabila na vrsti sprejem s pogostitvijoza dobrodošlicoin ogled term. Terme Tuheljse res postavljajo s tem, daso največje toplice na Hrvaškem.Nato so nam predstavilianimacijski programza ves teden.Program je bil zelo bogatin časovno zahteven. Vsakdan ob 7. uri so nam izmerilikrvni sladkor. Med 9.in 9.30 so bile ure vodneaerobike v bazenu in od10.30 do 11.30 telovadba vtelovadnici, ki je vključevalaigre z žogo, štafete vhitri hoji in druge igre. Najvztrajnejšismo po vadbivedno obiskali še fitnes.Vodna aerobika v bazenuPOHODI IN PREDAVANJAPo kosilu nam je prijal zasluženkratek odmor, dasmo bili sposobni nadaljevatipopoldanske aktivnosti.V ponedeljek smo šli napohod po zagorskih bregovihdo kapelice Sv. križa.Pot se je vila po pobočjuhriba mimo zidanic, animatorMladen pa nas je mimogredeseznanjal z zgodovinohrvaškega Zagorja. Takosmo med drugim izvedeli,da je v Tuhlju zimoval MatijaGubec s svojo vojsko, nedalečpa je tudi nahajališčeKrapinskega človeka. Tapohod je bil namenjen 14.novembru, svetovnemudnevu sladkorne bolezni.V torek popoldne je potekalturnir v minigolfu. Tekmovalismo v parih. Žogicavčasih kar ni hotela proticilju, še manj pa v cilj. Nakoncu nas je predsednikSlavko Brus potolažil, dasmo zmagovalci vsi, ki smosodelovali. Tudi smeh, kiga je bilo veliko, šteje.V sredo popoldne smotekmovali v igrah koncentracije.Najboljši so prejeli nagrade.Ob 17. uri nam je dr.Cvetka Avguštin, vodja centrazdravja v Termah Olimia,predavala o zdravem načinuživljenja. Tema je bila aktualna,vendar je bila enaura premalo. Predlagali smo,da bi takšno predavanje ponoviliv Celju v društvu.V četrtek popoldne smo seodpeljali na izlet v Desenič,na grad Veliki tabor, ki je vvsej svoji mogočnosti videntudi iz Slovenije, iz krajev vObsotelju. Grad nam je pričaralVeroniko Deseniško inFriderika Celjskega, ki sta nanjem kratek čas bivala oziromase skrivala.IZLETI IN DELAVNICEPetek popoldne je bil namenjenaktivnostim po lastniželji. Vsi smo si izbralidelavnico o masaži stopal.Pri učenju so enako zavzetosodelovali vsi, tudimoški. Spet smo imelivzrok za smeh, ker smobili žgačkljivi po podplatih.Zadnji večer so nam pripravilislovesno večerjo ob živiglasbi v dvorcu Mihanovičin tam smo tudi zaplesali.Ob koncu sedemdnevnegabivanja v Termah Tuhelj smopriznali, da je bil programzanimiv in skrbno pripravljen.Vsi so se res potrudili,da smo se dobro počutili.G. V.Društvo diabetikov Murska SobotaPoslovili smo se od preteklega letaV soboto, 13. decembra, smo za člane soboškega društva sladkornihbonikov organizirali srečanje ob koncu minulega leta.Na zadnjem lanskem srečanju smo se pogovorili o različnih stvareh,največ o naši bolezni, in si zaželeli, da bi bilo takšnih srečanj še večZbrali smo se v restavracijiZvezda v Murski Soboti.Ob okusni hrani in prijetniglasbi smo se pomenilio različnih stvareh, tudi onaši bolezni, se malo pošalili,poveselili in tudi zaplesali.S tem smo se posloviliod leta 2008, ki jebilo za naše društvo zelouspešno.Čas je hitro tekel in slediloje le še slovo ter lepeželje za prihajajoče leto.Veseli in z lepimi občutkismo se razšli z željo, da bibilo takšnih druženj v letu2009 še več.Darko MiholičZ GIBANJEMDO ZDRAVJANa sestankih, ki jih ima -mo vsako prvo sredo vmesecu v prostorih klu -ba PAC, za ZavarovalnicoTriglav v Murski Soboti,smo v sodelovanjus fi zio terapevtko MetkoVlaj pripravili delavnicoZ gi ba njem do zdravja.Na de lavnicah namMetka zanimivo pokažein z na mi dela različnevaje, ki jih lahko delamodo ma, tudi sede in brezšportne opreme. Udeležbaje na vsakem sestankuvečja. Naslednjadelavnica bo prvo srdo vmarcu. Vabljeni.D. M.40F E B R U A R 2 0 0 9

I Z N A Š I H D R U Š T E VDruštvo diabetikov IdrijaNa izletu v BohinjuČlani idrijskega društva sladkornih bolnikov smo seodpravili na jesenski izlet v Bohinj. Tudi tokrat nam je bilovreme več kot naklonjeno, saj smo lahko že na poti pogorenjski avtocesti občudovali Julijske Alpe s Triglavom naeni strani in Karavanke s Stolom na drugi.Ko smo prispeli v Bohinj,smo si kraj in okolico najprejogledali z jezerskestrani. S turistično ladjicosmo se odpeljali na približnoenourno vožnjo po jezeru,v katerem so se odsevalegore. Simpatični lokalnivodnik nam je povedalmarsikatero zanimivost, odtega, od kod izvira imeUkanc, do tega, kako je nastalaPodrta gora.pohod skozi gozd. Na nakaterihdelih je bilo precejblatno, drugače pa pot nibila naporna in smo jobrez težav prehodili.Drugi so šli po krajši, štirikilometrskipoti, ki se vijeob glavni cesti, nekaj članov,ki teže hodijo, pa se jez gondolo odpeljalo doVogla in od tam občudovalovršace s Triglavom na čelu.Ko so nam pripovedovali oIzlet v TopolšicoCilj prvega letošnjega izleta članov idrijskega društvasladkornih bolnikov so bile Terme Topolšica. Glede na to,da smo se tja napotili prvič, smo bili kar malo radovedni.Sprejelo nas je zelo prijazno osebje Term Topolšica.Najprej smo v njihovi konferenčni dvorani prisluhnilizanimivemu in poučnemu predavanju diabetologa dr.Damjana Justineka.Po predavanju smo imeli v hotelski restavraciji kosilo,nato pa smo šli še malo do bazena in zaplavali. Bilismo prijetno presenečeni, saj imajo v Topolšici velikovodnih površin. Navdušeni smo bili predvsem nad zunanjimbazenom, saj je s svojo toplo vodo omogočal,da smo večino časa preživeli na svežem zraku.Ko smo se proti večeru vračali proti domu, smo soglasnosklenili, da se bomo v Topolšico še vrnili, in sicer vdrugem letnem času.Zdenka BogatajDruštvo diabetikov Posavje - BrežiceOddih v StrunjanuPravijo, da je povsod lepo, doma najlepše! Res je! Todasladkorni bolniki iz Posavja smo letos spet začutili, da je zanas v hotelu Talaso Strunjan še lepše kot doma.Bohinjsko jezero je zanimivo v vsakem letnem časuSicer pa je Bohinjsko jezero,ki je ledeniškega nastanka,naše največje stalnovodnato jezero, ki dosežeglobino do 45 metrov.Turistično se je začelo razvijatipo letu 1906, ko jebila zgrajena bohinjskaproga. Tamkajšnji kraji socveteli v času fužinarstva, očemer pričajo tudi imenanaselij kot na primer StaraFužina. Ko je fužinarstvozamrlo, sta se močneje razvilapašništvo in sirarstvo.Po izkrcanju v RibčevemLazu, katerega podobakamnitega mostu in cerkvesv. Janeza Krstnika krasitaskoraj vse razglednice Bohinja,smo se odpeljali vbližnjo vas na kosilo, natopa na pohod okrog jezera.Razdelili smo se v tri skupine.Večina se je odpravilana daljši, osemkilometrskiprekrasnem razgledu, smojim bili kar malo nevoščljivi,vendar smo tudi mi uživalina svežem zraku in jesenskemsoncu. Sklenili smo,da bo Vogel cilj našega letošnjegaizleta.Zdenka BogatajV Strunjan, kjer smoostali od 29. novembra do6. decembra, smo se odpeljaliz avtobusom. Ponamestitvi je sledilo kosilo.Animatorka Barbaranas je za dobrodošlico prisrčnopozdravila in nampredstavila celotedenskiprogram.Zjutraj ob 7. uri nam jedipl. med. sestra iz Brežicmerila krvni sladkor in pritisk.Nato je bila na košarkarskemigrišču telovadbaz Janezom. Po zajtrku jebila na vrsti nordijskahoja, za tem vodna aerobikav bazenu. Vsak dan poZadovoljni obrazi udeležencev šole kuhanja v hotelu SvobodaF E B R U A R 2 0 0 9kosilu smo imeli pohod pookolici. Tako smo odšlitudi v Portorož, Izolo inPiran.V hotelu Svoboda smoimeli razdeljeni v dve skupinišolo kuhanja. V programso bili vključeni tudistrokovna in poučna predavanja,pogovori in predstavitve.Večeri so bili namenjeniplesu in sprostitvi.Slovenske ljudske pesminam je zapela pevka Marjetka,mi pa smo uživali inse ji pridružili s svojim petjem.Drugi večer smo obprijetni glasbi tudi zaplesali.Za slovo so nas razveseliliŠavrinski godci, ki so ssvojo vokalno-instrumentalnoskupino prišli iz slovenskeIstre in nam zaželelinasvidenje.Objem in stisk rok zadnjidan je potrdil, danam je bilo lepo. Spominjalise bomo vseh, ki sonam s strokovnim znanjemin človeško toplinopomagali v telesni in duhovniaktivnosti v tretjemobdobju življenja.Marija Pristolič Gregl41

