odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

UVODNIK IN BESEDA UREDNIKAPismo ministru za zdravjeŠkodljivo počivanjeJanko Kušar,predsednik Zveze društev diabetikov SlovenijeAvstrija bo v začetku leta 2006 prevzelapredsedovanje Evropski uniji. Po našihinformacijah bo v sodelovanju z Mednarodnodiabetično zvezo za evropsko regijo(IDF Evropa), Evropskim združenjemza raziskave sladkorne bolezni in Evropskimzdruženjem medicinskim sester za sladkorno bolezen15. in 16. februarja 2006 na Dunaju organizirala posvet,na katerem naj bi pripravili konkretna predloge inpriporočila za obvladovanje sladkorne bolezni tipa 2. Tastališča in priporočila naj bi bila podlaga za razpravo osladkorni bolezni tipa 2 na srečanju ministrov za zdravjeEU, ki bo 26. aprila 2006.Zveza društev diabetikov Slovenije je od leta 1994 polnopravnačlanica IDF Evropa. Sodelovanje je dobro in koristno.Lani smo organizirali redno letno skupščino IDF Evropa,ki je bila na Otočcu. Takrat je bila sprejeta tudi otoškadeklaracija, ki opozarja tudi na pomanjkljivo odgovornostpolitike do te hitro naraščajoče bolezni. Želja Zvezedruštev diabetikov Slovenije, še posebej pa sladkornih bolnikov,je, da bi ministri za zdravje EU sprejeli čim konkretnejšapriporočila in ukrepe za večje zavedanje o nevarnostisladkorne bolezni.Sladkorni bolniki v Sloveniji, ki smo organizirani v 39društvih, pričakujemo in želimo, da se predstavniki ministrstvaza zdravje RS, ki se bodo zagotovo udeležili napovedanihpogovorov, odločno zavzamejo za čim enotnejšapriporočila za obvladovanje sladkorne bolezni.Predstavniki IDF Evropa so nas tudi obvestili, da se v EUpripravlja zdravstveni program za obdobje 2007-2013. Vdosedanjih pogovorih in pripravah omenjenega programase omenja predvsem čim boljše obvladovanje duševnihbolezni, raka in bolezni srca in ožilja. Glede na hitro naraščanještevila sladkornih bolnikov v Sloveniji kot v Evropismo presenečeni, da bi se med boleznimi, ki naj bi jih obravnavalnov evropski zdravstveni program, morala omenjatitudi sladkorna bolezen, ki postaja vodilni vzrok smrtiv Evropi. Te ocene slišimo čedalje pogosteje. Slovenski nacionalniprogram varstva sladkornih bolnikov, ki naj bi gasprejeli čim prej, naj bi pripomogel k izboljšanju položajain čim bolj načrtnemu delovanju glede varstva sladkornebolezni.Kot humanitarna organizacija, ki deluje v javnem interesuin povezuje več kot 17.000 članov, želimo prispevatisvoj delež pri čim bolj kakovostnem in samostojnem življenjusladkornih bolnikov. Pričakujemo dobro sodelovanjez ministrstvom za zdravje in vsestransko pomoč prinaših prizadevanjih in ciljih.V pričakovanju uspešnih rešitev vas lepo pozdravljamo.Cveto Pavlin,vaš urednikRitem življenja se spreminja. Namestovsakodnevnega gibanja se prebivalci vrazvitih državah čedalje pogosteje zatekajok »počivalnemu«, sedečemu alicelo ležečemu preživljanju prostega časa.Ravno počivanje pa je za zdravje najboljškodljivo. Vodi k čezmernemu uživanju hrane, večjemudeležu izrazito nezdrave hrane z veliko maščob in sladkorja.Posledica je povečana telesna teža in nastanek bolezni.Na žalost srčno-žilne bolezni vodijo na lestvici vzrokovza umrljivost sodobnega človeka. Da bi jih zmanjšali, bise morali zavzemati za primerno, torej za »zdravo težo«,ki vodi k zdravemu počutju in zdravemu načinu življenja.Oboje skupaj pa dosežemo s primerno telesno pripravljenostjo,torej gibanjem in pravilno prehrano.Prizadevati si je torej treba za boljše ozaveščanje opomembnosti izogibanja dejavnikom tveganja, kipovzročajo srčno-žilne bolezni in seveda trudi drugebolezni, in za poudarjanje večjega pomena preventivne,vzgojne, svetovalne in gibalne dejavnosti. In prav topočnemo tudi v tokratni Sladkorni boletni.Prinašamo najnovejše podatke, ki jih je pripravila mednarodnediabetična zveza (IDF), v katerih opozarja, da jevsak šesti Zemljan predebel, kar pomeni, da je na svetumilijarda ljudi s preveliko telesno težo, ki povečuje tveganjeza nastanek različnih bolezni, med katerimi je tudisladkorna bolezen. Vlade v posameznih državah morajospodbujati oblikovanje in izvajanje nujnih preventivnihukrepov za zmanjševanje števila prezgodnjih smrti zaradikroničnih bolezni, med katerimi je tudi sladkornabolezen, so še opozorili iz IDF.Pišemo tudi o psihosocialnih težavah, ki bi jih bilotreba šteti kot zaplet sladkorne bolezni, saj raziskavekažejo, da imajo sladkorni bolniki veliko več psihološkihtežav kot drugi ljudje, ker se počutijo slabo, strah jih je inso pod nenehnim stresom. Depresija je med sladkornimibolniki dva- do štirikrat pogostejša kot pri drugih ljudeh.Zato bi morali v nacionalne programe za sladkornobolezen vključiti tudi psihosocialno problematiko sladkorniohbolnikov kot tipičen zaplet sladkorne bolezni.Pozornost bralcev bosta vsekakor pritegnila tudi člankao sladkorni bolezni in raku dojk in o sladkorni bolezni inerektilni disfunkciji, povezani s težavami s prostato.Razbijanja tabujev glede težav s sečili pri moških se jelotilo Društvo za zdrava sečila, ki ga je ustanovilaskupina urologov. Podatki namreč kažejo, da ima težaves povečano prostato približno vsak tertji moški po 50.letu in vsak drugi moški po 60. letu. Podobne so tudištevilke o pogostnosti motenj erekcije. In to seveda še nivse. Pred vami je veliko zanimivega branja.Izdaja: Zveza društev diabetikov Slovenije, Einspielerjeva 3, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 236-27-26, faks: (01) 236-27-27, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu:www.diabetes-zveza.si Izdajateljski svet: Janko Kušar (predsednik), Judita Erjavec, Vlasta Gjura Kaloper, Valneja Jurečič in Dominik Soban (člani) Uredniški odbor:Cveto Pavlin (glavni in odgovorni urednik), Brane Bombač (tehnični urednik in fotografija na naslovnici), Milojka Mansoor (lektorica), Špelca Rudolf (tajnica),prim. mag. Miha Koselj, dr. med. (zdravstvena problematika), Tjaša Cepuš in Vojko Cuder (člana) Trženje oglasov: Špelca Rudolf Grafična priprava: Bomart, d.o.o., RakekTisk: Delo TČR, d.d., Ljubljana, natisnjeno 17.700 izvodov Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporednoštevilko 95 Izdajo Sladkorne bolezeni je omogočila FIHO – Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Projekt izdajo glasila Sladkorna bolezenje na podlagi javnega razpisa (Ur. l. RS št. 47/2005) finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Novo Nordisk AS je generalni sponzor Zveze društevdiabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo. Nepodpisani prispevki so plačani oglasiO K T O B E R 2 0 0 5 3

NAROČILNICA za revijoIme in priimek:Datum in leto rojstva:Ulica, kraj in pošta:!VSEBINA6 Razširitev pravicedo zdravljenja z inzulinskočrpalko8 Dvajset let časopisaSladkorna bolezen (2)10 Dramatično povečanje številasmrti zaradi sladkorne bolezni12 Šola o oskrbidiabetičnega stopala14 Psihosocialne težave bi bilotreba šteti kot zapletsladkorne bolezni16 Sladkorna bolezenin rak dojke20 Sladkorna bolezenin erektilna disfunkcija22 Društvo za zdrava sečilarazbija tabuje25 Možnosti zdravljenja zapletovpri sladkorni boleznis hiperbarično oksigenacijo31 Maraton Franjain vzpon na Vršič32 Iz dejavnosti društev diabetikovDomžale, Lukovica, Mengeš,Moravče, Trzin, Škofja Loka,Kranj, Postojna, Idrija, Litija,Velenje, Slovenj Gradec, Tržič,in Lenart46 Društvene aktivnostiPodpis:Diabetik od leta:Naročam se na revijo Sladkorna bolezen, ki izhaja vsaka dva meseca.Posamezna številka stane 370 SIT, letna naročnina (6 številk) pa 1800 SIT.Članom društev diabetikov ni treba naročati glasila,ker ga dobijo brezplačno pri društvu.bolezenSpoštovaniV današnjem času imamotaka zdravila, da nobenemubolniku ni treba trpetibolečin. Ta stavek semslišala koncem leta 1999 alimorda v začetku leta 2000 vzdravstveni oddaji na RadioSlovenija. Žal ne vem imenatega zdravnika, ki je topovedal.Ko sem sama zbolela (zdajsem stara 82 let) v začetkuleta 2002, sem se spomnilana ta stavek. Bila sem takobolna, da sem kar obležala.Bolelo me je vse telo - vsemišice, glava, spredaj čelo inzadaj teme, in v notranjostiroke, noge kolki - vse, takoda sem bila nekaj mesecev vpostelji. Zvečer, ko sem zaspala,so bolečine izginile.Zjutraj, ko sem se zbudila,so se v nekaj sekundahzopet vrnile. Med tem semzvedela, da je v Kliničnemcentru protibolečinska ambulanta.Tedaj se je hčerka odločila- pobrala je vse mojezdravstvene izvide in šla v toambulanto. Tam so mi predpisalizdravilo proti bolečinam.Jemala sem jih rednoin bolečine so se polagomazmanjševale in po več tednihizginile. Od takrat nimamnobenih bolečin, ki so meprej morile. Zdaj me nekajzadnjih mesecev, če hodimveč kot 20 minut, bolijokolki in noge, če hodim daljčasa, pa moram počivati. Čemirujem, me nič ne boliLani, proti koncu leta, semv Nedeljskem dnevniku bralačlanek z naslovom Tako meboli, da bom kar umrla,potem pa spet letos februarjav prilogi Nedeljskegadnevnika NIKA članek Bolečina.Tako sem zvedela pravpodrobno o protibolečinskihambulantah v Sloveniji intudi to, da v Murski Sobotiimajo celo protibolečinskicenter, edinega v Sloveniji inenega redkih v Evropi.Ker opažam, da ima velikoljudi hude kronične bolečine,posebno starejših, pa nevedo, kako naj si pomagajo,sem se odločila, da bom otem napisala svojo izkušnjo,ki sem jo imela letos v prvipolovici junija. Neko nedeljosem srečala gospoda (skorajsoseda) iz naše ulice. Vpogovoru mi je povedal, daima hude bolečine, da imaherpes zoster, da že več kotosem dni trpi, da ne morespati in jesti in da zdravila,ki mu jih je predpisala osebnazdravnica, nič ne pomagajo.Odpel je srajco inpokazal, da je ves mozoljastod levega do desnega bokaza ped široko. Bil je čistoobupan in oslabljen. Svetovalasem mu naj gre naslednjejutro k svoji zdravnici inprosi za napotnico za protibolečinskoambulanto, ki joimamo tudi v bolnišnici vSlovenj Gradcu.Tako je tudi storil. Še istidan so ga začeli zdraviti zelektroterapijo. Prvi tedenvsak drugi dan, drugi intretji teden pa vsak dan.Skupno 13-krat. Svetovalasem mu, naj se hkrati začnemazati s sokom netreska.Tako se je vsak dan, ko jeimel elektroterapije, večkratnamazal s tem sokom. Žedrugi dan je povedal, da gamanj boli. V treh tednik jebolečina popolnoma izginila.Bil je neskončno srečen,zadovoljen za nasvet, obanisva mogla verjeti, da ganič več ne boli in da se jetako hitro pozdravil.Hudo mi je, ko srečujemljudi, posebno starejše, kiimajo neznosne bolečine vkrižu, kolkih, sklepih, kostehitd., pa ne vedo za te ambulante,kjer bi jim lahko pomagali,če bi jim osebnizdravnik napisal napotnico.Do teh napotnic ima vsaktak bolnik pravico. Ko sepogovarjam z različnimiljudmi, tudi mladimi, večinomasploh ne vedo o teh ambulantahničesar, kot da jeto neka skrivnost. Predkratkim sem slišala, daimajo v zdravstvenem domuna Ravnah, na vidnem mestuplakat, ki seznanja ljudi oteh ambulantah. Bilo bi prav,da bi o tem slišali tudi naradiu in TV, saj ljudje radiposlušamo zdravniškenasvete.Vanda Kramaršek,Dom starejših Prevalje