I Z N A Š I H D R U Š T E VDruštvo diabetikov VelenjeDrugi dobrodelni koncertPreprečimo slepotoDruštvo diabetikov Velenje je bilo z rezultati prvegakoncerta Preprečimo slepoto v letu 2006 zadovoljno, vendarne toliko, da ne bi akcije nadaljevali. Tako smo z veseljemsprejeli ponudbo Term Spa Rogaška Slatina, da nam zaorganizacijo dobrodelnega koncerta spet dajo na voljoprečudovito kristalno dvorano.Priprave na drugi dobrodelnikoncert Preprečimoslepoto so se začele zgodajjeseni. Zelo nam je pomagalaKatarina Abraham, kije z leti postala že kar našaKatarina, saj je tudi našačastna članica. Koliko sestankov,telefonskih pogovorovin neprespanih nočije potrebnih za to, vedopovedati samo organizatorjiz Romano Praprotnik načelu. Iskati sponzorje, donatorjein nastopajoče, kibi se odpovedali honorarju,je v težkih finančnih časihpravi podvig.Kot pred vsako tako prireditvijoso bili živci skrajnonapeti. Vedno je navzočstrah, da bo zadnji trenuteknekdo ali nekaj odpovedalo.Posebnost letošnjegakoncerta je bilo snemanjecelotne prireditve in s temmožnost, da bodo koncertvideli tudi tisti, ki se ganiso mogli udeležiti. Tokratje bil izkupiček namenjenzbiranju sredstev za nakupkamere Fundus za slikanjeočesnega ozadja.VELIKO NAREJENEGA,VELIKO PA NAS ŠE ČAKAIz Velenja sta na koncert,ki je bil 8. januarja, kreniladva avtobusa, kombi innekaj osebnih vozil. Veseljeje bilo pogledati polno kristalnodvorano, ki so ji prekrasnilestenci dajali pridihnekdanjih, lepih starihčasov. Marsikdo je za kristalnodvorano doslej samoslišal, toda doživeti jo v večernihurah ob vsej razsvetljaviin v prijetnem pričakovanjuprograma je nekajpovsem drugega. Sevedasmo tudi poslušalci želeliteleviziji pokazati svoj najlepšiobraz.V prvi vrsti smo videli pomembnegoste: Ano RozoHribar, podžupanjo Mestneobčine Velenje, predsednikaZveze društev diabetikovSlovenije Janka Kušarja, kise mu zahvaljujemo za prisrčnebesede, s sodelavciter 'dobrega duha' našegadruštva, Damjana Justineka,dr. med., direktorja BolnišniceTopolšica.Romana in Zlatko Praprotnik –aktivni mož v ozadju društvaVelenjski stari rockerji AVEPozdrav predsednice velenjskegadruštva RomanePraprotnik je bil slovesen inpoln čustvenosti in globokesporočilnosti. Piko na i jedala njena zelo elegantnavečerna obleka. Če se je nazačetku morda še čutila nervozain je bil nasmešekmalce narejen, je postajal zvsako točko sporeda širši inprisrčnejši. Na koncu koncertaje bila spet taka, kotjo poznamo: prisrčna, čustvenamladenka, ki se jekomaj zadrževala, da ni naglas zavriskala. In kot vednoob takih priložnostih sva sipadli v objem in šepnili vuho: pa je za nami in uspeloje! Seveda za organizatorjeto pomeni samo prvi deldela: sledijo obračuni, soočanjes finančno stvarnostjo,akcija za nakup in instalacijokamere, dogovori zzavarovalnico in drugo.Voditelj koncerta GorazdŠpegelj je s primernim humorjemin zelo živahno povezovalprireditev. Odločitev,da program začne ansambelGoličnik in prijatelji,je bila zelo modra: otrocivedno ogrejejo srce indlani! Sledila je AlenkaGotar in voditeljeva pripomba,da bodo mordaprelepi stebri v dvorani vnevarnosti, se je izkazalakot utemeljena: to je glas,da ob njem onemiš.DOŽIVETJE, NI KAJPo načelu 'čim več pestrosti'ji je sledil ansambelSpev in temperatura v dvoranise je zviševala. Narodno-zabavniansambelWankmüller je dodal šenekaj stopinj, čeprav je tehnikamalo ponagajala. Voditeljevaskrivnostnaspremljevalka brez imena,ki jo je že ob prejšnji točkipripeljal na oder, pa spetodpeljal, se je ob naslednjemprihodu izkazala kotAleksandra Cavnik – z imenomin bogatim glasom.Naše dlani bi pravzapravže potrebovale počitek,toda na odru se je pojavilansambel AVE, naši dobristari velenjski rockerji. Šepred prvo noto so bila našasrca z njimi: tako zveniČastni gosti v prvi vrstiglasba skupine, ki igra izčiste ljubezni do glasbe, kini več obremenjena s stresomustvarjanja kariere. Toso rockerji naše mladosti,to so naši sovrstniki, čepravz malo nižjim emšem.Doživetje, ni kaj!Človek bi menil, da je potakem nastopu imel naslednjiizvajalec, Nino, mordatežko delo. Zmota: njegovamladost in temperamentsta bila odlično nasprotjestarim mačkom. Še gabomo radi videli in mu prisluhnili,saj ga je bil polnoder in naše srce.Pa spet v narodne vode:42F E B R U A R 2 0 0 9

I Z N A Š I H D R U Š T E VRobert Goter z ansamblom– diatonična harmonika nanajvišji ravni! Dobitnik številnihlaskavih priznanj,naš stari znanec in znanecširokega občinstva tudi vtujini. Vesna Kociper, ki jesledila, je bila eksplozijamladostne energije inšarma in prava paša zaoči. Temu primeren je biltudi aplavz.Kot samoumevno jekonec pripadel narodniglasbi in ansamblu Unikat– ime ansambla je nadvseustrezno! In na koncu šeobjava sponzorjev in donatorjev.Hvala vsem.LEPOTA DOŽIVETEGAVes čas prireditve so bilina platnu posnetki številnihakcij Društva diabetikovVelenja in dolg seznamsponzorjev in donatorjev.Tudi skrinjica zazbiranje prispevkov niostala prazna. Marsikogabo glas o koncertu mordaše naknadno vzpodbudil,da bo nakazal svoj prispevek.Vsem in vsakemu posebejprisrčna hvala: najvas greje topla misel, daste morda pomagali nekomurešiti vid.Pozitivna energija, ki jepovezovala ves koncert, jedelovala še tudi po koncunastopov, saj so skupine indvojice živahno razpravljaleo prelepem večeru in ponesledobro razpoloženje tudina svoje domove. Čutiti jebilo, kako ponosni so članina svoje društvo in svojopredsednico.Vsi smo se seveda že veseliliposnetka našega koncertana velenjski televizijiVTV, ki smo ga lahko videliv soboto, 24. januarja.Še enkrat smo podoživljalilepe trenutke večera inugotavljali, da vsakdo mednami pa le ni tako lep nateleviziji, kot si morda mislimo.Pa kaj bi: saj ni bilapomembna naša lepota,ampak lepota doživetegain namena tega koncerta.Besedilo: Ingeborg ČasFotografije: Franc ČasDruštvo diabetikov Ilirska BistricaObisk v domustarejših občanovNa začetku februarja smo člani bistriškega društvasladkornih bolnikov obiskali naše soobčane, starejšesladkorne bolnike v njihovem novem domu. Srečanja se jeudeležilo več kot 30 sladkornih bolnikov.Podatki zavoda za zdravstvenozavarovanje kažejo,da je vsako leto več sladkornihbolnikov. Kljub prizadevanjupreprečevanja tebolezni ni pozitivnega napredka.Še vedno je velikobolnikov, ki ne vedo, daimajo to bolezen oziromapremalo ali skoraj ničesarniso pripravljeni storitizase. Prav zato vodstvoDruštva diabetikov IlirskaBistrica že dlje časa razmišljao novih oblikah, s katerimibi animirali te ljudi, šeposebno tiste, ki niso članidruštva, in jih povabili kaktivnemu razmišljanju osvojem življenju.V naši občini imamo domstarejših občanov, v kateremje našlo svoj življenjskiprostor 231 prebivalcev,med njimi je kar 35 takih,ki so se že srečali s sladkornoboleznijo in njenimiposledicami. Med vsemi sole trije člani našega društva.To dejstvo in želja, dasi med seboj pomagamo zinformacijami in dejanji,sta naa spodbudila k obiskuvarovancev tega doma.ZA SLADKORNE BOLNIKEJE V DOMUDOBRO POSKRBLJENOČeprav je bil zunaj neprijazen,deževen februarskidan, je bil obisk prijetnosrečanje za varovancedoma. Druženja se jih jeudeležilo več kot 30 in tudidirektorica doma MaricaZver-Šlenc, vodja zdravstvenenegovalne službe VesnaBizjak in šest članov našegadruštva.Stisk roke, nasmeh intopel pogled, ki je ponudilnekaj besed v prisrčenpozdrav, smo nadgradili zakordi kitare našega članain skupaj zapeli nekaj znanih,domačih pesmi. S temsmo odprli naše srce inprisluhnili besedam predsednikadruštva Ivana Bergoča,ki je pozdravom inbesedam dobrodošlicedodal še nekaj misli o delovanjuin organiziranostidruštva, o aktivnostihčlanstva, o srečanjih, preventivnemokrevanju,športnih dejavnosti, izletih... Na koncu nas je vse povabilk besedi.Pogovor je bil sproščen,poučen in bogat. Izvedelismo, da v domu dobro poskrbijoza sladkorne bolnikein da ti niso združeni vposebni skupini. Zanje poskrbijov sklopu skupinsketerapije, ki obsega telovadbo,vaje s terapevtom,dieto in merjenje krvnegasladkorja.SKUPNIH SREČANJBO ŠE VEČVodstvo doma, zavedajočse, da je ozaveščenost ozdravju zelo pomembna,omogoča osebju ustreznoizobraževanje, za vse vdomu pa organizira tematskapredavanja. In prav obtem se je ponudila ideja oorganizaciji skupnih predavanjin oblik druženja z namenomprenosa izkušenj.Uradni del se je iztekel spobudo predsedniku našegadruštva, naj pomaga vdomačem okolju ustvaritirazmere, ki bodo sladkornimbolnikom in bolnikoms težavami srca in ožiljazagotavljale ustrezno in šeboljšo zdravstveno oskrbo.Druženje smo nadaljevaliob kavici in čaju in sevedaob zvokih kitare.Spet smo skupaj zapeli,Varovanci Doma starejših občanov v Ilirski Bistrici so z veseljemprisluhnili zvokom kitarenekaj pesmi tudi po željivarovancev, in si v sproščenemžuborenju besed,ki pri nekaterih še vednobistro tečejo, zaželeli nasvidenje. In to kmalu.Naj končam z mislijo: življenjeje vsakomur darovanole enkrat. Poskrbimozanj sami ali v sodelovanjuz drugimi. Dovolimo si živetito enkratno, čudovitoin posebno danost.ZofiF E B R U A R 2 0 0 943

I Z N A Š I H D R U Š T E VDruštvo diabetikov KranjNovosti iz program dela za leto 2009Skladno s svojim poslanstvom nadaljuje letos Društvodiabetikov Kranj aktivnosti, povezane z razvojem nekaterihdejavnosti izpopolnjevanja in izobraževanja članov, pa tudiinteresnih dejavnosti.Kot organizacija, ki delujev sklopu Diabetičnega centraKranj, imamo vodilnovlogo pri organizaciji vsehdejavnosti v centru ter ssvojo dostopnostjo pripomoremok enakim možnostimza vse svoje člane invse druge sladkorne bolnike.Glede na pomembnostso naše naloge razdeljene vtri skupine. V prvi so prednostnenaloge društva, vdrugi izpeljava in nadaljevanjenalog na področju ževpeljanih in začetih aktivnostiin v tretji stalne naloge.Pri prednostnih nalogahdruštva bomo nadaljevalidelovanje na več socialnihprogramih, kot so meritvekrvnega sladkorja na terenu,delovanje telefona SOSza člane, druge sladkornebolnike ali njihove svojce,organizirali predavanja indebatne klube. Redno tedenskomerjenje in kontrolakrvnega sladkorja, maščobin trigliceridov jevsako sredo od 8.30 do9.30 v diabetološkem centru.Meritve so namenjenečlanom in tudi nečlanom.SOS-TELEFON, DELAVNICAZDRAVEGA HUJŠANJAIN NORDIJSKE HOJEMarca je začel delovatianonimni svetovalni telefonSOS. Namenjen je sladkornimbolnikom in njihovimsvojcem, ki se srečujejo zrazličnimi težavami in potrebujejostrokovno pomoč. Navprašanja bo odgovarjal dr.Marijan Kristanc, ki je dežurenpri SOS-telefonu vsaktorek od 16. do 17.30.Organizirali bomo delavnicooziroma šolo zdravegahujšanja, v kateri bomoobdelali teme, kot sopomen telesne aktivnosti,zdrava prehrana, nakupovanjehrane in izbor živil,pomen dobre samopodobe,stres, čustva, tehnike sproščanjain telesna vadba.Delavnico, ki vsebuje desetpredavanj, deset srečanj stelesno vadbo in dodatnošolo kuhanja, organiziramov sodelovanju z Zdravstvenimdomom Kranj. Začelase bo marca v diabetološkemcentru in trajala domaja. Udeleženci morajoimeti priporočilo zdravnikadiabetologa.Vzporedno s šolo zdravegahujšanja bo delavnicanordijske hoje, ki jo bomopripravili prav tako v sodelovanjuz Zdravstvenimdomom Kranj. Namen delavniceje udeležence motiviratiza telesno vadbo in s temvplivati na izboljšanje zdravja.Nadaljevali bomo debatneklube, kjer kratkim izhodiščnimpredavanjem sledijopredvsem diskusija in vajena predstavljeno temo.OZAVEŠČANJEIN IZOBRAŽEVANJEKonec leta 2008 je začeladelovati spletna stran Društvadiabetikov Kranj, kiomogoča najcelovitejši pregleddogajanja pri nas. Želimosi, da bi postala pomembnoinformacijsko stičiščeza naše članice inčlane našega društva, patudi za druge. Skupaj sebomo trudili, da bo vsakmesec boljša. Pri že vpeljanihaktivnosti bomo še organiziralivedno dobro obiskanepohode, izlete, športnedejavnosti in drugeoblike srečanj.Pri stalnih nalogah sibomo prizadevali za pridobitevčim več sredstev zaodkup našega društvenegaprostora, okrepili sodelovanjes stroko, sodelovali zdrugimi gorenjskimi društvisladkornih bolnikov pa tudiz drugimi sorodnimi društviin seveda nadaljevali izdajanjeinternih Obvestil in našegaglasila Cukrček.Poglavitno poslanstvodruštva pa ostajajo ozaveščanjein izobraževanje javnostio sladkorni bolezniter širjenje pozitivnih sporočilpo množičnih sredstvihobveščanja o možnostihza preprečevanje povečevanjaštevila bolnikov ssladkorno boleznijo.Jolanda PolanecPOSEBNA PONUDBA ZA SKUPINEDRUŠTEV DIABETIKOV V LAŠKEMVabimo vas na 7-dnevni program v Hotel Zdravilišče Laško****ali v Hotel Hum*** s kopanjem v novem termalnem centru Wellness Park Laško(polni penzion, malica, kontrola krvnega sladkorja, kopanje, savna, fitnes)Za vašo skupino bomo pripravili poseben animacijski in rekreativni program,ki bo popestril bivanje v našem zdravilišču: dnevni sprehodi, rekreacija v bazenu,jutranja telovadba, ogled mesta in pivovarne, splavarjenje po Savi, pohod na Humz obiskom laškega gradu, balinanje, zabavni večer, …Za vse dodatne informacije pokličite na tel. št. 03 423 2071 (Katja Strojin)THERME | KUR | WELLNESS | HOTEL THERME | WELLNESS | HOTEL | KONGRESSZENTRUMDružba dobrega počutja.HOTEL | RESTAURANT | BIERKELLER | TANZZENTRUMThermana d.d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško KABINET 01