AKTUALNOProti spremembam zakonao zdravstvenem varstvuNaša zveza ne podpira predlagane spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,ki izhajajo iz sklepov in stališč o zdravstvenem absentizmu, in jim nasprotuje. Predvsem v delu, kjer se določajoodstotki za nadomestila plače med bolniško odsotnostjo, prinašajo bistveno poslabšanje socialne varnosti zabolne delavce. Izvršni odbor zveze med drugim ugotavlja, da pripravljavci sklepov in stališč ter posledičnosprememb zakona niso upoštevali kroničnih in dolgotrajnih bolezni, med katere spada tudi sladkorna bolezen.Zveza društev diabetikov Slovenije jehumanitarna organizacija, ki v 39društvih združuje 17.000 sladkornihbolnikov. Izvršni odbor (IO) Zveze se jena 4. redni seji, ki je bila 21. junija,pod 3. točko dnevnega reda seznanil ssklepi in stališči udeležencev strateškekonference o zdravstvenem absentizmuter zavzel naslednja stališča:1. Izvršni odbor podpira prizadevanjaMinistrstva za zdravje RS, Ministrstvaza delo, družino in socialne zadeveRS ter Zavoda za zdravstvenozavarovanje Slovenije, da se problematikazdravstvenega in socialnegavarstva državljanov ureja čim bolj celovitoin učinkovito.2. Ker so sklepi in stališča strateškekonference podlaga za pripravo spremembzakona o zdravstvenem varstvuin zdravstvenem zavarovanju inne upoštevajo vseh dejavnikov zdravjain socialne varnosti ljudi, IO meni,da bi bilo treba upoštevati vse specifičnostiin različne dejavnike, ki vplivajona ohranitev socialne varnostidelavcev, ki so zaradi bolezni oziromapoškodbe upravičeno zadržani zdela in njihovih družin.Posebna problematika sladkorne bolezniv teh sklepih in stališčih ni omenjena.S tem se njena specifičnost negirain uvršča v tisti del absentizma, kiga udeleženci majske razprave ne priznavajokot upravičenega.IO meni, da mora dopolnjena zakonodajas področja zdravstvenega varstvain zavarovanja priznati upravičenoodsotnost vsem tistim sladkornimbolnikom in tudi njihovim odgovornimskrbnikom (če so ti odsotni zaradisladkorne bolezni otrok ali staršev),če tako odločijo njihovi zdravnikina podlagi svoje strokovne odgovornosti.Le tako se ne bo »absentizem«po novih spremembah obrnil vškodo ne samo zavarovancev, ampakbo zaradi posledic v znatno večjimeri bremenil narodno gospodarstvoin obvezno zdravstveno zavarovanje.3. IO ugotavlja, da pripravljavcisklepov in stališč ter posledično spremembzakona niso upoštevali problemakroničnih in dolgotrajnih bolezni,med katere spada tudi sladkorna bolezen.Strategija predlaganih spremembje pri sladkorni bolezni napačnain vodi v protislovnost. Spremembezakonodaje zdravstveni absentizemzaradi te neozdravljive boleznizdaj ponovno utemeljujejo kot strošekin negirajo argument, da je občasnaodsotnost z dela ugotovljenana podlagi strokovne odgovornostizdravnikov nujna potreba, da se preprečijonapredovanje in zapleti oziromada se omogoči njihovo odlaganje,kar pomeni dolgoročno zmanjševanjestroškov zdravstvene blagajne inboljšo kakovost življenja obolelega.Veliki napredek diabetologije priodraslih, otrocih in najstnikih omogočaljudem s sladkorno boleznijo,da živijo čim bolj normalno življenje,ča se držijo navodil svojih zdravnikov,ki imajo pravico in dolžnost, dav zdravljenje vključujejo tudi potrebni,nenadni »absentizem«.Navodila o potrebi takega »absentizma«,ki v svoji končni posledicizmanjšuje stroške narodnega gospodarstvain zdravstvenega zavarovanja,ne morejo zamenjati »medicinadela in izvedenci za ocenjevanje začasnein trajne zadržanosti z dela«.Društva diabetikov s svojo zvezona čelu podpirajo zdravstveno strokoin zahtevajo, da ta stroka s svojimiodločitvami ne bo »super ocenjevana«zaradi ocenjevanja zadržanostiz dela po predlaganih novih smernicah.S tem se bodo uresničevale tudismernice Mednarodne diabetičnezveze in njene regionalne organizacijeza Evropo, predvsem pa članov teorganizacije v Evropski uniji.Tudi stališče, da ne bi smel delavecmed bolezensko zadržanostjo z delazapuščati doma ali stanovanja, v primerusladkorne bolezni ne vzdržiresne presoje, saj prav fizična aktivnost(plavanje, kolesarjenje, sprehodiv naravi) pripomore k uspešnejšemuuravnavanju bolezni.O K T O B E R 2 0 0 54. IO meni, da sklepi in stališča premalojasno poudarjajo dejstvo, dazdravstveni absentizem predpisujejozdravniki z vso svojo strokovnostjo inodgovornostjo. Če v praksi prihaja dozlorab, ker posamezni zdravniki zlorabljajoali neodgovorno opravljajo tozaupano jim družbeno vlogo, je trebavzpostaviti sistem kontrole za njihovodelo znotraj zdravstvenega sistema.Za delavca, ki je zaradi bolezni upravičendo odsotnosti z dela in finančneganadomestila, jamči zdravnik ssvojo odgovornostjo in strokovnostjo.»Namišljeni bolniki« ne morejo bitiresno izhodišče za spreminjanje zakonodaje,ker jih pri odgovornem instrokovnem delu zdravnikov ne morebiti. Zaradi posamičnih zlorab ni mogočezmanjševati socialne varnostivseh bolnih in njihovih družin.5. V sklepih in stališčih je premalopoudarjeno, da se starostna in potrebnadelovna doba prebivalstva podaljšujejo.Življenjsko obdobje, komorajo delavci ostati v aktivnem delovnemrazmerju, se je z nekdanjih55 let za moške in 50 let za ženskepremaknilo na 65 let za moške in 60let za ženske. Ta razlika je čas, ko sebolezni pogosteje razvijejo ali že tolikonapredujejo, da nastanejo resnazdravstvena ovira (kronične, starostnebolezni ...). Vse to bo v prihodnjeposledično vplivalo na večjo bolezenskoodsotnost z dela.6. Predlagane spremembe zakona ozdravstvenem varstvu in zdravstvenemzavarovanju, ki izhajajo iz sklepovin stališč o zdravstvenem absentizmu,predvsem v delu, kjer se določajoodstotki za nadomestila plačemed bolniško odsotnostjo, prinašajobistveno poslabšanje socialne varnostiza bolne delavce. Zato jih IO kot predstavnikZveze društev diabetikov Slovenije,ki združujejo bolnike s kroničnoboleznijo, katera jih lahko spremljaod otroštva do konca življenja, nemore podpreti in jim nasprotuje.Janko Kušar,predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije5

AKTUALNORazširitev pravicedo zdravljenja z inzulinsko črpalkoZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije od 20. julija 2002 zagotavlja kot pravico zavarovanih osebzdravljenje z inzulinsko črpalko v breme sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Glede na opredelitvev takratnih določilih Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja so bile do zdravljenja z inzulinsko črpalko ins tem do potrošnega materiala upravičene le zavarovane osebe do 15. leta starosti. Nekaterim zavarovanimosebam pa je bilo odobreno zdravljenje z inzulinsko črpalko izjemoma že od leta 2000 naprej.Drago Perkič,vodja oddelka za medicinskotehnične pripomočke,Zavod za zdravstveno zavarovanje SlovenijeZaradi pozitivnih učinkov zdravljenjaz inzulinsko črpalko je ZZZS vesčas podpiral prizadevanja stroke inpredstavnikov zavarovanih oseb ssladkorno boleznijo za razširitev pravicedo zdravljenja z inzulinsko črpalkotudi za zavarovane osebe, starejšeod 15 let. Prav zaradi zagotovitvefinančnih virov za razširitev praviczavarovanih oseb do medicinskotehničnihpripomočkov se je Zavod vzadnjih dveh letih pogajal z dobavitelji,da bi znižali cene posameznihvrst medicinskotehničnih pripomočkov.Uspešno izvedena pogajanja sopripeljala do znižanja cen za posameznevrste enako kakovostnih pripomočkovin hkrati ustvarila ustrezneprihranke.Prav pri znižanju cen posameznihvrst pripomočkov za zdravljenje sladkornebolezni (aparat za določanjeglukoze v krvi, diagnostični trakovi,inzulinska črpalka vključno s potrošnimimateriali) so bili ustvarjeni prihranki,ki so omogočili razširitev pravicedo zdravljenja z inzulinsko črpalko.Treba pa je poudariti, da jeZavod lani kljub zmanjšanju stroškovza celotno skupino pripomočkov zazdravljenje sladkorne bolezni ševedno namenil 2,9 milijarde tolarjev,kar je 30 odstotkov vseh stroškov, kijih je imel Zavod z medicinskotehničnimipripomočki.PRAVICA DO ZDRAVLJENJAZ INZULINSKO ČRPALKOTUDI ZA STAREJŠE OD 15 LETSkupščina Zavoda je na seji dne30. marca letos sprejela spremembein dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenegazavarovanja, ki na novo določajopogoje glede upravičenosti dozdravljenja z inzulinsko črpalko, kar6pomeni možnost zdravljenja z inzulinskočrpalko tudi za zavarovaneosebe, starejše od 15 let. Navedenaširitev pravic zavarovanih oseb dozdravljenja z inzulinsko črpalko veljaod 20. maja letos. Tako so do zdravljenjaz inzulinsko črpalko in do pripadajočihpotrošnih materialov upravičenezavarovane osebe, ki izpolnjeujejonaslednje pogoje:1. otrok do 15. leta starosti s sladkornoboleznijo tipa 1 ter pogostimiin velikimi nihanji krvnega sladkorjakljub natančnemu zdravljenju zvečkratnimi aplikacijami inzulinadnevno;2. zavarovana oseba z neurejenosladkorno boleznijo tipa 1, pri kateritudi šestmesečno izvajanjefunkcionalne inzulinske terapije nibilo uspešno;3. zavarovana oseba s sladkorno boleznijotipa 1 in sindromom nezavedanjahipoglikemije kljub zdravljenjuz večkratnimi aplikacijamiinzulina dnevno;4. zavarovana oseba s sladkorno boleznijo,ki se zdravi z inzulinommed nosečnostjo in ki nima dobrourejene sladkorne bolezni.Za zavarovane osebe iz 2., 3. in 4.točke tega odstavka mora biti izpolnjentudi pogoj, da so aktivno sodelovalepri dotedanjem zdravljenju vskladu z navodili zdravnika ter sousposobljene za samokontrolo in ravnanjes črpalko. Lečeči diabetolog topotrdi s posebno izjavo, ki jo skupajz epikrizo poteka bolezni priložipredlogu imenovanemu zdravniku inpotem hrani v dokumentaciji.Tako kot je to veljajo že do zdaj, oupravičenosti do zdravljenja z inzulinskočrpalko na podlagi predlogazdravnika specialista diabetologa odločijoz odločbo imenovani zdravnikiobmočnih enot Zavoda. V primeruupravičenosti do zdravljenja z inzulinskočrpalko pa lahko potrošne materialena naročilnico za medicinskoO K T O B E R 2 0 0 5tehnični pripomoček predpišejoosebni zdravniki zavarovanih oseb,vendar največ za tri mesece.Posebej je treba opozoriti, da je prizavarovani osebi s sladkorno boleznijo,ki se zdravi z inzulinom mednosečnostjo in ki nima dobro urejenesladkorne bolezni, zdravljenje z inzulinskočrpalko v breme obveznegazdravstvenega zavarovanja zagotovljenonajveč za 12 mesecev. V temprimeru zavarovana oseba prejme inzulinskočrpalko v izposojo. Če zavarovanaoseba po izteku navedenegaobdobja izpolnjuje pogoje za zdravljenjez inzulinsko črpalko, se ji tozagotovi tudi naprej.ZDRAVNIKI, POOBLAŠČENIZA PREDPISOVANJEINZULINSKIH ČRPALKV skladu z že navedenimi spremembamiin dopolnitvami Pravil obveznegazdravstvenega zavarovanja,ki so razširile pravico do zdravljenjaz inzulinsko črpalko, so za predpisovanjeinzulinskih črpalk pooblaščenile zdravniki specialisti diabetologi, kijih je s posebnim sklepom imenovalupravni odbor Zavoda. V nadaljevanjunavajamo natančen seznam pooblaščenihzdravnikov in izvajalcezdravstvenih storitev, pri katerih tizdravniki opravljajo zdravstvene storitve.Predpisovanje inzulinskih črpalk zazavarovane osebe do dopolnjenega18. leta starosti:Klinični center Ljubljana, Pediatričnaklinika• prof. dr. Tadej Batttelino, dr. med.• asist. mag. Nataša Uršič Bratina,dr. med.• asist. mag. Nina Bratanič, dr. med.• asist. mag. Mojca Žerjav Tanšek,dr. med.Predpisovanje inzulinskih črpalk zazavarovane osebe, starejše od 18 let:

Klinični center Ljubljana,Klinični oddelek za endokrinologijo,diabetes in presnovne bolezni• doc. dr. Andrej Janež, dr. med.• doc. dr. Marko Medvešček, dr. med.• prim. Franc Mrevlje, dr. med.• dr. Marjeta Tomažič, dr. med.Splošna bolnišnica Maribor• prim. Jurij Šubic, dr. med.• Matej Završnik, dr. med.• prim. Miro Čokolić, dr. med.Splošna bolnišnica Celje• Lučka Kostanjšek, dr. med.Splošna bolnišnica Topolšica• Damjan Justinek, dr. med.Splošna bolnišnica Novo mesto• Milivoj Piletič, dr. med.Splošna bolnišnica Jesenice• Karmen Janša, dr. med.Klinični oddelek za pljučne bolezniin alergologijo Golnik• Marjan Kristanc, dr. med.Zdravstveni dom Koper• Metka Mesec-Staut, dr. med.VRSTE INZULINSKIH ČRPALKV BREME OBVEZNEGAZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJAZavarovane osebe, ki so upravičenedo zdravljenja z inzulinsko črpalko,lahko prejmejo v breme obveznegazdravstvenega zavarovanja inzulinskečrpalke treh izdelovalcev, za katere jeugotovljeno, da so strokovno ustrezneza to vrsto zdravljenja in zagotavljajoustrezen servis zavarovanimosebam. Zavod se je v začetku letošnjegaleta, torej že pred širitvijo pravicedo zdravljenja z inzulinsko črpalko,pogajal z zastopniki izdelovalcevinzulinskih črpalk v Sloveniji zaznižanje cen inzulinskih črpalk incen potrošnega materiala. Rezultatteh pogajanj je bilo znižanje cen inzulinskihčrpalk s 715.000,00 tolarjevna:• 536.250,00 tolarjev za inzulinskečrpalke Disetronic (Accu Chek D-Tronplus in H-Tronplus) in Sooil Development(Dana Diabecare II);• 619.535,00 tolarjev za inzulinskečrpalke Medtronic Mini Med (Paradigm712).Glede na mnenje stroke o ustreznostiposameznih inzulinskih črpalkza določene skupine zavarovanihoseb in dogovorjenih cen inzulinskihčrpalk je Zavod določil cenovni standardza inzulinsko črpalko do 15.leta starosti v višini 619.535,00 tolarjevin za inzulinsko črpalko nad 15let starosti v vrednosti 536.250,00tolarjev. V skladu z navedenim zavarovaneosebe prejmejo inzulinsko črpalkov primeru ugotovljene upravičenostibrez doplačil. Zavarovanaoseba, starejša od 15 let, doplačarazliko v ceni med ceno inzulinskečrpalke in cenovnim standardom, določenimza inzulinsko črpalko nad15. letom starosti le v primeru, če seodloči za zdravljenje z inzulinsko črpalko,ki jo izdeluje Medtronic MiniMed.Pri tem je treba dodati, da je zastopnikinzulinskih črpalk MedtronicMini Med podjetje Zaloker & Zalokerizkazalo pripravljenost za dodatnoznižanje cene inzulinskih črpalk,kar je bilo z Zavodom tudi dogovorjeno,tako da te črpalke od 1. septembraletos stanejo 553.024,50 tolarja.Razen tega pa je upravni odbor Zavodasprejel sklep o spremembah indopolnitvah nazivov in šifer medicinskotehničnihpripomočkov, s katerimse je dosedanja starostna meja pri inzulinskihčrpalkah dvignila s 15 na18 let. V skladu s tem veljajo od 1.septembra na novo določeni nazivi incenovni standardi inzulinskih črpalk,in sicer:• inzulinska črpalka do 18. leta starosti,cenovni standard je553.034,50 tolarja,• inzulinska črpalka nad 18. letomstarosti, cenovni standard je535.250,50 tolarja.Dogovorjene cene za potrošni materialso znižane za 20 odstotkov napodlagi pogajanj v začetku leta 2005in so pri vseh vrstah inzulinskih črpalkenake, zato zanj ni potrebno doplačilo.ZAGOTAVLJANJE POTROŠNEGAMATERIALA ZA ZAVAROVANEOSEBE, KI SO IZJEMOMAPREJELE INZULINSKO ČRPALKODO 20. MAJA 2005Tako kot smo navedli že v uvodu,je Zavod posameznim zavarovanimosebam, starejšim od 15 let, z zelotežko vodljivo sladkorno boleznijo napredlog Interne klinike in Pediatričneklinike Kliničnega centra Ljubljana izjemomaodobril zdravljenje z inzulinskočrpalko pred 20. majem letos. Vskladu s tem je bilo tem zavarovanimosebam izjemoma odobreno tudi zagotavljanjepotrošnega materiala,praviloma za eno leto. Vse te vlogezavarovanih oseb pa so se reševalena Direkciji Zavoda v Ljubljani.Glede na spremembe in dopolnitvePravil, ki veljajo od 20. maja 2005 ,in upravičenost do zdravljenja z inzulinskočrpalko tudi za zavarovaneosebe, starejše od 15. let, ni več potrebnaizjemna odobritev potrošnegamateriala s strani Direkcije Zavoda. Zate zavarovane osebe bodo imenovanizdravniki območnih enot Zavoda ugotoviliizpolnjevanje pogojev gledezdravljenja z inzulinsko črpalko in vskladu s tem izdali odločbo. Če so prizavarovani osebi izpolnjeni določenipogoji za zdravljenje z inzulinsko črpalko,bo ta lahko pri svojem osebnemzdravniku prejela naročilnico zamedicinskotehnični pripomoček.Za izdajo te odločbe je potrebno,da zdravniki diabetologi, ki zdravijote zavarovane osebe, oziroma zdravniki,ki so pooblaščeni za predpisovanjeinzulinskih črpalk, posredujejoimenovanemu zdravniku območneenote Zavoda razen povzetka zdravljenjaše izpolnjeni listini, in sicer naročilnicoza medicinskotehnični pripomočekin predlog imenovanemuzdravniku.Zavod je posamezne zavarovaneosebe, ki so zaradi izteka odobritveposredovale vlogo za nadaljnjo izjemnoodobritev potrošnega materiala,obvestil o spremembah in postopkuglede njihovega nadaljnega uveljavljanjapravice do tega materiala. Vodgovoru zavarovanim osebam smoglede na njihovo stalno prebivališčenavedli, kje imajo najbližje pooblaščenezdravnike diabetologe za predpisinzulinskih črpalk. To ne pomeni,da smo nameravali omejiti pravicozavarovane osebe do proste izbirezdravnika in da mora zavarovanaoseba prekiniti zdravljenje sladkornebolezni pri dosedanjem diabetologuin zaradi postopka ugotavljanja upravičenostido zdravljenja z inzulinskočrpalko, to zdravljenje nadaljevati prikaterem izmed navedenih zdravnikovna prejetem dopisu.Zdravljenje z inzulinsko črpalko jepomemben del terapije pri osebah stežko vodljivo sladkorno boleznijo.Skupna prizadevanja so omogočilaširitev pravice do zdravljenja z inzulinskočrpalko. Pričakovane rezultatepri zdravljenju teh zavarovanih osebbo mogoče doseči le, če bomo vsi, kisodelujemo pri tem, torej stroka,Zavod, dobavitelji in tudi zavarovanaoseba, opravili svoj del naloge z vsoodgovornostjo.O K T O B E R 2 0 0 5 7

AKTUALNODvajset let časopisa Sladkorna bolezen (2)V prejšnji številki smo pisali o tem, kako je pred več kot dvajsetimi leti nastala zamisel o izdajanju časopisaSladkorna bolezen, ki je bil nato leta 1985 tudi ustanovljen, o težavah, ki smo jih imeli na začetku, in o tem,kako je propadla zamisel o enotnem jugoslovanskem časopisu za sladkorne bolnike. Nadaljujemo z leto 1990.prim. mag. Miha Koselj, dr. med.Po izteku prvega mandata je bilotreba preurediti uredništvo, ker jenekaj članov umrlo, nekateri pa nisoželeli več sodelovati. Tako je leta 1990postal glavni in odgovorni urednikBojan Zavašnik, ki se je tudi poklicnoukvarjal z novinarstvom, člani uredništvapa so bili: dr. Miha Koselj (urednikza strokovne zadeve), Mihaela Mravljak,Sabina Nograšek, Franc Ograjenšek,Miran Sattler, Štefan Temlin,Duška Vreg in dr. Peter Weiss (lektor).Leta 1992 je prišel v uredništvo šeLojze Cepuš, ki je postal naslednje letoodgovorni urednik časopisa. Na tem položajuoziroma od leta 1996 na položajuglavnega in odgovornega urednika jeostal do konca leta 1999. Leta 1992smo ponovno izdali samo eno številkočasopisa. V letih 1989 in 1990 je časopistiskal Studio Print, naslednjih desetlet pa tiskarna Pleško, ki se je poznejepreimenovala v Littera picta.SLAVNOSTNA ŠTEVILKAOB 35-LETNICI ZVEZESLADKORNIH BOLNIKOVOb 35-letnici Društev diabetikov Slovenijeje oktobra 1991 izšla slavnostnaštevilka, v kateri je Štefan Temlin opisalzgodovino zveze in društev. Leta1992 smo 27. junija v Rogaški Slatiniprvič praznovali svetovni dan sladkornebolezni. Hkrati je bil to tudi prvidan sladkorne bolezni v Sloveniji.Mednarodna zveza za diabetes (IDF) jeleta 1991 določila 27. junij za svetovnidan sladkorne bolezni. To vest je prinesla13. številka Sladkorne bolezni junija1992. Tudi naslednje leto smo 27.junija praznovali v Ljubljani. To je biloskromno objavljeno na drugi straniSladkorne bolezni.IDF je takrat že spremenila datumpraznika na 14. november, to je narojstni dan Friderika G. Bantinga, ki jeskupaj s Charlsom Herbertom Bestom,Jamesom Bertramom Collipom in JohnomJamesom Richardom MacLeodomodkril insulin. Leta 1923 sta Ch. H.Best in J. J. R. Mac Leod za odkritje insulinaprejela Nobelovo nagrado, vendarsta napako Nobelovega komiteja8popravila in nagrado razdelila zobema sodelavcema.V januarski številki leta 1993 je bilobjavljen sklep Mednarodne zveze zadiabetes o začasnem članstvu našenaše zveze v IDF, kar je bilo sklenjenona sestanku 14. septembra 1992 vHeidelbergu. Z nekaj zamude je bilaobjavljena tudi slika slovenskih diabetologovpred Belo hišo, posenta26. junija 1991. Med vojno za Slovenijoso bili namreč slovenski diabetologiod 23. do 28. junija 1991na 14. kongresu IDF v Washingtonu.Takratnemu predsedniku GeorgeuBushu st. so predali peticijo,naj pomaga ohraniti demokracijoin svobodo v Sloveniji.Dvojna številka, 18-19, ki je izšladecembra 1994, je objavila novico,da je bila Slovenija na 15. kongresuIDF v Kobeju na Japonskem sprejetav polnopravno članstvo IDF.Pismo sta podpisala takratni predsednikIDF Wandell Mayers in dr.Jak Jerval, ki je bil v Kobeju izvoljenza naslednjega predsednika.OBSEG ČASOPISASE NENEHNO POVEČUJEČasopis je v teh letih še vednoizhajal dvakrat na leto, le letaO K T O B E R 2 0 0 51993 nam je uspelo izdati tri številke.Povečal pa se je obseg, sajso posamezne številke vsebovaleod 25 do 30 strani. Tiskali smojih na boljšem papirju. Med člankije bilo veliko fotografij, posamezneso bile tudi barvne. Društvenenovice so po obsegu že preseglestrokovne članke. Vsa društva soporočala o svojem delu. Posameznikiso pisali o svojih izkušnjah, ozanimivih doživetjih. Začeli smoobjavljati tudi literarne prispevke.Naklada se je povzpela na 10.000izvodov in več. Vse to pomeni, dase je časopis prijel, postal jepravo glasilo sladkornih bolnikov.Leta 1995 smo praznovali 50-letnico organizirane diabetološkeslužbe v Sloveniji in 10-letnico izhajanjačasopisa Sladkorna bolezen,kar je bilo objavljeno v dvojni,21. - 22. ševilki decembra1995. V tej številki se je predstaviltudi nov kandidat za predsednikaZveze društev za boj proti sladkornibolezni Jože Snoj, ki je bil naslednjeleto tudi izvoljen. Dotedanji predsednikŠtefan Temlin je v isti številki orisaluspehe svojega dela v štirih zelouspešnih mandatnih obdobjih 1979-1996.