I Z N A Š I H D R U Š T E VTradicionalno prednovoletno srečanje članovDruštvo diabetikov Kranj je tako kot že več let tudi lani nazačetku decembra organiziralo tradicionalno prednovoletnosrečanje, ki se ga vsako leto udeleži več članov. V prijetnemin veselem razpoloženju smo končali društvene aktivnosti.Veselje je organizirati druženje s tako številno udeležbo.Za naše zadnje lanskosrečanje smo izbrali občinoŠenčur, ki nam je gostoljubnoodstopila svoje prostorev domu krajanov. Pouvodnem pozdravu predsedniceJolande Polanec, kije navzoče nagovorila decembrskemučasu primerno,je nekaj prijaznihbesed zbranim nameniltudi Ciril Kozjek, podžupanobčine Šenčur, ki je tudiTudi tokrat smo se spomnili nanajstarejša udeleženca srečanja:Ivanko Kalan in Francija Strnišasponzor naših srečanj. Zaželelnam je čim lepšepraznovanje in veselo druženje.Več o občini Šenčurnam je povedal Franci Erziniz turističnega društva. Vzgodovinskem pregledusmo dobro spoznali »deželicodobrega krompirja«,kjer stoji tudi prvi spomenikkrompirju v Sloveniji.Ob dobri pijači in jedačinas je zabaval ansambelBohpomagej, ki je udeležencesračanja ob pomočinašega neutrudnega Ivanaves večer spravljal v dobrovoljo. Vse udeležence srečanjasmo obdarili sskromnim darilom. Nekateri,ki so pozneje sodelovaliv družabnih igrah in soimeli srečo, so dobili šedruga lepa darila. V poznihvečernih urah je slediloslovo in srečanje smo končaliz voščilom za vse najboljšev letu 2009. Še topelstisk rok in pot domov zupanjem, da se čez letodni spet srečamo.Tekst: Jolanda PolanecFotografije: Ivan BenegalijaSodelovanje pri družabnih igrah je marsikomu prineslo dodatna darilaZa jedačo in pijačo je bilo priskrbljeno, dobra glasba pa nas je zazibalapo plesiščuDruštvo diabetikov TržičObčni zbor je za namiZadnjega januarja smo v tržiškem društvu pohiteli z občnimzborom. Udeležili so se ga člani društva in gostje, medkaterimi smo pozdravili poleg predstavnikov vabljenihdruštev tudi predsednika Zveze društev diabetikov SlovenijeJanka Kušarja in tržiškega župana Boruta Sajovica.Letos se vsebina dela nebo bistveno spremenila.Vse bo precej odvisno odtega, kaj nam bo prinesloleto z novim načinom ocenjevanjadruštev za pridobitevsredstev za naše delovanje.Smo optimisti.Ana Marija HafnerNavzočim smo predstavilidelo društva v preteklemletu. Poleg že utečenih programovsmo v društvu izpeljališe nekaj povsem novega,saj smo v sklopu 14. novembra,svetovnega dnevasladkorne bolezni, pripravilizanimivo razstavo, ki jo jevsebinsko zasnovalo Društvodiabetikov Mežiške doline.Na pohodu nas je pozdraviltudi tržiški županBorut Sajovic, ki je na ciljuposkerbel za dober čaj.V društvu smo lani opravili1769 merjenj, od tega 718merjenj krevnega sladkorja.Dobro je bilo poskrbljeno zaizobraževanje v kuharskihdelavnicah ali na predavanjih.Ob vsem tem smo sespopadali s kar precejšnjimifinančnimi težavami.Z občnega zbora v TržičuF E B R U A R 2 0 0 945

D R U Š T V E N E A K T I V N O S T IDatum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Domžalevsak torek Uradne ure od 10.00 do 13.00 društvena pisarna, 01 721 42 79vsako sreda Uradne ure od 9.00 do 12.00 društvena pisarna, 01 721 42 7928. marec Pohod: Radomlje-Hudo-Kolovec ob 10.00, kulturni dom Radomlje Maks Grošelj 041 679 787od 14. do 21. aprila Okrevanje na Debelem rtiču sporočijo naknadno društvena pisarna, 01 721 42 79sporočimo naknadno Predavanje ZD Domžale društvena pisarna, 01 721 42 79Društvo diabetikov Idrija10. marec Občni zbor in kratko predavanje ob 17.00, gostilna Kos Rudolf Franko, 041 959 782od 15. do 22. marca Preventivno letovanje v Šmarjeških Toplicah sporočijo naknadno Zdenka Bogataj, 05 372 21 20marec Nordijska hoja ob 14.00, Uta Rudolf Franko, 041 959 7824. april Strunjan in Pliskovica ob 7.30, AP Idrija Zdenka Bogataj, 05 372 21 20april, sobota Nordijska hoja ob 14.00, Uta Rudolf Franko, 041 959 782Društvo diabetikov Ilirska Bistricavsak ponedeljek Telovadba ob 19.00, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsak torek Vaje za sprostitev ob 19.00, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsak torek Pohod za zdravje (začetek 14. aprila) ob 15.00, društveni prostori Jožef Kalčič, 05 714 58 10vsako sredo Balinanje ob 17.00, dvorana BK Zabiče Jože Maljevac, 051 610 9517. marec Občni zbor društva ob 17.30, Transport Il. Bistrica Ivan Bergoč, 041 726 03611. april Pohod po Kettejevi poti ob 9.00, društveni prostori Ivan Bergoč, 041 726 036Društvo diabetikov Jesenice14. marec Pohod do slapa Peričnik ob 10.00, Mojstrana prijave na društvu21. marec Pohod Završnica-Janšev čebelnjak ob 10.00, Završnica prijave na društvumarec Volilni občni zbor društva ob 16.00, dom Franceta Berglja vabilo po pošti11. april Enodnevni izlet s kopanjem v Podčetrtku ob 7.00, Jesenice prijave na društvu18. april Pohod na sv. Primož ob 9.00, Kalcit, Stahovica prijave na društvu - BabičDruštvo diabetikov Kamnik2. marec Sprehod po okolici Kamnika ob 9.00, pri Marjanci Marjeta Gašperlin, 01 831 74 2714. marec Občni zbor in 25. letnica društva ob 16.00, dvorana nad Veroniko Marjeta Gašperlin, 01 831 74 2716. marec Sprehod po okolici Kamnika ob 9.00, pri Marjanci Marjeta Gašperlin, 01 831 74 27od 22. do 29. marca Okrevanje v Šmarjeških Toplicah ob 8.00, AP Marjeta Gašperlin, 01 831 74 276. april Sprehod po okolici Kamnika ob 9.00, pri Marjanci Marjeta Gašperlin, 01 831 74 2718. april Meddruštveni pohod na sv. Primož ob 9.00, Kalcit, Stahovica Marjeta Gašperlin, 01 831 74 2720. april Sprehod po okolici Kamnika ob 9.00, pri Marjanci Marjeta Gašperlin, 01 831 74 27Društvo diabetikov Kočevje2. marec Delavnica: Zdrava prehrana in hujšanje ob 17.00, diabetična ambulanta Jelka Poje, 01 893 90 1413. marec Občni zbor in predavanje ob 18.00, v restavraciji Marof Ksenija Vidoševič, 031 299 55521. marec Strokovna ekskurzija po hrvaškem Zagorju ob 7.00, AP Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 55525. marec Predavanje: Vloga lekarniškega farmacevta pri obvladovanjusladkorne bolezni ob 17.00, dvorana centra Nama Ksenija Vidoševič, 031 299 5557. april Predavanje: Hrana za ljubezen ob 17.00, dvorana centra Nama Ksenija Vidoševič, 031 299 555od 19. do 26. aprila Preventivno zdravljenje in okrevanje pisno obvestilo po prijavah Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsak ponedeljek Telovadba in nordijska hoja za diabetike ob 17.30, dvorana centra Nama Ksenija Vidoševič, 031 299 555 inŠtefka Ule, 051 410 577vsak torek Voden pohod v okolici Kočevja ob 15.00, avtobusna postaja Kočevje Milena Kaligarič, 041 280 676vsako sredo Uradne ure od 8.00 do 10.00, pisarna društva diabetikov dežurni člani, 01 893 90 13vsak četrtek Joga kot pomoč pri sladkorni bolezni ob 17.30, dvorana Nama centra Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsak četrtek Uradne ure od 10.00 do 12.00, pisarna društva diabetikov Branka Kovačič, 01 893 90 13, 041vsak 1. ponedeljek v mesecu Obisk članov na domu in DSO po dogovoru in programu člani izvršnega odboravsako 1. sredo v mesecu Merjenje sladkorja, holesterola, trigliceridov in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, pisarna društva diabetikov Bojan Figar, 01 893 90 13 in 041 929 836vsako 1. sredo v mesecu Informacije in svetovanje od 12.00 do 14.00, pisarna društva diabetikov Ksenija Vidoševič, 01 893 90 13 in 031 299 555vsak 1. četrtek v mesecu Merjenje sladkorja, holesterola, trigliceridov in krvnega tlaka od 10.00 do 12.00, pisarna društva diabetikov Branka Kovačič, 01 893 90 13, 041 518 256zadnji četrtek v mesecu Kopanje v Dolenjskih Toplicah ob 9.00, avtobusna postaja Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 555 inBranka Kovačič, 041 518 256Društvo diabetikov Kranj5. marec Delavnica: Šola zdravega hujšanja s telesno vadbo inkuharsko delavnico ob 17.00, diabetični center - prvo srečanje društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 47011. marec Dan odprtih vrat Diabetičnega centra od 10.00 do 13.00, diabetični center društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 49013. marec Občni zbor društva ob 17.00, MO Kranj, sejna soba št. 15 društvena pisarna, 04 202 83 1014. marec Pohod okoli Brda ob 9.00, Predoslje cerkev društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 49025. marec Delavnica: Nordijska hoja ob 18.15, Diabetični center društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 47011. april Pohod: Naklo-Okroglo-Dobrava ob 9.00, Gostilna Marinšek, Naklo društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 49018. april Pohod na Sv. Primož ob 9.00, Kalcit, Stahovica društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 490vsak ponedeljek Uradne ure od 15.00 do 17.00, društvena pisarna v Diab. centru društvena pisarna, 04 202 83 10vsak torek SOS telefon od 16. do 17.30 ure društvena pisarna, 031 485 470vsako sredo Merjenje sladkorja, holesterola in trigliceridov od 8.30 do 9.30, Diabetični center društvena pisarna, 04 202 83 10vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, društvena pisarna v Diab. centru društvena pisarna, 04 202 83 10Društvo diabetikov Lenart21. marec Občni zbor in zdravstveno predavanje ob 9.30, gostilna Vinska trta Voličina Jožica Vračko, 031661283vsako sredo Uradne ure v pisarni društva od 90.00 do 11.00 Jožica Vračko, 031661283vsak 1. ponedeljek v mesecu Pohod po Slovenskih Goricah ob 10.00, Zdravstveni dom Jožica Vračko, 031661283vsak 3. ponedeljek v mesecu Kopanje v Biotermah Mala Nedelja ob 9.00, Zdravstveni dom Jožica Vračko, 031661283Društvo diabetikov Litijavsak ponedeljek Uradne ure od 9.00 do 12.00 društvena pisarna, 01 898 15 84, 031 777 153vsak ponedeljek in sredo Telovadba v telovadnici ob 19.30, športna dvorana Litija društvena pisarna, 01 898 15 84, 031 777 153vsako sredo Uradne ure od 8.00 do 11.00 društvena pisarna, 01 898 15 84, 031 777 153vsak četrtek Organizirana hoja po programu ob 8.00, izpred društvene pisarne društvena pisarna, 01 898 15 84, 031 777 153vsak 2. torek v mesecu Kopanje v Zdravilišču Laško ob 15.00, odhod avtobusa izpred društvene pisarne društvena pisarna, 01 898 15 84, 031 777 153vsako 1. sredo v mesecu Merjenje krvnega sladkorja, tlaka in holesterola od 8.00 do 10.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84, 031 777 153vsako 1. sredo v mesecu Uradne ure od 14.00 do 17.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84, 031 777 153vsaka dva meseca obvestila Predavanja in ostale dejavnosti so objavljene v društvenem obvestilu društvena pisarna, 01 898 15 84, 031 777 15346F E B R U A R 2 0 0 9

Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Ljubljanasredi marca (sledi obvestilo) Občni zbor in predavanje Krka, Dunajska cesta 65, Ljubljana Igor Novak, 01 282 21 33od 19. do 26. aprila Spomladansko okrevanje v Medulinu Ljubljana, Medulin Igor Novak, 01 282 21 33vsak ponedeljek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka … od 14.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2, Ljubljana Igor Novak, 01 282 21 33vsak torek, četrtek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka … od 9.00 do 11.00, Ulica stare pravde 2, Ljubljanavsako sredo Voden sprehod z meritvijo krvnega sladkorja pred in po aktivnosti od 10.00, Ulica stare pravde 2, Ljubljana Igor Novak, 01 282 21 33vsak četrtek Aerobna telovadba ob 17.00, Športno društvo Tabor Hermina Šteh, 041 338 372vsak 1. ponedeljek v mesecu Uradne ure od 14.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2, Ljubljana Igor Novak, 01 282 21 33vsak 1. ponedeljek v mesecu Merjenje glikiranega hemoglobina (HbA1c), merjenjemikroalbuminov od 15.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2, Ljubljana Igor Novak, 01 282 21 33vsako 1. in 3. sredo v mesecu Vodna telovadba ob 19.00, Inštitut za rehabilitacijo( Soča) Hermina Šteh, 041 338 372vsako 1. soboto v mesecu Daljši sprehod po okolici Ljubljane (ob lepem vremenu) po dogovoru Hermina Šteh, 041 338 372čez celo leto Učne delavnice ( po predhodni prijavi) Igor Novak, 01 282 21 33čez celo leto Tematske učne delavnice (po predhodni prijavi) Igor Novak, 01 282 21 33čez celo leto Šola hujšanja (po predhodni prijavi) Igor Novak, 01 282 21 33Društvo diabetikov Ljutomer10. marec Občni zbor društva 13.30, dom starejših občanov Ljutomer Majda Slavinec, 040 744 31118. marec Učna delavnica o samokontroli krvnega sladkorja 16.00, dom starejših občanov Ljutomer Majda Slavinec, 040 744 311predvidoma 8. aprila Predavanje o maščobah v krvi 16.00, dom starejših občanov Ljutomer Majda Slavinec, 040 744 311vsako 3. sredo v mesecu Pohod popoldne, pred pisarno DD Anica Halabarec, 02 582 19 59Društvo diabetikov Maribor12. marec Občni zbor in strokovno predavanje ob 17.00, Zavarovalnica Maribor Lidija Salamon, 02 228 23 1021. marec Pohod na Boč ob 9.00, trgovina Gorenje Melita Klasinc, 02 228 23 102. marca in 6. aprila Meritve krvnega sladkorja in tlaka od 9.00 do 11.00, Qlandija Bernarda Janžekovič18. april Pohod na Žavcerjev vrh ob 9.00, trgovina Gorenje Melita Klasinc, 02 228 23 10od 27. aprila do 3. maja Okrevanje v Velem Lošinju (prijave od 23. februarja dalje) trgovina Gorenje Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak ponedeljek Uradne ure v UKC Maribor od 9.00 do 11.00 blagajničarka v UKC Mariborvsak torek Uradne ure od 9.00 do 11.00 društvena pisarna, 02 228 23 10vsako sredo Uradne ure od 13.00 do 16.00 društvena pisarna, 02 228 23 10vsak četrtek Uradne ure od 9.00 do 11.00 društvena pisarna, 02 228 23 10vsak četrtek Uradne ure v UKC Maribor od 9.00 do 11.00 blagajničarka v UKC Mariborvsako soboto Redni pohodi ob 10.00, pred društvom Milena Hat, 02 252 23 72vsak petek od aprila Balinanje od 15.00 do 17.00, BŠD Branik Milena Hat, 02 252 23 72vsak petek od aprila Kegljanje od 17.00 do 19.00, KD Lokomotiva Milena Hat, 02 252 23 72vsak mesec Plavanje v Fontani od ponedeljka do petka, 4 ure Lidija Salamon, 02 228 23 10Društvo diabetikov Mežiške dolineod 28. marca do 4. aprila Okrevanje v Strunjanu Bojan Proje, 031 533 724vsak torek Pohodi po okolici Mežice ob 16.00, avtobusna postaja Srečko Podhraški, 041 247 396vsak torek Pohodi po okolici Kotelj ob 15.00, po dogovoru skupaj z društvom osteoporoze Marjeta Macur, 041 847 401vsak torek Rekreacija v telovadnici - odbojka ob 17.30, telovadnica