NOVA ZUNANJAPODOBA ČASOPISALeta 1996 je bilo treba spremenitistatut Zveze. Hkrati je bilo treba izdelatitudi razpoznavni znak (logotip). V23. ševilki, marca 1996, je bilo objavljenihveč predlogov in znakov društev.Sprejet je bil znak ljubljanskega društva,ki je bil prilagojen Zvezi. Ta znakje natisnjen tudi na časopisu od 27. ševilke,to je od marca 1997 naprej.Leta 1996 (št. 24, november 1996)je ponovno prišlo do spremembe vuredniškem odboru. Glavni in odgovorniurednik je postal Lojze Cepuš,v uredniškem odboru pa so bili; dr.M. Koselj, Vida Cimperšek, SrečkoMakoter, Ana Čerpnjak, vms, in dr.Peter Weiss, lektor. Naslednje leto seje uredništvo reorganiziralo. Poleguredniškega odbora smo ustanoviliuredniški svet, predsednica je bila dr.Vlasta Gjura Kaloper, člana pa ŠtefanTemlin in Barbara Prelesnik, dipl.farm. Časopis je dobil nazaj svojprejšnji podnaslov: Glasilo Zvezedruštev diabetikov Slovenije.Naša dolgoletna želja, da bi izdajalitri števikle časopisa na leto, se je uresničilašele leta 1998, že dve leti poznejepa smo pričeli izdajati štiri številkena leto. Spremenili smo tudi podobočasopisa. Dvojna številka (33-34) junija1999 je dobila novo sodobno podoboin notranjo ureditev, kar je naredil BlažMrevlje. Naslednje leto je to nadaljevalin izpopolnjeval Brane Bombač, karuspešno dela še zdaj.PRELOMNO LETO 2000Leta 2000 je bil za glavnega in odgovornegaurednika imenovan poklicninovinar Cveto Pavlin. Časopis jepo tem doživel največ vsebinskihin oblikovnih sprememb.Takoj istega leta smo v celotiprešli na barvni tisk (časopis odtakrat tiska Delo TČR), dodalismo nove vsebine in povečalištevilo strani najprej na 36 innato na 52, dostavo je od društevprevzela Pošta Slovenije, kito delo opravi v eni noči, številoizdaj smo lani povečali na pet,letos pa na šest na leto.Zadnjo spremembo je uredništvodoživelo leta 2004. Glavniin odgovorni urednik je ševedno Cveto Pavlin, člani uredniškegaodbora pa so BraneBombač (tehnični urednik), MilojkaMansoor (lektorica, ki jeto delo leta 2001 prevzela oddr. Petra Weissa), Špelca Rudolf(tajnica), dr. M. Koselj (zdravstvenaproblematika), Tjaša Cepuš in VojkoCuder (člana). Izdajateljski svet sestavljajo:Janko Kušar (predsednik), JuditaErjavec, dr. Vlasta Gjura Kaloper, ValnejaJurečič, mag. farm., in DominikSoban (člani). Vse to pa ni več pravazgodovina, ampak sedanji čas, o katerembodo čez nekaj let pisali drugi.Kljub temu naj na koncu omenim posebno,slovensko-angleško izdajo Sladkornebolezni, ki je izšla oktobra lani,ko je naša Zveza na Otočcu gostila generalnoskupščino IDF za evropsko območje.Posebno številko so dobili vsiudeleženci skupščine, ki so bili s takšnopredstavitvijo dela naše Zveze izjemnozadovoljni, še posebej pa jo jepohvalilo tudi vodstvo IDF Evropa.www.diabetes-zveza.siO K T O B E R 2 0 0 5 9

AKTUALNODramatično povečanje števila smrtizaradi sladkorne bolezniNa svetu zdaj živi okrog 200 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo. Mednarodna diabetična zveza (IDF)predvideva, da jih bo čez dvajset let, leta 2025, kar 333 milijonov. Če tega naraščanja ne bomo preprečevali,bo leta 2025 za njihovo oskrbo potrebnih od 213 do 396 milijard dolarjev. To pomeni, da bi od sedemdo 13 odstotkov vsega denarja, namenjenega zdravstvu, porabili za sladkorno bolezen.Svetovna zdravstvena organizacijaje v svojem zadnjem poročilu z naslovomPreprečevanje kroničnih bolezni:življenjsko pomembna naložbaugotovila, da vsako leto zaradi epidemijekroničnih bolezni umre okrog35 milijonov ljudi, od tega kar 80 odstotkovv nerazvitih in srednje razvitihdržavah. Hkrati opozarja, da boštevilo smrti zaradi sladkorne bolezniv prihodnjih desetih letih naraslokar za 80 odstotkov!VSAK ŠESTI ZEMLJANJE PREDEBELProfesor Pierre Lefebvre, predsednikMednarodne diabetične zveze (IDF)pravi, da ocenjujejo, da je za vsaj trimilijone teh smrti kriva sladkorna bolezen.V Indiji živi največji delež ljudis sladkorno boleznijo, 35 milijonov,kar pomeni osem odstotkov odraslepopulacije. Ta odstotek še vedno nezadržnoraste. Prav tako predvidevajo,da bo v prihodnjih 25 letih številoljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 naKitajskem doseglo 50 milijonov.Najpogostejšo obliko sladkorne bolezni,diabetes tipa 2, povzročajo dejavniki,kot sta nezdrav način prehranjevanjain premalo telesne dejavnosti,a jih je mogoče preprečiti. Nasvetu je milijarda ljudi s preveliko telesnotežo, ki povečuje tveganje zanastanek s čezmerno telesno težopovezanih kroničnih nenalezljivih bolezni.Mednje sodijo sladkorna bolezentipa 2, bolezni srca in ožilja innekatere oblike raka.»Še bolj skrb zbujajoče pa je, da jevedno več predebelih otrok in mladostnikov,kar se kaže v povečanemštevilu diabetesa tipa 2 pri otrocih inmladih,« pravi profesor Martin Silink,ki je izbrani predsednik IDF za obdobje2006-2009.ZMANJŠATIDEJAVNIKE TVEGANJA»Nikakor ne smemo spregledati pomenakroničnih bolezni,« pravi profesorLefebvre. »Vsaka država, neglede na stopnjo razvitosti, lahko pripomorek zmanjševanju bremena, kiga prinašajo kronične bolezni. Tolahko storijo z večjim nadzorom inpreprečevanjem dejavnikov tveganja.Določena sredstva so za take dejavnostisicer potrebna, vendar pa jekončni izkupiček, tako imenovani»cost benefit«, bistveno večji. Če biodstranili dejavnike tveganja, bi preprečilinajmanj 80 odstotkov boleznisrca, možganskih kapi in sladkornebolezni tipa 2.Na svetu živi okrog 200 milijonovljudi s sladkorno boleznijo in IDFpredvideva, da jih bo leta 2025 kar333 milijonov. Brez preprečevanjatega naraščanja bo leta 2025 za njihovooskrbo potrebnih od 213 do396 milijard dolarjev. To pomeni, dabi od sedem do 13 odstotkov vsegadenarja, namenjenega zdravstvu, porabiliza sladkorno bolezen.»Vlade v posameznih državah morajospodbuditi oblikovanje in izvajanjenujnih preventivnih ukrepov zazmanjševanje števila prezgodnjihsmrti zaradi kroničnih bolezni. Pomembnoje, da to storijo v sodelovanjuz drugimi družbenimi dejavniki,predvsem z industrijo ter organizacijamistrokovnjakov in diabetikov,«poudarja profesor Martin Silink.10O K T O B E R 2 0 0 5Po sporočilu za javnost, ki ga je izdala IDF,pripravila Vlasta Gjura Kaloper,dr. med., spec. transf. med., podpredsednicaZveze društev diabetikov Slovenije

AKTUALNOŠola o oskrbi diabetičnega stopalaTudi letos je bila v Predvoru šola o oskrbi diabetičnega stopala, ki jo vodi mag. Vilma Urbančič-Rovan, dr. med.Šola je namenjena zdravnikom, medicinskim sestram, fizioterapevtom, pedikerjem in vsem, ki poklicno skrbijoza ljudi s sladkorno boleznijo.Neverjetno hitro je minilo deset letod prvega srečanja v šoli za oskrbodiabetičnega stopala v Preddvoru.Leta 1995 je namreč mag. Vilma Urbančič-Rovan,dr. med., pod vtisomizobraževanja v Veliki Britaniji začelaizjemno uspešno pot ozaveščanja inizobraževanja zdravstvenih delavcevo pravilni oskrbi diabetičnega stopala.Rezultati se kažejo predvsem vtem, da imamo zdaj v Sloveniji zdravstvenedelavce in pedikerje, ki se zavedajo,kako zelo pomembno je znanjepri oskrbi diabetične noge. Inravno zaradi vsakoletne šole o oskrbidiabetičnega stopala se je velikostvari na tem področju izboljšalo.12ZANIMANJE ZA ŠOLO JE VELIKOŠola je namenjena zdravnikom, medicinskimsestram, fizioterapevtom,pedikerjem in vsem, ki poklicnoskrbijo za ljudi s sladkorno boleznijo.Zgodnje prepoznavanje tipičnihzapletov sladkorne bolezni na spodnjihokončinah in njihova ustrezna instrokovna obravnava so zelo pomembnizaradi preprečevanja hudeinvalidnosti in amputacij. Zato ni presenetljivo,da zanimanje za udeležbov tej šoli tekom desetletja ni usahnilo.To je verjetno tudi posledica odličnihprogramov, ki jih pod organizacijskimvodstvom dr. Urbančičevepripravijo vrhunski strokovnjaki izSlovenije in tujine. Letošnje srečanjeje bilo še posebej zanimivo.Prvi dan, v petek, so bila na programuskupna predavanja o temeljnihznanjih o diabetičnem stopalu: oepidemiologiji, etiopatogenezi in klasifikaciji,o nevropatskem stopalu,periferni žilni bolezni, konservativnemzdravljenju razjed, glivičnihokužbah, fizikalnih metodah zdravljenjarazjed ter razbremenitivi zmavčenjem.Tri predavanja so bila namenjenakirurškemu zdravljenjurazjed in vnetij ter obvezilnemumaterialu. V posebensklopu pa so strokovnjaki ponovnopoudarili, kako pomembnaje za sladkorne bolnikeprimerna in individualnoizbrana oziroma izdelanaobutev. Prikazani sta bili tudirehabilitacija bolnika z amputacijospodnjih okončin in oskrbaz medicinsko tehničnimipripomočki.O K T O B E R 2 0 0 5mag. Vilma Urbančič-Rovan, dr. med.PREDSTAVITEVZANIMIVIH NOVOSTIDrugi dan so se udeležencirazdelili v dve skupini. Ena jeposlušala osnovni program zinformacijami o presejalnihtestih, merjenju perfuzijskihtlakov in medicinsko pedikuro,druga pa je v nadaljevalnemprogramu izvedela novostiv diagnostiki in zdravljenjudiabetičnega stopala. Zelo zanimivaso bila predavanja o zdravljenjus hiperbarično komoro, o plastičnorekonstruktivnikirurgiji nevropatičnihrazjed, o pristopu k bolniku zmotnjami arterijske prekrvitve in opristopu k bolniku z bolečo nevropatijo.Glede na spodbudne rezultatelahko upamo, da bodo ti načinizdravljenja postali dostopni čim širšemukrogu bolnikov.Prepričana pa sem, da bo letošnjienajsti šoli prihodnje leto sledila dvanajstain še naprej. Glede na kakovostprograma predvidevam, da bodooktobrska srečanja v Preddvoru ostalastalnica v izobraževanju zdravstvenihdelavcev o oskrbi diabetičnegastopala in da bodo postala kraj, kjerbomo od vrhunskih strokovnjakovimeli priložnost slišati najnovejše informacijes tega področja.Vlasta Gjura KaloperMednarodna diabetična federacija (IDF) je v skladu z letošnjo temo svetovnegadneva diabetesa izdala knjigo o diabetičnem stopalu z naslovom Timeto Act, Diabetes and Foot Care. Avtorji so vrhunski evropski strokovnjaki, kise ukvarjajo z oskrbo diabetičnega stopala, med njimi je tudi mag. VilmaUrbančič Rovan, dr. med. V knjigi je celostno predstavljena problematika diabetičnegastopala, podane pa so tudi smernice za ukrepanje.V knjigi je zelo veliko koristnih informacij za vse, ki se kakorkoli srečujejo ssladkornimi bolniki.Naročite jo lahko na e-naslovu: info@idf.org in www.idf.org