OŠ Koroški jeklarji Bojan Proje, 031 533 724vsako sredo Pohodi po okolici Črne ob 16.00, avtobusna postaja Branko Lepičnik, 041283 029vsako sredo Pohodi po okolici Leš ob 15.00, pri Lukanu na Lešah Jaroš Kodrun, 041 420 131Društvo diabetikov Murska Sobota14. marec Občni zbor društva ob 9.00, v restavraciji Zvezda Jožica Gibčar, 041 953 874marca Nordijska hoja točen datum začetka sporočimo naknadno Simon Kranjc, 031 813 795od 4. do 9. aprila Izobraževalno okrevanje v Zdravilišču Strunjan odhod sporočimo naknadno Darko Miholič, 041 364 953vsak ponedeljek Strokovno delavnica: Z zdravo prehrano do zdrave telesne teže ob 18.00, SB MS Darko Miholič, 041 364 953vsak torek Uradne ure v prostorih od 11.00 do 13.00, DD MS, Tomšičeva 15 (dijaški dom) Simon Kranjc, 031 813 795vsako 1. sredo v mesecu Sestanek društva ob 17.00, v klubu PAC, za Zavalovalnico Triglav, na Lendavski Jožica Gibčar, 041 953 874Društvo diabetikov Postojna5. marec Okrevanje v Šmarjeških Toplicah ob 16.00, v sejni sobi Milica Savković, 041 721 170od 22. do 29. marca Uradne ure društva odhod po dogovoru Milica Savković, 041 721 170marec Občni zbor v avli ZD Postojna Ivica Bergoč, 031 708 322vsak ponedeljek Meritve krvnega sladkorja in tlaka od 9.00 do 11.00, v pisarni društva Milica Savković, 041 721 170 in Marica BatistObčni zbor in predavanjepo dogovoruDruštvo diabetikov Ptuj14. marec Zbor članov in zdravstveno predavanje ob 9.00, Gastro Ptuj Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 412. april Izlet: Madžarska-Ižakovci ob 7.00, železniška postaja Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 41vsako sredaDežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije, posvetovanjain druge aktivnosti od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804 in Marija Velikonjavsako 1. sredo v mesecu Naročilo vstopnic za Terme Ptuj od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 41vsako 2. sredo v mesecu Razdelitev vstopnic, merjenje krvnega sladkorja in tlaka od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 41Društvo diabetikov Škofja Loka27. marec Občini zbor z praznovanjem 20-letnice društva ob 17.00, v OŠ Podlubnik Marija Mančevski, 031 472 12529. marec 7-dnevno okrevanje v Zdravilišču Šmarješke Toplice ob 14.00, AP Škofja Loka-mesto Marija Mančevski, 031 472 12510. april Kopanje v hotelu Zdravilišča Strunjan ob 8.00, AP Podlubnik Marija Mančevski, 031 472 12518. april Pohod: Sv. Primož-Stahovica ob 9.00, Kalcit, Stahovica Marija Mančevski, 031 472 125vsak torek in sredo Meritve holesterola in sladkorja, prijave in informacije od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Silva Žontar, 031 390 284vsak četrtek Pohod v okolico Škofje Loke ob 9.00, Podlubnik Marija Mančevski, 031 472 125Društvo diabetikov tipa 1 Slovenije21. marec Občni zbor, predavanje in športna dejavnost ob 9.00, Rogla Zreče Roman Tajnšek, 040 792 801marec Sankanje in smučanje, prestavljeno s 7. februarja Kranjska gora Roman Tajnšek, 040 792 80118. april Pohod na Trdinov vrh Rafael Ziherl, 031 533 33723. april Predavanje Ljubljana Ljubljana Roman Tajnšek, 040 792 801Društvo diabetikov Velenje8. marec Pohod po trških poteh Šoštanja ob 8.00, ribiška koča Šoštanj Fanika in Franc Jurjovec, 03 891 10 85od 4. do 11. aprila Okrevanje v Strunjanu avtobusna postaja Velenje (uro sporočijo naknadno) Romana Praprotnik, 041 745 588vsak ponedeljek Dežurstvo od 9.00 do 11.00, sejna soba društva upokojencev Milica Vertačnik, 031 389 807vsak ponedeljek Dežurstvo od 15.00 do 16.00, sejna soba društva upokojencev Milan Ugovšek, 031 769 141vsako sredo Tedenski pohod po Velenju ob 16.00, ribiška koča Velenje Matija Boškič, 031 298 530vsak četrtek Tedenski pohod po Šoštanju ob 16.00, ribiška koča Šoštanj Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595F E B R U A R 2 0 0 9 47

U G O D N O S T IPOPUSTI IN UGODNOSTI ZA IMETNIKE ČLANSKIH IZKAZNIC V LETU 2009Zve za dru štev dia be ti kov Slo ve ni je pripravlja ugodnosti in popuste za člane društev diabetikov,ki imajo članske izkaznice. Po pus ti ve lja jo sa mo za imetnike članske izkaznice, ki jo predložijo v recepciji ali pri blagajnipred izdajo računa. Po pus ti ne ve lja jo za sku pi ne in se ne sešte va jo.ZDRAVILIŠČATerme Krka, zdraviliške, turistične in gostinskestoritve, d. o. o., Ljubljanska cesta26, Novo mesto in Terme Krka - Strunjan,zdraviliške, turistične in gostinske storitve,d. o. o., Strunjan 148, Portorož. Izvajalecbo na podlagi pogodbe za leto 2009 zagotavljalčlanom društev diabetikov naslednjepopuste:- Terme Dolenjske Toplice, 10 odstotkovpopusta na redne cene bazenov v Laguniv Wellness centru Balnea (popust od ponedeljkado petka).- Terme Šmarješke Toplice, 10 odstotkovpopusta za pregled pri kardiologu in zaobremenilno testiranje (obe storitvi jetreba opraviti skupaj).- Talaso Strunjan, 10 odstotkov popustana pavšalni program zdravljenja.Popusti veljajo na individulane cene storiteviz rednega cenika, ne veljajo pa za programein akcijske cene. Naročniki lahkouveljavljajo popust samo z veljavno članskoizkaznico.Thermana, d. d., Zdraviliška cesta 4,Laško. Thermana Laško ponuja v letu2009 članom zveze/društev pri uporabistoritev v Zdravilišču Laško in WellnessParku Laško 20-odstotni popust na naslednjestoritve: kopanje, savno + kopanje,fitnes in solarij, in 10-odstotni popustza wellness in zdravstvene storitve. Pripredčasnem izhodu iz Termalnega CentraWellness Parka Laško je članzveze/društva upravičen do vračila denarjapo uradnem ceniku. Član lahko uporabipopust na podlagi predložitve veljavneizkaznice zveze/društva in osebnega dokumentas fotografijo. Popust velja začlane na dan uporabe storitve. Popust nevelja za nakup darilnih bonov. Popust sene sešteva z drugimi popusti, ki jih dajeThermana, d. d.Unior, d. d., program turizem, Cesta naokroglo 15, Zreče, tel.: 03 757 61 62 in03 757 61 55. Člani imajo pri rezervacijibivanja v KTC Rogla in Termah Zreče 10-odstotni popust na redne cene penzionov,polpenzionov, najemov in paketov.Hotel Sava Rogaška, d. o. o., Zdraviliškitrg 6, Rogaška Slatina, tel.: 03 811 40 00,faks: 03 811 47 32. Članom priznajo 10odstotkov popusta na storitve po rednemceniku in pet odstotkov popusta na posebneprograme.Terme Dobrna, d. d., Dobrna 50, Dobrna,tel.: 03 780 81 10, faks: 03 780 81 11.Članom priznajo pet odstotkov popusta navse programe nastanitve po rednem hotelskemceniku, 15 odstotkov popusta naredne cene kopanja in kombinirane storitvekopanja (brez kombinacij s kosilom alivečerjo), od torka do četrtka od 12. do 15.ure, 10 odstotkov popusta na redne cenev Deželi savn od torka do četrtka do 12.do 15. ure, 15 odstotkov popusta naredne cene kopeli v ZD od ponedeljka dočetrtka od 12. do 15. ure, 10 odstotkovpopusata na redne cene storitev Medicinskegacentra (MC), pet odstotkov popustana redne cene programov MC, razen specialističnihpregledov in zdravstvene nege,pet odstotkov popusta na redne cene programovHiše na travniku (masažno lepotnicenter) in pet odstotkov popusta na storitveHiše na travniku. Popuste za navedenestoritve člani društva uveljavljajo na podlagičlanske izkaznice, katere podatki soidentični s podatki iz predloženega osebnegadokumenta. Z uveljavljanjem popustoviz ponudbe se izključujejo vsi drugipopusti. Popusti veljajo za individualne rezervacije(brez posredovanja agencij).AMBULANTEAmbulanta za osteoporozo in preventivnomedicino Diamed d.o.o., Barjanska 56,Ljubljana, brezplačna telefonska številka080 12 16, preventiva@diamed.si,www.diamed.si. Kot sodobna zasebna ambulantaDiamed delujemo na področjuosteoporoze in preventivne medicine. Vokviru naše ponudbe zdravstvenih storitevizvajamo merjenje kostne gostote ali DXAkostno denzitometrijo in omogočamo posvetz zdravnikom specialistom. Preventivnomerjenje lahko ugotovi prisotnostosteopenije in osteoporoze, bolezni, kihudo ovira normalno življenje in za katerooboli vsaka tretja ženska po 50. letu starostiter vsak peti moški po 65. letu starosti.Redna cena merjenja kostne gostoteznaša 36 evrov, za člane društev s članskoizkaznico pa 30 evrov.Medial, d. o. o., Vodovodna 99a, Ljubljana,tel.: 01 534 20 24 in 041 606 140. V Ambulantiza medicinsko svetovanje Medinalopravljamo zdravniški pregled celotnegatelesa (pregled vseh notranjih organov).Cena samoplačniškega pregleda je 130evrov, vključuje pa: anamnezo, meritev krvnegatlaka, Medex test, zdravniško mnenje,diagnozo, priporočila (izvid). Za članedajemo 10-odstotni popust, tako da jecena pregleda 117 evrov. Na pregled se jetreba naročiti po telefonu, naročamo največza mesec dni vnaprej, in sicer dopoldnein popoldne. Za dodatne informacijein naročanje pokličite 041 606 140 ali 01534 20 24.SANITETNI MATERIALZA DIABETIKE IN DRUGOKana, d. o. o., Žalec. Savinjska cesta 45,Žalec. V podjetju imajo dolgoletne izkušnjepri negi nog in diabetičnega stopala.Ponujajo pedikuro, nego nog in izdelkeza nego nog na podlagi naravnih zelišč.Pri pedikuri in izdelkih na člansko izkaznicodajo petodstotni popust. Pokličite jih inse naročite po tel.: 03 713 18 16. Obiščitejih v Žalcu.Salon Divina, Ulica Talcev 2, Ljubljana Poljane.Urejeno stopalo - ugodje na vsakemkoraku, medicinska pedikura in nega nog,strokovna obravnava diabetičnega stopala,manikura in nega rok, ročna limfna drenaža,refleksna masaža stopal in vodna terapijaaqua detox. Članom društva omogočamopet odstotkov popusta za vse storitve.Za obisk se naročite po tel.: 01 43438 21 ali 040 247 724.Pulz, d. o. o., Miklošičeva 24, Ljubljana,tel: 01 433 10 43. Prodaja, kontrola inservis merilnikov krvnega tlaka. 10-odstotnipopust pri nakupu novega aparata inpopravilu starega.Proloco Medico, d. o. o., trgovina Hrvatskitrg 1, Ljubljana, www.proloco-medico.si.Vsem članom zveze/društva ponujamo obpredložitvi izkaznice pet odstotkov popustaza vse izdelke, ki niso v akcijskih prodajahne glede na vrsto plačila. Popust nevelja za izdelke, ki jih dobijo kupci ob predložitvinaročilnice za medicinsko tehničnipripomoček v breme ZZZS.Hospitalia, d. o. o., Kržičeva 7, Ljubljana inBetnavski 9/a, Maribor. V svojih poslovnihenotah vam tudi v letu 2009 ob ustreznipredložitvi članskih izkaznic ponujamo 10-odstotni popust pri storitvah medicinskepedikure in nege diabetičnega stopala. Popustlahko uveljavljate tudi pri meritvah krvnegasladkorja, holesterola in trigliceridov,kot tudi krvnega pritiska. Storitve ponujamov svojih specializiranih storitvenihcentrih, pedikuro po predhodnem naročilupo telefonu, in sicer v Ljubljani 01 436 1745 in v Mariboru 02 320 30 30. Vsakega5. v mesecu imamo popuste na prodajnemprogramu za upokojence, vendar sepopusti med seboj ne seštevajo. Popustine veljajo za materiale, izdane na naročilnicoZZZS.Trgovina Revita - izdelki za zdravo življenje,Kristanov trg 1, Izola (na tržnici). Medicinskepripomočke izdajamo tudi na receptoziroma naročilnico ZZZS. Deset odstotkovpopusta dajemo za izdelke za diabetike(merilniki sladkorja s potrošnimmaterialom, posebna obutev za diabetike)in pet odstotkov na vse druge izdelke,razen pri izdaji na recept. Popusti se neseštevajo.Zaloker & Zaloker, d. o. o., Kajuhova ulica9, Ljubljana, tel.: 01 542 51 11. V specializiranitrgovini vam ponujamo deset odstotkovpopusta za nakup merilnikov za merjenjeglukoze v krvi, testnih lističev, lancet inzačasne pooperativne obutve. Ponujamotudi svetovanje o izbiri pripomočkov iznašega prodajnega programa na brezplačnitelefonski številki 080 18 80. Podrobnejšiopis pripomočkov si lahko ogledate na spletnistrani: www.zaloker-zaloker.si.Upina, d. o. o., dopolnila k prehrani,Jurčkova 231, Ljubljana (Rudnik), tel.: 01427 20 83. V naši prodajalni do koncaleta 2009 ponujamo desetodstotni popustna izdelke lecitin (NOVO - lecitin z okusomjagode!), anthogenol, omega 3, kavo karamelin sladila. Obiščite nas ali pokličite zabrezplačni katalog izdelkov!Optika Primc, Cesta na Klanec 3a, Kranj,tel.: 04 235 45 70, www.optikaprimc.com.Vsem članom ob predložitvi članske izkazniceponudijo 20 odstotkov popusta prinakupu novih korekcijskih očal, 15 odstotkovpri nakupu sončnih očal in pet odstotkovna druge storitve. Popusti se medseboj ne seštevajo!Frizerstvo Vera, Konrad Vera, s. p., inPahor Leon, Tržaška cesta 35, Postojna. Vsvojem salonu na na podlagi predloženečlanske izkaznice dajo 15-odstotni popustna frizerske storitve.Trgovina obutve Kosič, Tržaška cesta 4,Postojna, in Cankarjeva 18 in Bazoviške32 Ilirska Bistrica. V svojih trgovinah zobutvijo vam na na podlagi predloženečlanske izkaznice dajo petodstotni popustna obutev.BBlight, Branko Burja, s. p., Straže 99, Mislinja,tel.: 059 075 240 ali 064 107 992.Deset odstotkov popusta dajo pri nakupufiltrov za vodo za pitne in sanitarne potrebeter pri nakupu sobnih ionizatorjev(čistilcev in izboljševalcev zraka). Ogled indodatne informacije na http://www.bblight.siSanolabor, www.sanolabor.si. Pri nakupu vSanolaborjevih specializiranih prodajalnah zmedicinskimi in ortopedskimi pripomočki,zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelkiza zdravo življenje po vsej Sloveniji, ponujamovsem članom pet odstotkov popusta.Popust ne velja za blago, katerega cena jeznižana ali ki je v akciji.Specializirane Sanolaborjeve prodajalne:Ljubljana, Citypark, Šmartinska 152, tel.:01 521 12 88; Cigaletova 9, tel.: 01 2325 371; Koseze, Ulica bratov Učakar 54,tel.: 01 510 84 48; Celovška 280, tel.:01 510 85 19, Vič Interspar, Jamova105, tel.: 01 423 73 00, Domžale, Slamnikarska1, tel.: 01 724 44 23; Postojna,Zdravstveni dom, Prečna 2, tel.: 05 72036 10; Brežice, Zdravstveni dom, Černelčeva8, tel.: 07 499 32 00; Sevnica,Zdravstveni dom, Trg svobode 14, tel.:07 816 28 40; Ribnica, Zdravstveni dom,Majnikova 1, tel.: 01 836 97 56; Maribor,City Maribor, Ul. Vita Kraigherja 5,tel.: 02 231 05 76; Novo mesto, Mercatorcenter, Podbevška 4, tel.: 07 39 30260; Slovenj Gradec, Mercator center,Ronkovska 4a, tel.: 02 883 86 06; Trbovlje,Trg revolucije 26, tel.: 03 563 0296; Nova Gorica, Mercator center, Industrijskacesta 6, Kromberg, tel.: 05 33344 96; Murska Sobota, Ulica Staneta Rozmana7, tel.: 02 536 10 30; Velenje,Tomšičeva cesta 13-15, tel.: 03 897 7320; Jesenice, Mercator center, SpodnjiPlavž 5, tel.: 04 583 64 60; Koper, Pristaniška2 (na tržnici), tel.: 05 626 2670; Celje, Mercator center, Opekarniškac. 9, tel.: 03 491 17 01; Prosana, Kocbekovaulica 4, tel.: 03 544 33 95.48F E B R U A R 2 0 0 9