Festival za tretje življenjsko obdobjePeti festival za tretje življenjsko obdobje je bil od 29. septembra do 1. oktobra v Cankarjevemu domuv Ljubljani. Namen festivala je spodbujati predstavnike tretje in četrte generacije k aktivnemu življenju,v katerem se lahko vključujejo v različne dejavnosti in društva.Na letošnjem festivalu se je predstavilo93 razstavljavcev, 28 predavateljevin 20 nastopajočih na odprtem odru.Obiskalo ga je več kot 8000 ljudi. Vprvem nadstropju so se predstavilapredvsem zdravilišča in terme, izobraževalneustanove in zavarovalnice, vspodnjem nadstropju pa društva, domovistarejših občanov, knjižnice indruge organizacije, pomembne za ljudiv tretjem življenjskem obdobju. Poobeh nadstropjih so bila razporejenaše farmacevtska in živilska podjetja, kiso predstavila zdravo hrano.NE VEDO, DA IMAJOSLADKORNO BOLEZENZveza društev diabetikov Slovenije seje predstavila na svojem prostoru z izobraževalnimgradivom in novo zgibankoo delu zveze in društev sladkornihbolnikov. Podjetje Roche diagnostics jemerilo krvni sladkor. Meritve so pri nekaterihpokazale, da ne vedo, da imajopovišan krvni sladkor. Takšne osebesmo napotili k njihovim zdravnikom,da jim tam še enkrat vzamejo kri inpreverijo krvni sladkor.Na festivalu za tretje življenjsko obdobje smose predstavili z izobraževalnim gradivom innovo zgibanko o delu zveze in društev sladkornihbolnikov. Obiskovalcem smo delili tudi naščasopis Sladkorna bolezenNa našem prostoru se je oglasilo velikorazličnih ljudi. Od takšnih, ki sočlani enega izmed društev sladkornihbolnikov in so iskali novo literaturo zaizobraževanje o svoji bolezni, do takšnih,ki so želeli o sladkorni bolezni izvedetikaj več zaradi sorodnikov ali prijateljev.Pohvalili so tudi naše glasiloSladkorna bolezen, ki ga redno prejemajo,so z njegovo vsebino zadovoljniin iz njega veliko izvedo. Nekateri so seželeli tudi pogovoriti o svoji bolezni,da jim je potem bilo laže.ČIM VEČ INFORMACIJUstavljali so se tudi drugi ljudje, kisladkorno bolezen poznajo zaradi bližnjihsorodnikov, in so želeli pridobitičim več informacij in literature o njej.Nekaj se jih bo včlanilo kar v društvo,da bodo bliže virom informacij in dabodo s tem seznanjali svojce ter jimlaže pomagali. Večina pa se je ustavila,da je preverila krvni sladkor in slišalakaj več o tem, kakšna bolezen je sladkornain kakšni so preventivni ukrepi.Vsakomur smo dali eno številko glasilaSladkorna bolezen in zgibanko, da bise laže včlanili v enega od društev sladkornihbolnikov.Na festivalu je bilo prijetno ozračje.Ljudje so si lahko ogledali marsikaterozanimivost in si poleg krvnega sladkorjapri drugih društvih izmerili še holesterol,kostno maso, indeks telesne masein se posvetovali o rezultatih meritev.Festivala za tretje življenjsko obdobje sebomo udeležili tudi prihodnje leto.Alojz RudolfK OLUMNARada imam jesenAlenka Mirt Iskra *Ne vem, ali imam rada jesen. Rada imam barve, pa jesenskosvetlobo in šelestenje listov pod nogami. Pa vonj pečenegakostanja in prvi hlad, ki me prisili, da se ovijem v topla oblačila.Ne maram pa dežja in tesnobnih senc, ki jeseni žetako zgodaj sežejo v moj dom. Z dolgimi rokami se prikradejoin obtičijo še pred večerom.In ne maram, ker tako dolgo ne kurijo, da me zvečer zebe inkar naprej nekaj brkljam, da mi je toplo. In oblačim jopice.Še tiste, ki mi jih je pletla moja mami, ko sem še verjela. Verjela,da jutranja zarja poljubi sonce, preden pobegne za oblake.Da mu skrivaj pomežikne in se igra z mavrično žogo.Rada imam trgatev in ostanke sonca na večernem nebu. Inbarvaste šale, ki jih potegnem iz predalov in okrasim sebein svojo hčer. In vonj po jabolčnem zavitku, ki ga pohrustamoob nedeljah. Ob nedeljah, ko sem navadno dolgo poležavalain sanjarila. Sanjarila, da te ujamem skozi konice prstovin ti jih prepletem. Skoznje spustim nit, ki naju ovije.Za vedno.Ne maram pa morečih težkih dni, ki nakazujejo zimo. Začnejose z dežjem in ko zvečer zaokrožim dan, se tudi končajoz dežjem in se skrijejo globoko v telo. Kot sem se skrila jaz,najraje v drvarnico. Bilo me je strah in komaj sem čakala, dame najdejo. V njej je bilo temno, bilo pa je najboljše skrivališče.Tiho sem ždela za skladovnico drv in čutila samo bitjesvojega srca. Če me dolgo niso našli, sem se razkrila sama.Rada pa imam jesenska druženja, ko s puncami klepetamoob kavi in nas nič ne moti, če zunaj dežuje. Takrat mi je restoplo pri srcu. Moje punce.In rada imam jesen s teboj, ko me objameš in dišiš po prihajajočemmrazu. Nos potisnem v tvoj vrat, ki ostaja topel.Spijeva belo kavo in vanjo namakava piškote. Noge si spodvijemna stolu in te opazujem. Že vsa ta leta.In rada imam jesen, ko pride ponoči moja punčka in zakliče:»Mami, pri tebi bi spala,« in jo grem iskat, še vso toplo odspanja, in ji dajem poljubčke na mehka lička.Vse to imam. Še od takrat, ko sem verjela, sanjarila in seskrivala.Zdi se mi, da imam odgovor. Rada imam jesen.* Alenka Mirt Iskra, naša kolumnistka, je novinarka na POP tvO K T O B E R 2 0 0 5 13

AKTUALNOPsihosocialne težave bi bilo trebašteti kot zaplet sladkorne bolezniRuth Colagiuri, direktorica avstralskega centra za oskrbo ljudi s sladkorno boleznijo in profesoricana univerzi New South Wales v Sydneyu, trdi, da bi morali psihosocialne težave, ki nastanejo zaradisladkorne bolezni, priznati kot zaplet sladkorne bolezni.Vlasta Gjura Kaloper, dr. med.Večina se strinja, da lahko ljudje ssladkorno boleznijo živijo »normalno«življenje. Tako kot ljudje brezsladkorne bolezni lahko delajo, imajodružino in so vključeni v družbenoživljenje. Kljub temu se vsi strinjajo,da je samovodenje bolezni komplesnoin zahtevno.Vsakodnevno merjenje krvnegasladkorja, nadzor nad prehrano in telesnodejavnostjo, obvladovanje vsakdanjegastresa, občasnih infekcij indrugih bolezni nikakor niso »normalni«.Zahteve, ki jih bolezen postavljaposamezniku, slabo vplivajo na njegovopsihično počutje.Ljudje, ki imajo sladkorno bolezen,in tisti, ki z njimi živijo, vredo, kakomočno sladkorna bolezen vpliva navsakdanje življenje. Raziskave kažejo,da imajo sladkorni bolniki veliko večpsiholoških težav kot drugi ljudje.Depresija je med sladkornimi bolnikikar dva- do štirikrat pogostejša kotpri drugih ljudeh.Nedavna raziskava DAWN (DiabetesAtitudes, Wishes and Needs), ki jezajela več kot 5000 ljudi s sladkornoboleznijo v 13 državah, je pokazala,da se večina ljudi s sladkorno boleznijopočuti slabo, jih je strah in da sopod nenehnim stresom.Svetovni dan sladkorne bolezni s S55T in S50GZveza radioamaterjev Slovenije inZveza društev diabetikov Slovenijebosta s posebnima pozivnima znakomaS55T in S50G že sedmič počastilasvetovni dan sladkorne bolezni, da bise izboljšalo življenje ljudi s sladkornoboleznijo in povečalo zanimanje javnostiza ta problem. V zadnjih šestihletih so vzpostavili več kot 11.500 zvezz radioamaterji iz več kot 130 držav.Prenos bo po vsem svetu od 11. novembraod 20. ure do 13. novembraprav tako do 20. ure na vseh kratkovalovnihin ultrakratkovalovnih radioamaterskihvalovih. Najpomembnejša lokacijabo na gori Slivna (850 m nadmorskevišine) blizu geometrijskega središčaSlovenije.Veliko radioamaterjev sladkornih bolnikovse vsako leto z velikim zadovoljstvomudeležuje te akcije, ki jo je pohvalilatudi Mednarodna diabetičnazveza (IDF).Kontaktna oseba je Jože Snoj - S52ZG,e-pošta: jsnoj@siol.netPSIHOLOŠKE TEŽAVELjudje, ki imajo sladkorno bolezen,se soočajo z različnimi oblikami instopnjami psiholoških težav.• Prilagoditvene težave: Ne bi bilo normalno,če ljudje, ki se morajo prilagoditiživljenju s sladkorno, ne bi imelinobenih trežav. Pri premagovanju sojim lahko v veliko pomoč osebnizdravniki, medicinske sestre ...• Druge psihološke težave: Semlahko prištevamo od blage dohujše oblike anksioznosti (strahu)in depresije. Potrebna je posebnapsihoterapija, voditi pa jo moranekdo, ki dobro pozna sladkornobolezen.• Psihiatrične težave: Te vrste težavsicer niso vezane na sladkorno bolezen,vendar lahko njihov nastanekslabo vpliva na obvladovanjebolezni. Tako stanje seveda zahtevaintenzivno medicinsko in psihološkozdravljenje.NAJPOMEMBNEJŠI UKREPIS psihosocialnimi težavami ljudi ssladkorno boleznijo bi se morali najprejukvarjati osebni zdravniki in medicinskesestre. V težjih primerih morajosodelovati specializirani psihologiin če je treba, tudi psihiatri. V avstralskemnacionalnem programu jev strategiji za njegovo izvajanje tudinačrt psihosocialne oskrbe ljudi ssladkorno boleznijo.Najpomembnejše točke so:• preprečevanje sladkorne bolezni,• preprečevanje prediabetesa,• zmanjšati število neodkritih diabetikov.Če ugotovijo sladkorno bolezen, jepomembno:• kakšno je stanje pri diagnozi,• vzpostaviti je treba dobro vodenjebolezni,• spremljati sladkorno z zapleti.Že zdaj se telesni in psihološkinačrt obravnavata ločeno, vendar biju bilo nujno povezati v skupno oskrboljudi s sladkorno boleznijo. Bremetelesnega vpliva bolezni je dobroznano, medtem ko je psihološkoslabo prepoznavno. Zato bi morali vnacionalne programe vključiti psihosocialnoproblematiko kot tipičenzaplet sladkorne bolezni. Zbiranjestatističnih podatkov o kakovosti oskrbediabetikov in o zapletih bi moralovsebovati tudi podatke o psihološkemstanju posameznika.Psihosocialne težave zavzemajovelik delež zapletov diabetesa. Težaveje treba prepoznati in pravočasnoukrepati. Razmeroma preprost pristopv začetku (pogovor in podpora)lahko precej pomaga.Pomembno vlogo imajo pri zagotavljanjupsihosocialne pomoči organizacijediabetikov, predvsem tako,da vplivajo na upoštevanje teh težavpri pripravi nacionalnega programa.14O K T O B E R 2 0 0 5

ZA NAŠE ZDRAVJESladkorna bolezen in rak dojkeRak na dojki je eden redkih rakov, kjer se preživetje izboljšuje. To smo dosegli z izboljšanim zgodnjimodkrivanjem in zdravljenjem, z rednimi mamografskimi kontrolami. Z upoštevanjem sodobnih odkritij v zvezis prehrano in telesno aktivnostjo lahko tudi sladkorne bolnice zmanjšajo nevarnost nastanka raka na dojkah.Odkritje tumorja v zgodnjem stadiju bolezni lahko pomeni popolno ozdravitev oziroma dolgo preživetje,morebitne ponovitve bolezni je mogoče še dolgo zdraviti s kemoterapijo in obsevanjem, celo z operacijo.mag. Milan Baškovič, dr. med,specialist ginekologPoglejmo nekaj dejstev. Sladkornabolezen in rak dojke sta le dve izmedštevilnih bolezni, ki prizadeneta milijonežensk po vsem svetu. Rak dojkepa lahko nastane, čeprav zelo redko,tudi pri moških. V letih 1973-1998 seje število na novo obolelih za rakomdojke povečalo za 40 odstotkov. VSloveniji pomeni petino vseh rakavihoboljenj pri ženskah. Na leto zboli zato boleznijo več kot tisoč žensk. Večkot 80 odstotkov raka dojk se razvijepri ženskah, starejših od 50 let,redke pa so bolnice, mlajše od 30let. Glede na pogostnost ga lahkoprimerjamo s sladkorno boleznijo.Gledano statistično, bo ena odosmih žensk v svojem življenju zbolelaza rakom dojke. Rak dojke je vzahodnem svetu na drugem mestuglede vseh vzrokov smrti (za kardiovaskularnimibolezni), vodilni pa jekot vzrok smrtizaradi raka priženskah v starostniskupini od45 do 50 let.Preživetje bolnicpo tej bolezni sepostopoma izboljšuje,sicer paupada z razširjenostjo bolezni ob odkritju.Z leti se počasi zvišuje odstotekraka, odkritega v zgodnjem stadiju.Leta 2000 je bilo takih primerovmanj kot 50 odstotkov.16Celica rakaDEJAVNIKI TVEGANJAZA NASTANEK RAKA DOJKEDojko sestavlja od 15 do 20 lobusov,ki v času dojenja proizvajajomleko, ter mlečni vodi (duktusi), kivodijo mleko do bradavic. Rak dojkese začne ponavadi razvijati v celicahžleznega tkiva dojk oziroma njegovihvodih, ki so izgubile sposobnost kontroliranjačezmerne delitve in kopičenjacelic. Rakave celice se postopomavraščajo v okolišnja tkiva, ko pa prodrejov mezgovnice in žile, jih limfnioziroma krvni obtok zaneseta v oddaljeneorgane, kjer tvorijozasevke.Znaki raka dojke soraznoliki, najpogostejepa se pokaže kot:• zatrdlina (slabo premakljiva,čvrsta, nejasnoomejena, ponavadi neboleča),• izcedek iz bradavice(krvavkasto rjav, spontan),• ugreznjena bradavica(na novo nastalougreznjenje),• oteklina in rdečina kože dojkeVzrokov za nastanek raka dojke šene poznamo. Pomembni dejavnikitveganja za nastanek raka dojke so:• starost,• genetski dejavniki in pozitivna družinskaanamneza (več bližnjih sorodniczbolelih za rakom dojk),• zgodnji nastop menstruacije inpozna menopavza,• nadomestna hormonska terapija ( vtrajanju več kot pet let),• prevelika telesna teža,• pitje alkohola,• kemikalije (pesticidi).POMEN HORMONOV NA NAS-TANEK RAJKA NA DOJKIV zadnjem času pa je bilo objavljenihtudi nekaj raziskav, ki so raziskalepomen hormonov pri razvoju te bolezni.Naše telo namreč vsebuje takomoške kot ženske hormone, oboji vplivajona možnost nastanka raka dojk.Estrogenu in progesteronu se je kotmorebitni dejavnik pridružil še testosteron,ki v večji koncentraciji, še posebnov premenopavzalnem obdobju,poveča nevarnost nastanka te bolezni.Raziskovalci povezujejo tudi visokevrednosti inzulina in njemu podobnihrastnih dejavnikov s povečano možnostjonastanka raka na dojki, insicer v obdobju po menopavzi. Opaziliso tudi, da je preživetje bolnic zrakom dojke, ki imajo obenem tudivisoke vrednosti inzulina, slabše.Take bolnice imajo tako imenovanimetabolni sindrom, ki ga označujejoO K T O B E R 2 0 0 5Karcinom dojkepoleg visokih vrednostiinzulina še nizka ravenholesterola HDL (dobriholesterol), visok krvnitlak, visoke vrednostitrigliceridov in večjamožnost nastanka sladkornebolezni. Prevladujeprepričanje, da visokevrednosti inzulina innjemu podobnih rastnihdejavnikov vzpodbujajorast rakavih celic dojke.SLADKORNEBOLNICE IMAJO VEČ MOŽNOSTI,DA ZBOLIJO ZA RAKOM DOJKRaziskovalci povezujejo debelost innastanek raka dojke z visoko vrednostjoinzulina. Raziskave so pokazale,da maščobne celice v telesu nespijo, temveč proizvajajo različnesnovi, ki se imenujejo citokini, le-tipa imajo lastnosti, podobne hormonom.Vsaj za šest citokinov je znano,da pospešujejo nastanek novih krvnihžil, ki so potrebne za rast in širjenjerakavega tkiva.V obsežni raziskavi, opravljeni vZDA, so 20 let proučevali zdravstvenostanje 116.488 žensk. Odkrili so,da imajo ženske s sladkorno boleznijotipa 2 za 17 odstotkov več možnosti,da zbolijo za rakom dojk kottiste, ki te bolezni nimajo. Ta značilnostje prišla do izraza pri ženskah vmenopavzi, medtem ko pri ženskah,ki so še imele redno menstruacijo, teznačilnosti ni bilo opaziti.Ob dejstvu, da kar nekaj hormonovpripomore k nastanku raka dojk, raziskovalcipriporočajo spremeniti življenjskenavade, ki bi lahko znižalevrednosti teh hormonov. Raziskave vzvezi z načinom življenja so pokazale,da redna telesna aktivnost zmanjšujevrednosti inzulina in njemu podobnihrastnih dejavnikov in testosterona.KAKO ODKRITI RAKA NA DOJKI?Odkrivanje raka na dojki naj bo nenehnaskrb vsake ženske. V ta namense priporoča:

Mamografija• redno samopregledovanje dojk, enkratma mesec od 20. leta naprej,v prvi polovici menstrualnega ciklusa,• mamografija: priporočljiva je po40. letu starosti, nujna pa po 50.letu starosti; interval je odvisen odkliničnih znakov in dejavnikov tveganja,• obisk specialista ob nastanku zatrdlinev dojki oziroma ob sumljivihznakih.Pri ženskah, mlajših od 40 let,pride v poštev kot preiskovalna metodaultrazvočni pregled, saj je zaradistrukture dojk (obilo žleznega tkiva)mamografska slika slabo pregledna.Ultrazvok v kombinaciji z mamografijoposkrbi za zanesljivejšo diagnostikooziroma ločevanje med solidnimioziroma cističnimi spremembami vdojki in je kot tak odlična dopolnilnametoda.Vsaka tumorska sprememba vdojki (zatrdlina) še ni nujno rakava(maligna). Kar 80 odstotkov spremembv dojkah je benigne narave(fibromi, ciste), poleg tega pa v zrelemobdobju pri ženskahv dojkah radanastane drobna dogroba vozličavost kotposledica sprememb vžleznih delih dojke, kopride do razraščanjaveziva oziroma širitvežleznega dela in polnjenjas tekočino. Toso tako imenovane fibrocističnespremembev dojkah.RAKA DOJKEJE MOGOČEPREMAGATIDiagnoza rak ninujno tudi smrtna obsodba.Zgodnejša diagnozaraka dojk pomeniboljše možnosti zapreživetje. Petletnopreživetje bolnic zrakom, ki je bil diagnosticiranv zgodnjem stadiju bolezni,je kar 96,8-odstotno, medtem ko jepri metastatskem raku preživetje le20,6-odstotno.Mamografija (rentgensko slikanjedojk) je zlati standard za odkrivanjenetipnih sprememb v dojkah, vendarima tudi ta metoda svoje omejitve,saj nekatere študije kažejo, da se od10 do 25 odstotkov zgodnjih oblikraka izmuzne zgodnjemu odkritju znavadno mamografijo.Dvojno odčitavanje (dva radiologaanalizirata mamografske posnetke)lahko izboljša odkritje raka dojke za15 odstotkov.Mamografija z računalniško podprtodiagnostiko (CAD) lahko odkrijedo 23 odstotkov več primerov zgodnjegaraka dojke, in sicer do 15 mesecevprej kot bi to odkrila navadnamamografija.Z računalniško podprtim odčitavanjemodpade človekova omejena sposobnostinterpretacije mamograma.Računalniško podprta detekcija uporabljanamreč matematične algoritmeza analizo mamograma glede na morebitnenepravilnosti (tumorji, mikrokalcinacije,porušena zgradba dojke,asimetrična gostota tkiva). Rentgenolognajprej oceni klasični mamogram,nato pa preveri predele dojke,ki jih je na svojem poročilu označilračunalnik, in poda končno oceno.Tako je zagotovljena najnatančnejšadiagnoza, radiologova občutljivostse poveča za 21,2 odstotka (raziskavaBrem et al. AJR AmJRoentgenology,181,687-693), kar pomeni,da bi za vsakihsto žensk, pri katerihso odkrili raka dojkebrez uporabe računalnika,z njegovouporabo dodatno odkrili21 novih primerovraka dojke. Ta,najnovejša tehnologijaje od začetka letošnjegaaprila na voljotudi v Sloveniji.UGODEN UČINEKTELESNA VADBEUkrepi za zmanjšanjesmrtnosti zaradiraka dojke temeljijona dobrem poznavanjudojk s samopregledovanjem,rednimipregledi, poučenostio bolezni in njenihznakih ter pravilnemukrepanjuob ugotovitvi tehzankov. Vsakozatrdlino v dojkimora videti izkušenispecialist!Poleg tega pa jevzdrževanje normalnetelesneteže eden pomembnihdejavnikovpri preprečevanjuraka nadojki. K temupoleg pravilne inuravnoteženeprehrane pripomoretudi rednatelesna aktivnost.Ženske v postmenopavzi,ki seredno rekreirajo,imajo za petinomanj možnostiza nastanek rakana dojki.Za dober učinekje dovolj žepolurna zmernaredna telesna aktivnostpet dni vtednu, čeprav biverjetno večja aktivnostše boljSamopregledovanje dojkpripomogla kzmanjševanju nevarnostizbolevanja za rakom. Večjiučinek telesne aktivnosti na zmanjšanjerakave bolezni so opazili pri vitkejšihženskah (indeks telesne mase -manj kot 24,9, normalen je med 18,5in 24,9 ), pri zelo debelih pa učinkatelesne vadbe niso opazili. Seveda pato še ni razlog, da se debelejše ženskene bi redno rekreirale. Rekreacijaima varovalni učinek še na razvoj srčnihbolezni in sladkorne bolezni, zaugoden učinek na raka dojke pa jetreba najprej shujšati, saj se v telesnimaščobi kopičijo hormoni, ki pospešujejorazvoj raka.Ugoden učinek telesne vadbe soopazili celo pri ženskah z neugodnimidejavniki, kot so na primer družinskaobremenjenost z rakom dojkein uporaba nadomestne hormonsketerapije. Posebej ugoden učinek soopazili pri mladih ženskah, ki so biletelesno aktivne vsaj trikrat na teden,medtem ko je bila enaka telesna aktivnostpri petdesetletnicah manjuspešna glede preprečevanja rakadojke.O K T O B E R 2 0 0 5 17

AKTUALNOSladkorna bolezen in uporaba aspirinaSladkorni bolniki imajo povečano tveganje za srčno-žilna obolenja, obolenja perifernega ožilja in možganskožilnebolezni in imajo dva- do štirikrat večje tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih zapletov. Pozne posledicesladkorne bolezni se kažejo kot diabetična retinopatija z možnostjo oslepitve, diabetična nefropatijaz možnostjo dokončne ledvične odpovedi in/ali diabetična nevropatija z razvojem diabetičnega stopala,posledično amputacijo in motnjami avtonomnega živčevja, ki vključujejo tudi motnje v spolnosti.prim. as. Miro Čokolič, dr. med., specialistinternist, endokrinolog in diabetologSladkorni bolniki imajo pogostorazvite kronične zaplete sladkornebolezni, pri tipu 2 že pred postavitvijodiagnoze. Diabetiki s koronarnosrčno boleznijo imajo večje tveganjeobolevnosti in smrtnosti kot nediabetiki,zato si morajo zdraviti tudi zvišankrvni tlak in zvišane maščobe vkrvi. V Sloveniji je več kot 80.000 registriranihsladkornih bolnikov, 75odstotkov jih ima pravo sladkornobolezen (2,3 odstotka sladkorne boleznije tipa 1 z okoli 600 mladoletniki,en odstotek je gestacijske indrugih vrst sladkorne bolezni, 96 odstotkovje sladkorne bolezni tipa 2),25 odstotkov pa moteno toleranco zaglukozo, kar ob šestodstotni prevalencipomeni še okoli 40.000 neodkritihsladkornih bolnikov.ASPIRIN ZAVIRASINTEZO TROMBOXANAZadnja poročila omenjajo v Slovenijiosemodstotno razširjenost sladkornebolezni med ljudmi, starimi od 20do 79 let. Cilji zdravljenja sladkornebolezni so odprava simptomov, preprečevanjeakutnih zapletov in kroničnihorganskih okvar, zmanjšanjeumrljivosti in izboljšanje kakovostiživljenja.Glavna vzroka kroničnih zapletovsta pospešena ateroskleroza in žilnistrdki z vpletenostjo trombocitov.Trombociti so pri sladkornih bolnikihpogosto preobčutljivi na povzročiteljezdruževanja. Glavni mehanizem jepovečana tvorba tromboxana A 2 , ki jemočan vazokonstriktor in združevalectrombocitov. Pri sladkornih bolnikihs sladkorno boleznijo tipa 2 in srčno-žilnimiobolenji so ugotovili presežeksproščanja tromboxana, kipospešuje združevanje trombocitov.Že dolgo je dobro znano, da aspirinpovzroči funkcijsko okvaro trombocitov,ki se klinično kaže kot podaljšančas krvavitve. Aspirin zavirasintezo tromboxana, posledica je18preprečevanje združevanja trombocitov,zato se uporablja kot primarnain sekundarna prevenca srčno-žilnihzapletov pri sladkornih in drugih bolnikih.Metaanalize 145 prospektivnihraziskav potrjujejo, da se aspirin, čeni kontraindikacij, lahko uporabljakot sekundarna prevenca. Pri sladkornihbolnikih z visokim tveganjem zasrčno-žilne bolezni je mogoča tudiuporaba aspirina v majhnih odmerkihkot primarna prevenca.PRIPOROČILA O UPORABIASPIRINA AMERIŠKEDIABETOLOŠKE ZVEZE1. Aspirin (75-162 mg/dan) je trebauporabljati kot sekundarno prevencopri sladkornih bolnikih z makroangiopatijo(srčni infarkt, žilni obvodi, možganskakap, periferna žilna bolezen,klavdikacija in/ali angina pektoris).2. Kot primarna prevenca se aspirin(75-162 mg/dan) priporoča pri sladkornihbolnikih tipa 2 z visokim tveganjemza srčno-žilne bolezni. Vključeniso naslednji bolniki, starejši od40 let:• srčna bolezen v družini,• zvišan krvni tlak,O K T O B E R 2 0 0 5• kajenje,• dislipidemija: (ciljne vrednosti: holesterol< 4,5 mmol/L , LDL < 2,5mmol/L, HDL > 1,0 mmol/L, trigliceridi< 1,7 mmol/L),• albumi v urinu.3. Kot primarna prevenca se aspirin(75-162 mg/dan) priporoča pri sladkornihbolnikih tipa 1 z velikim tveganjemza srčno-žilne bolezni. Vključenaje ista kategorija bolnikov kotpod točko 2.4. Kandidati za aspirin niso bolniki,ki so alergični na aspirin ali so nagnjenih krvavitvam, jemljejo zdravilaproti strjevanju krvi, imajo akutne krvavitveiz prebavil in klinično aktivnebolezni jeter. Kot nadomestek selahko uporabijo druga antiagregacijskasredstva.5. Aspirin se zaradi možnosti nastankaReyevega sindroma pri mlajšihod 21 let ne priporoča. Uporaba aspirinapri sladkornih bolnikih, mlajšihod 30 let, še ni dovolj raziskana.PREMAJHNA UPORABA ASPIRINAŠtevilne raziskave upravičujejo uporaboaspirina kot primarno prevencopri mlajših sladkornih bolnikih z visokimtveganjem za srčno-žilne bolezniin sekundarno prevenco pri starejšihsladkornih bolnikih z makroangiopatijoin v kombinaciji s statini prizvišanem holesterolu in koronarnisrčni bolezni.Aspirin je učinkovit in varen v nizkemodmerku 75-162 mg/dan. Zapreprečevanje razvoja kroničnih zapletovpa je najpomembnejša dolgoročnadobra urejenost sladkorne bolezni,kar nam pokaže nizek ostotekglikiranega hemoglobina (normalenHbA1c < 6 %), ter ob čedalje bolj poudarjeniskrbi za lastno zdravje,zdravo življenje ob normalnem krvnemtlaku in ciljnih vrednostih maščobv krvi.Glede na nedvomno koristnost jemanjanizkih odmerkov aspirina innjegovo cenenost je njegova uporabapremajhna, saj ga redno jemlje manjkot polovica sladkornih bolnikov.

ZA NAŠE ZDRAVJESladkorna bolezen inerektilna disfunkcija (2)V prvem delu članka o erektilni disfunkciji zaradi sladkorne bolezni,ki je bil objavljen v prejšnji številki, smo pisali o pogostnosti erektilnedisfunkcije, o vzrokih za njen nastanek in o dejavnikih, ki povečujejotveganje za nastanek erektilne disfunkcije. Tokrat pišemo več o zdravljenju.doc. dr. Ciril Oblak, dr. med.,Klinični oddelek za urologijo, KC LjubljanaPomembno je vedeti, da je zdravljenje erektilne disfunkcije(ED) praviloma enako ne glede na vzrok. Izjema so jatrogeno,predvsem z zdravili povzročene motnje erekcije,kjer lahko nekatera zdravila zamenjamo z drugimi, kiimajo manj učinka na erekcijo. Pri mlajših moških, predvsempo poškodbah genitala, se včasih, vendar zelo redko,ker posegi največkrat ne dajejo dobrih rezultatov, odločamoza rekonstrukcijo arterij.ZDRAVLJENJE EREKTILNE DISFUNKCIJEKakšno zdravljenje si moški najbolj želijo? Odgovor jepreprost. Moški želijo zdravljenje z učinkovitimi in varnimizdravili. Tudi v Sloveniji so na voljo uspešna zdravila zazdravljenje erektilne disfunkcije, kipomagajo pri približno od 50 do 80odstotkov moških z ED, to je odvisnood vzroka in izraženosti bolezni.Omenjena zdravila zavirajo presnovocikličnega gvanozin monofosfata(CGM), ki je pomemben dejavnik vsprožanju in vzdrževanju erekcije, kerinhibira encim fosfodiesterazo tipa 5.Fosfodiesteraza presnavlja CGM in delujenasprotno erekciji. Če uspešnozavremo ta encim, podaljšamo inokrepimo učinek naravnih izločkov, kilahko povzročijo in vzdržujejo normalno erekcijo.Edina resna kontraindikacija za zaviralce fosfodiesterazetipa 5, ki so sildenafil (Viagra - Pfizer), vardenafil (Levitra -Bayer) in tadalafil (Cialis - Eli-Lilly), je v praksi hkratno jemanjezdravil za širjenje srčnih žil, to je nitratov, v kakršnikoliobliki. Hkrati ne smemo uživati tudi nekaterih zaviralcevreceptorjev alfa, ki se uporabljajo za zniževanje krvnegatlaka in zdravljenju simptomov povečane prostate.Hkratno jemanje nitratov ali zaviralcev receptorjev alfa inzdravil za ED lahko povzroči čezmerno znižanje krvnegatlaka, ki je lahko pri slabše prekrvljeni srčni mišici zaradibolezni koronarnih žil in hkratni fizični aktivnosti, karspolni odnos je, usodno za bolnika.BLAGI STRANSKI UČINKIZdravila se med seboj razlikujejo po farmakodinamskihlastnostih. Vsa zdravila učinkujejo na erekcijo le ob ustrezni

4-odstotni papaverin). Erekcija, ki jo lahko tako povzročimo,ni odvisna od spolne stimulacije, trajanje je odvisno neposrednood odmerka zdravila.Dobra stran caverjecta je, da zdravila ni treba posebej plačati,stranski učinki pa so večinoma le lokalni - bolečina,podplutba, ob dolgotrajni uporabi brazgotinjenje. Neustreznovisoki odmerki lahko povzročijo podaljšano erekcijo aliredko celo priapizem (čezmerno dolga zelo boleča erekcijas strjevanjem krvi v brecilu in morebitnimi trajnimi posledicami).Starejši moški s stalnim spolnim partnerjem se lahkozdravijo z uporabo vakuumskega aparata, ki omogoča karzadovoljivo spolno življenje. Pri bolnikih z erektilno disfunkcijo,kjer drugačno zdravljenje iz različnih vzrokov ni mogoče,lahko vstavimo penilni vsadek, ki je sicer draga, a zelouspešna metoda zdravljenja.Zdi se mi, da je najpomembnejše, da se moški, ki imajoerektilno disfunkcijo, odločijo za pravočasno zdravljenje.Sodobni načini zdravljenja omogočajo tako rekoč vsakemumoškemu, da ponovno zaživi tudi normalno spolno življenje.To ne vpliva ugodno le na njega samega, ampak dokazanotudi na bližnjo in daljno okolico, zmanjša se tudi pogostnostdepresije in drugih neprijetnih dejavnikov, ki lahkokvarno vplivajo na zdravje moškega. Pri vseh bolnikih zerektilno disfunkcijo svetujemo tudi povečano fizično aktivnost,ki te težave dokazano izboljša.spolni stimulaciji, nezaželeni stranski učinki so od spolnestimulacije neodvisni. Stranski učinki so praviloma blagido zmerni, minejo sami po sebi.Levitra se iz prebavil absorbira nekoliko hitreje kot viagrain v zadostni koncentraciji vztraja v serumu tudidlje, zadnji podatki kažejo, da tudi do deset ur. Cialis serazlikuje predvsem po dolgi razpolovni dobi, ki je kar 17ur, vendar terapevtsko koncentracijo doseže nekolikopozneje kot levitra.Med vsemi tremi zdravili je bilo pri bolnikih s sladkornoboleznijo največ raziskav narejenih z levitro. Uspešnostv tej skupini bolnikov, ki jih zaradi številnih morebitnihdodatnih zapletov praviloma štejemo za težeozdravljivo, je dokaj visoka, 40-odstotna pri hudih oblikahin 75-odstotna pri blagih.Najpogostejši nezaželeni stranski učinki so pri vsehzdravilih podobni: zardevanje v obraz, dispepsija, občutekzamašenega nosu in glavobol, bolečine v mišičjuin hrbtu, se pa po pogostnosti in izraženosti medposameznimi zdravili nekoliko razlikujejo. Za posameznegabolnika z ED to pomeni, da lahko s preskušanjemizbere zdravilo, ki mu najbolj ustreza.Slaba stran vseh zdravil per os je, da jih morajo bolnikiplačati sami.DRUGI NAČINI ZDRAVLJENJAEREKTILNE DISFUNKCIJEBolniki, pri katerih zdravila niso uspešna ali pa jih zaradikateregakoli vzroka ne smejo ali ne želijo uporabljati,se lahko zdravijo z injekcijami, ki si jih vsakič injicirajov penis (največkrat prostaglandin E1 - caverject in

ZA NAŠE ZDRAVJEDruštvo za zdrava sečila razbija tabujeO težavah z mehurjem, prostato ali o motnjah erekcije neradi govorimo, še teže pa se zaradi njih odpravimona posvet k zdravniku. Zato se je skupina urologov in medicinskih sester odločila, da se bo z geslom»Ne zadržuj več - vstopi na Modri polet« podala na pot razbijanja tabujev po Sloveniji.Društvo za zdrava sečila, ki ga jeustanovila skupina specialistov urologov,je v maju prvič spodbudila obiskovalceModrega poleta k odkritemupogovoru o težavah s prostato, mehurjemin z motnjami erekcije. Sponzorpreventivne akcije je farmacevtskopodjetje Pfizer, poznano pomodri tabletki - viagri. Pfizer je skupajz Društvom za zdrava sečila posebejza to priložnost pripravil brošure,ki z vprašanji in odgovori pojasnjujejotežave s sečili.»Odločili smo se, da bomo pomagaliljudem pri tistih vprašanjih, kipogosto ostanejo neizrečena obobisku osebnega zdravnika. Šele takrat,ko se zdravstveno stanje izrazitoposlabša in je kakovost življenjamočno okrnjena, so mnogi prisiljenio tem spregovoriti. Vendar pa22so problemi, s katerimi sesrečujejo, zelo pogosti,«pravi prim. doc. CirilOblak, dr. med., spec. urologin predsednik Društvaza zdrava sečila.O K T O B E R 2 0 0 5TOKRAT TUDIMERITEV PSANa prvi poti Modrega poletaso pari brez dlake najeziku spregovorili o težavahz erektilnimi motnjami. Predstavnicenežnejšega spola so bolj poredkozbrale pogum za pogovor zzdravnikom. Bolj so jih zanimale izobraževalneknjižice o tem, kako sesoočiti s temi težavami in težavamisečnega mehurja: »Pozdravljam toakcijo. Prišla je kot naročena, še posebejpa me veseli, da sibrezplačno informacijolahko odnesem s seboj inda so mi izmerili tudikrvni tlak,« je dejala enaizmed obiskovalk Modregapoleta.»Zaradi izjemnega odzivain številnih klicev, kdajbodo vrata zopet odprtaza vsa modra vprašanja,smo se odločili, da Modripolet jeseni ponovimo,« jepojasnila Barbara Kosler, mag. farm.,direktorica podružnice Pfizer. In resso ga ponovili. Med 28. septembromin 6. oktobrom je Modri polet obiskalCelje, Ljubljano, Novo mesto in MurskoSoboto.Tokrat so poleg strokovnega svetovanjain meritev krvnega tlakaprvič merili PSA. Gre za specifičnobeljakovino v krvi, s pomočjo katereje mogoče ugotoviti stanje prostate.Presejalni testi so preprosti. Urologilahko z odvzeto kapljo krvi v desetihminutah ugotovijo, ali je beljakovinav krvi povišana nad normalnoravnijo, kar je znamenje spremembna prostati.VSAK TRETJI MOŠKI PO 50.LETU IMA TEŽAVE S PROSTATOPodatki namreč kažejo, da ima težaves povečano prostato približnovsak tretji moški po 50. letu in vsakdrugi moški po 60. letu. Strokovnjakiocenjujejo, da ima v Sloveniji eno odoblik povečane prostate približno100.000 moških. Nič bolj obetavneniso številke o pogostnosti motenjerekcije.»Po ocenah je v Sloveniji najmanj130.000 moških, ki imajo erektilnemotnje. Natančne številke pravzapravne poznamo. Na srečo ima velika večinateh blago ali srednje izraženobolezen, manjši delež pa hude težave.Med temi moškimi so tudi taki, kiimajo le prehodne težave, vendarkljub vsemu, motnja je prisotna zdajpri enih, zdaj pri drugih moških,vzroki pa so zelo različni,« poudarjadoktor Oblak.C. P.

ZDRAVA PREHRANAPriprava:Jogurt začinimo s soljo, poprom inkumino ter primešamo limonin sok.Piščančje meso pomešamo s kašo,zelenjavo in sirom, prelijemo z jogurtovimprelivom in mariniramo.S pripravljeno solato nadevamojabolka in jih ponudimo.KROMPIR, NADEVANZ JURČKISestavine za 4 osebe:8 srednje velikih krompirjev10 dag jurčkov3 žlice olivnega olja1 nasekljana čebulanasekljan peteršilj1 dl jogurta1 jajce8 rezin sirasol in poper po okusuKosiloiz dobrot jeseniNadevana jabolka z osvežilno pirinosolatoZelenjavna juha z bukovim ostrigarjemTelečji file v grozdni omakiKrompir, nadevan z jurčkiZelenjavna oblogaKostanjeva rezinaNADEVANA JABOLKASestavine za 4 osebe:5 srednje velikih jabolk8 dag piščančjih prsi12 dag kuhane pire12 dag korenčka12 dag bučke12 dag paprike8 dag sira (najboljši brie)2 dl jogurta 1,6 % mmsol, popermleta kuminasok pol limonePredpriprava:Piščančje prsi opečemo z obehstrani, nato še približno 20 minutdušimo do konca. Zdušeno mesoohladimo in narežemo na majhne rezance.Korenček, papriko in bučkeočistimo, operemo in narežemo natanke trakove. Tudi sir narežemo natrakove. Jabolka izdolbemo, oblikujemoin jih blanširamo v vodi z dodatkombelega vina.Priprava:Krompir olupimo in izdolbemo terga do polovice skuhamo v slani vodi.Na maslu opražimo čebulo, dodamogobe in jih dušimo do suhega. Natododamo sol, poper in peteršilj terzdušimo do konca. Skoraj hladnemunadevu dodamo stepena jajca. Z nadevomnapolnimo izdolbine v krompirju.Zložimo jih v pekač in pokrijemos koščkom sira. Nadevani krompirspečemo v srednji vroči pečici,tako da sir postane zlato rumenebarve.Pripravil Rok Kotar,vodja kuhinje v Zdravilišču Šmarješke ToplicePriročnikZNEBITE SEODVEČNIH MAŠČOBje prevod priročnika o prehrani, izdanegapo načelih Nemškega diabetološkegazdruženja in prilagojena slovenskim prehrambnimnavadam. Prava prehrana pomagasladkornim bolnikom in tudi drugim,Priročnik lahko da ostanejo zdravi in vzdržljivi. Obroki so razdeljeni na zajtrk,naročite po telefonu malico, topli glavni obrok, hladni glavni obrok in pijače. Obrokišt.: 01 236 27 26so razdeljeni na sklope tudi po kalorijah in opremljeni z barvnimiali pošljete naročilopo pošti na Zvezo fotografijami. Priročnik lahko kupite po nižji ceni (25-odstotni popust)– za 2.441 SIT!društev diabetikovSlovenije,Einspielerjeva ul. 3,1000 Ljubljana Ob naročilu priročnika prejmete darilo!24O K T O B E R 2 0 0 5