N A G R A D N A K R I Ž A N K AOTETJELAHKAPENASTASNOV ZAIZOLACIJOTVVODITELJ(Matjaž)VELIKASKUPINAGLASBE-NIKOVPREGOVORŽIVLJENJSKIPOJAVEVROPSKASATELITSKAAGENCIJA(kratica)PREMIKPOZRAKUPASJAOGRLICANAŠIGRALEC(ime inpriimek)smartLABfamilyMERILNIKI SLADKORJA V KRVIsmartLAB• Kompatibilnost z Bluetoothom• Velikost kreditne kartice• Prenos rezultatov na mobilnitelefon ali ra~unalnik takojpo merjenju• Enostaven prikaz rezultatov• 100 shranjenih vrednosti• Dobavljivo v trdni {katlici• Dodatna opcija:prakti~na torbicaZastopnik za Slovenijo:Medimaj d.o.o.[kalce 1fSI - 3210 Slovenske KonjiceKULTURNARASTLINA(dve besdi)VRSTAKITA(iz: KARO)HITERRAZVOJ(izangleščine)OPOMBATOLKAČDOM(pomanjševalnica)MESTO V BLIŽINILONDONA(PO NJEM SE IMENUJESOL EPSOMIT)HITERVLAKKOREKCIJAPOBOTANJEZAČIMBAZAPICOEKSPLO-ZIVNOTELOMADŽARSKISKLADATELJ(iz: črk:LYRIKA)NASADKOPRIV12HITERTEK4GLAVNOMESTOČEŠKEOTOK VZADARSKEMARHIPELAGU2GINA VOLTASVETILNIK(iz: SOFRA)VIKTORTURNIVANTAVČARVPREŽNEŽIVALITURŠKOPOKRIVALOIGRALECRANER1 8 OSLOV GLASIT. MESTOMESTO PRIVARESEJUVelikosreče prižrebu!PETERLEVEC5FIRBČNOSTANA POANGLEŠKOMARIJAAVBELJKRMILO PRIKOLESUKrižankeosvežijoznanjeZVOK11 GOROVJEV SAHARITHOMAS ...EDISONGL. MESTOARAKANA(iz: BYAKA)SERVIETAtel.: 03 57 55 830e-mail: info@medimaj.siwww.medimaj.si3DIAPOZITIVSENČNASTRANAM. IGRALEC(Clark)9SPISO KRISTU-SOVEMŽIVLJENJUPOGOSTONEMŠKOMOŠKOIME10 HOKEJSKIKLUBAM. SATELIT(iz: SOGE)14 JEGULJI PO-DOBNA RIBAPESNICAŠKERLJ. AMERIŠKIKAVBOJ16. IN 3.ČRKA13POKRAJINAIN MESTO VSZ. ITALIJI6SLAVKOAVSECGORSKATRAVA,DIVJIOVESŽABAKRASTAČA7SETNAGREDA,SETVENICASREDNJE-VEŠKAJEČAGeslo nagradne križanke iz prejšnje številke se glasi:ŽIVLJENJE JE POLNO BARVSestavilJožePetelinNagrade za križanko št. 78 bo poklonilo podjetje Medimaj,medicinska oprema iz Slovenskih Konic. Rešene križankes kuponom pošljite do 5. aprila 2009 na naslov:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25,1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka 78«.Ne pozabite pripisati vaše davčne številke in davčne izpostave.Nagrajence bomo o nagradah obvestili po pošti.Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v spodnja polja in dobili bostetokratno geslo1 2 3 4 5 6 7 89 10 11 12 13 14Kupon za nagradno križanko št. 78 (februar 2009)Ime in priimek: .................................................................................................Ulica: ..............................................................................................................Kraj in poštna številka: ...............................................................................................................................................................................Davčna številka in izpostava: ..............................................................................F E B R U A R 2 0 0 9 49

Takole na začetku leta nas navadnozačne grabiti panika, ko premišljujemo,kaj smo prejšnje leto načrtovali, pa se jepotlej nekako sfižilo, spakedralo, da neuporabim kakšne besede iz časov nekdanjeJuge. In z mano ni prav nič drugače.Na parkirišču mi gnije deset let stara koreta.V skladih nič (še sama sreča obvsem tem, kar se zdaj dogaja), v delnicahpa le tisti ubogi certifikat, ki je tudivsako leto manj vreden, saj tista moja nekdanjafirma stoji na slabših temeljih kotbajte na morostu. Ostanki penzije, ki jihje čedalje manj, mi gnijejo v banki, stanovanjskaoprema pa, kot bi jo kupil na bolšjaku.Zdaj pa še finančna in gospodarskakriza in epidemija recesije.Zaradi vsega tega sem čedalje bolj živčen,nataknjen, prebujam se sredi noči,skačem pokonci, v glavi mi šumi, v prsihNESkrij denarv čeveljDAAlikdo plačujerundo?DAAli je prišanku novaskupina?NES TA R TVstop v bifeDAPriključi seskupini pri šankuNEAlikdo plačujerundo?Sprejmi pijačoPij, dokler nisi navrsti, da plačašrundoSe tiže kaj vrtiv glavi?NEAlibodo kozarcikmaluprazni?DAPojdi na WCza 5 minutVrni se k šankuNEDANEH U M O R E S K ANi še čisto vse izgubljenotišči in zbada. Ona moja sedemosminami vsak dan govori, da me ne more večprenašati. Vrta vame, ali me slučajno niobnorela kakšna mlajša babnica, pa danaj se ji izpovem, češ da mi bo potem bržodleglo. Ker je njeno vrtanje postajalopravcata tortura, sem se pobral od doma,se nepomirjen vrnil, pograbil časopis, paje bilo še slabše. Ko sem odvrgel časopisin segel po daljincu, je bilo tako, kot bistopil z dežja pod kap.Potem sem se podal v kuhinjo, odprlokno, da si shladim betico, in se naslonilna okensko polico. Oči so mi begale poparkirišču, ko sem buljil v tiste nove makine,potem pa se spomnil, da sem obPočakaj zunaj5 minutZapusti bifeUlezi se pod mizoS T O PAlisi bil že 3 xna WC-ju?NEAli staraskupinaplačuje?NEDADADAAliplačarundo?Vztrajaj,da je on na vrsti,da plača!Izberi najboljzadetega človekav skupiniPazljivo preglejdenarnico -penezov ni!nedavnem svetovnem dnevu šparanjabral, koliko imajo moji sonarodnjaki vnogavicah, bankah, skladih, midva z ženopa jedva rineva iz meseca v mesec. Najprodam še tisto staro kripo in tistih dvestoevrčkov vložim v kak biznis, ali paprodam stanvanjček in se preselim podmost. To pa spet ne.Potem pa kot strela z jasnega zamisel.Kaj zamisel, inovacija, pogruntacija, dame kap. Stopim po polo papirja in svinčnikin se vsedem za mizo v kuhinji. Dražjeje življenje, več lahko privarčujeva zmojo sedemosmino, je bila osnovnapoanta moje tako rekoč vrhunske pogruntacije,in bolj ko je človek ambiciozen,bolj ko ima razvito fantazijo, boljemu kaže. Od tu naprej je vse le še stvarosnov računstva. Nobene višje matematike,rabimo le znanje poštevanke.Na levo stran papirja sem potem pisalsvoje želje: koreto s štirikolesnim pogonom,novo stanovanjsko opremo, nov televizor,hišni kino, čoln za na morje ...,na drugo stran papirja pa sem pisal ceneza vse tiste želje. Na koncu sem vzel vroke žepni kalkulatorček in ven je padlaštevilka, da bi je bil vesel še kak tajkunček,in ne le jaz, ubogi penzionist. Kolikorveč ne kupim, toliko več privarčujemin toliko več cekinov ali pa evrotovmoram imeti.Če se odpoveva še dopustu na Maldivih,trekingu pod Himalajo in smučanjuv Franciji, nama bo ostalo za tri tedneLošinja, en mesec hribolazenja, pa namane bo treba vlačiti polnih nahrbtnikov, intudi kolesarjenje po Nizozemski ostaja vnačrtu. Ob vseh veseljih, ki si jih bovaprivoščila, pa nama bo zaradi zgornjihnenakupov ostalo še dosti za vlaganje vsklade za varno prihodnost. Le zgledujetese po meni.Vremenarji pravijo, da po mrzli zimi,kot je letošnja, pride vroče poletje, z njimpa žeja. Čeprav sem vam tam zgoraj žepodrobno opisal, kako se znebite svojihtežav s financami, ko se odpoveste čimdražjim rečem in s tem privarčujete gromozanskekoličine fičnikov, pa vam spodajponujam še »model sistemskega preganjanjažeje«, ki ima eno samo napako:ne obnese se na Gorenjskem. Pa dobro seimejte.Jože Praprotnik50F E B R U A R 2 0 0 9