Namesto z obraznimi maskami bolniki lahko v hiperbarični komori dihajo s posebnimi»kapucami«tev takega učinka potrebne še dodatneraziskave. To ni čudežno zdravilo,Temveč dodatna metoda zdravljenja.Za uspeh je nujno tesno sodelovanjevseh, ki zdravijo bolnika.Na koncu pa moram zapisati tudi, daobstajajo nekatere kontraindikacije zazdravljenje v hiperbarični komori. Zatoje treba pri vsakem bolniku oceniti pričakovanugoden učinek tega zdravljenjain pretehtati tudi morebitne nevšečnostiali celo škodo, ki bi jo lahkopovzročilo zdravljenje v hiperbaričnikomori.8Možnosti zdravljenjazapletov pri sladkorni boleznis hiperbarično oksigenacijodr. Žarko FinderleKot bralci Sladkorne bolezni že vedo, so najpogostejši zapleti pri dalj časa trajajočiin slabo urejeni sladkorni bolezni diabetična retinopatija (okvare očesnemrežnice), nefropatija (okvare ledvic), nevropatija (okvare senzoričnih, motoričnihin vegetativnih oziroma avtonomnih živcev), makroangiopatija (okvara arterij)in mikroangiopatija (okvara mikrocirkulacije oziroma drobnih žil). Zadnji trijezapleti pogosto privedejo do nastanka tako imenovanega diabetičnega stopala,to je razjed oziroma ran na stopalu.Ponavadi je neposreden vzrok zanastanek rane na stopalu manjšapoškodba zaradi neprimerne obutveali ob nestrokovnem striženju nohtovin odstranjevanju »kurjih očes«. Ranase nato le počasi celi ali pa se splohne, se okuži, lahko nastopi gangrena inžal je nemalokrat nato potrebna vsajmanjša amputacija. V zahodnem svetuje amputacij na spodnjih okončinah,do katerih pride zaradi zapletov prisladkorni bolezni, več kot pol vsehnetravmatskih amputacij, diabetičniulkusi pa so najpogostejše kroničnerane.Zahtevno zdravljenjenevropatijeZdravljenje diabetičnega stopala jekompleksno. Najprej je treba oceniti, vkolikšni meri je prizadeto večje žilje, toso arterije v goleni, stegnu, pa tudimedenične arterije ali celo aorta.Primeren dotok krvi in s tem kisika vprizadeto tkivo je namreč prvi pogoj zadobro celjenje. Žal so pri dolgotrajni1

sladkorni bolezni velikokrat zožene zlastigolenske arterije, kar je terapevtskiproblem, ki ga pogosto ni mogoče premagati.Rana zahteva tudi kirurško oskrbo, toje redno odstranjevanje mrtvine. Če serana inficira, je potrebno tudi zdravljenjez antibiotiki. Seveda pa na celjenjevpliva tudi splošno zdravstveno stanjebolnika oziroma spremljajoče bolezni.Žal pa zdaj zdravljenje nevropatije insprememb v mikrocirkulaciji kljubnapredku medicine ni zelo uspešno.Eden dodatnih načinov pospeševanjaceljenja ran je tudi hiperbarična oksigenacija.Kaj je hiperbaričnaoksigenacija?2Izraz hiperbarična oksigenacija lahkoprevedemo kot zdravljenje s kisikompod zvišanim tlakom. Metoda ima koreninev potapljaški medicini: če je potapljačpod vodo dalj časa in/ali na velikiglobini ter pri tem diha zrak iz jeklenke,se mu v telesu raztopi veliko dušika.Med prehitrim dviganjem na površinopa v tkivih in krvnih žilah lahko nastajajomehurčki - pride do potapljaške alikesonske bolezni.Ugotovili so, da je mogoče potapljaškobolezen zdraviti s ponovnim zvišanjemtlaka, na katerem se nahaja obolelipotapljač, saj se mu pri tem zaradiučinka tlaka premer mehurčkov zmanjša,plin v tkivih pa še hitreje spet raztopi.Še uspešnejše je bilo zdravljenje, česo oboleli potapljači (ali delavci v kesonih- zato kesonska bolezen) dihali čistikisik. To so nato začeli uporabljati tudiza zdravljenje raznih drugih bolezni, žalpogosto premalo kritično in brez dokazovo učinkovitosti te metode. Šele vzadnji četrtini prejšnjega stoletja se jeizoblikovalo mnenje, katere bolezni oziromastanja se zdi smiselno zdraviti shiperbarično oksigenacijo.Kako poteka zdravljenje?Med zdravljenjem se bolniki nahajajov zaprti posodi, hiperbarični komoriali barokomori. Te komore so največkratv obliki valja. Nekatere lahkosprejmejo le enega človeka in so temuprimerno majhne, dolge nekaj več kotdva metra in široke slab meter. Sokovinske z okni ali v celoti izdelane izstekla. Bolnik v taki komori leži. Tekomore se lahko polnijo s čistim kisikom- v tem primeru bolnik za dihanjene potrebuje maske, lahko pa z zrakomin takrat je za dihanje čistega kisikapotrebna maska.Večje komore so namenjene zdravljenjuveč bolnikov hkrati, ponavadi zaokoli deset, obstajajo pa tudi precejvečje, tudi za 30 sedečih bolnikov.Velike komore se vedno polnijo z zrakom,bolniki pa dihajo kisik s pomočjoobraznih mask ali posebnih »kapuc«. VCentru za baromedicino Inštituta za fiziologijoljubljanske Medicinske fakultetesmo letos začeli uporabljati hiperbaričnokomoro, ki lahko sprejme osem (v silitudi deset) sedečih bolnikov ali dvaležeča.V hiperbarični komori bolniki dihajo kisik s pomočjo obraznih maskjenje skozikožnega delnega tlaka kisikamed samo hiperbarično oksigenacijo.Če se vrednost tega tlaka dvignenad določeno vrednost, z večjo verjetnostjolahko pričakujemo uspešnoceljenje.V strokovni literaturi je precej poročilo izboljšanju nevropatij, ki so nastalekot posledica obsevanj. Že predleti so pisali tudi o izboljšanju alkoholnihnevropatij. Zato je razumljivo zanimanjetudi glede možnosti vpliva nanastanek ali napredovanje diabetičnenevropatije. Zaradi ugodnih učinkovhiperbaričnega kisika na mikrožilje bilahko upravičeno pričakovali tudi učinekna diabetično nevropatijo, saj jeverjeten razlog zanjo okvara mikrožiljaživcev. Toda tudi pri tem je za dokončenodgovor premalo kakovostnih kliničnihštudij.Blagodejni učinek zdravljenjav hiperbarični komoriZdravljenje v hiperbarični komori imatorej pri nekaterih bolezenskih stanjihnedvomno dokazan blagodejni učinek,za druga pa bodo za zanesljivo potrdi-7

naštetih učinkov kisika. Osnovne indikacije,ki jih priznavajo tako rekoč povsem svetu, so naslednje:• potapljaška oziroma dekompresijskabolezen in zračna embolija• huda zastrupitev z ogljikovim monoksidom• anaerobne infekcije (plinskagangrena)• nekatere aerobne infekcije mehkihtkiv• kronično vnetje kosti in kostnegamozga• poškodbe tkiv zaradi obsevanja• nekatera stanja po travmatskihpoškodbah tkiv• nekatere vrste ran, ki se slabo celijo.Poleg gornjih indikacij v posameznihdržavah zdravijo še druge bolezni, nekaterijih imenujejo tudi »raziskovalne«indikacije. To so zlasti aseptična nekrozafemurja, poškodbe glave, cerebrovaskularniinzult, pooperacijski ileus,Chronova bolezen, multipla skleroza incerebralna paraliza. Za »raziskovalne«indikacije je vsekakor premalo dokazov,ki bi z zanesljivostjo potrjevali kliničnoučinkovitost hiperbarične oksigenacije.Predvsem rezultati bazičnih raziskav paso obetavni.Hiperbarični kisik inzapleti pri sladkorni bolezniKot že rečeno, je eden od pogostihzapletov pri sladkorni bolezni tudi slabo6celjenje ran, zlasti na stopalih. Izmedzgoraj naštetih terapevtskih učinkovhiperbaričnega kisika je veliko takih, kiblagodejno vplivajo na celjenje: zmanjšanjeotekline, večja učinkovitost belihkrvničk in s tem uspešnejše zdravljenjeinfekcij, povečana pretočnost krvi skozimikrožilje, hitrejše nastajanje vezivnegatkiva.Pri poskusih na živalih se je zdravljenjeran dobro obneslo. V strokovni literaturije veliko poročil tudi o uspešnemdelovanju hiperbaričnega kisika pri bolnikihz različnimi vrstami ran. Žal pa jeresnici na ljubo treba povedati, da jebilo do zdaj o celjenju ran objavljenih lenekaj raziskav, pri katerih so bila v celotiupoštevana merila, ki jih zahteva stroka.Gre predvsem za to, da bolnik, ki sezdravi v hiperbarični komori, ne ve, kajv resnici diha (torej ali kisik z vsemimogočimi blagodejnimi učinki ali zrak).Tako se izključi morebitni placebo učinek.Pomembno pa je tudi, da zdravnikraziskovalec, ki ocenjuje stanje bolnikaoziroma njegovo rano, ne ve, kaj dobivakateri bolnik.Rezultate raziskav pri diabetičnihranah lahko strnemo v ugotovitev, dazdravljenje v hiperbarični komorizmanjša predvsem število večjihamputacij, manj prepričljivi pa so rezultatiglede majhnih amputacij in celjenjaran. Največja težava je, da nimamona voljo zanesljivih meril za izbiro bolnikov,pri katerih bi hiperbarični kisikpomagal zaceliti rano. Še največ se vsvetu uporablja oksimetrija, to je mer-Zdravljenje v hiperbarični komori ni čudežno zdravilo, temveč dodatna metoda zdravljenja,ki ima pri nekaterih bolezenskih stanjih nedvomno dokazan blagodejni učinek, za druga pabodo za zanesljivo potrditev takega učinka potrebne še dodatne raziskaveZa večino stanj se pri zdravljenju tlakv komori zviša za en bar in pol glede nazunanji zračni tlak. To je enako, kot čebi se potopili 15 metrov pod vodo. Le zazdravljenje zastrupitve z ogljikovimmonoksidom ali potapljaške bolezni seuporablja višji tlak. Ena terapija v hiperbaričnikomori traja okoli dve uri, odtega dihajo bolniki čisti kisik 90 minut.Ponavadi zadostuje ena terapija nadan, le v nekaterih primerih (na primerhuda zastrupitev z ogljikovim monoksidomali plinska gangrena) sta potrebnidve ali celo tri na dan. Tudi skupno številoterapij je zelo različno. Včasih jedovolj ena sama, na primer pri zastrupitviz ogljikovim monoksidom ali pripotapljaški bolezni. Pogosteje, zlasti prislabem celjenju ran, je treba številoterapij povečati, lahko tudi na večdeset.Stranski učinki zdravljenjas hiperbaričnim kisikomKot vsako zdravljenje ima tudi tolahko stranske učinke, ki pa so ponava-3

di blagi. Med povečevanjem tlaka vhiperbarični komori lahko zaradi slabegaizenačevanja pride do tako imenovanebarotravme. Ta se kaže najprej kotbolečina v obnosnih votlinah in bobniču,ki lahko zakrvavi, v skrajnem primerutudi poči. Da bi se izognili tem težavam,je treba na bolnike med »potapljanjem«,to je povečevanjem tlaka, skrbnopaziti, hitrost zviševanja tlaka pa jenizka, okoli en meter na minuto.Pri nekaterih bolnikih pride do spremembevida, zlasti po več kot dvajsetihterapijah. Gre za spremembelomnosti očesne leče - poslabšanjekratkovidnosti in izboljšanje starovidnosti.Te spremembe so prehodne,ponavadi izginejo kakšen mesec pokončanem zdravljenju. Po več kot dvajsetihterapijah lahko nastane mravljinčenjev prstih in »gluhi prsti«, kar ponavaditraja kakšen mesec po končanemzdravljenju. Le pri zelo velikem številuterapij (več kot 150) lahko nastanejospremembe, ki vplivajo na nastaneksive mrene, ki pa jih ni mogoče popraviti.Zavedati pa se moramo tudi, da jekisik strupen. Ravno zato je ena terapijav hiperbarični komori omejena nanajveč dve uri, tlak pa na največ dvabara nadtlaka. Izjema je le pri potapljaškibolezni. Kisik strupeno deluje naosrednje živčevje, kar se kaže kotpotenje, parestezije, motnje vida,sluha, počasen utrip srca, kašelj, zeloredko (en primer na nekaj tisoč) palahko pride celo do epileptičnega4napada, ki pa ne pušča nikakršnihposledic.Strupenost kisika se lahko izrazi tudina pljučih, kar se kaže kot draženje vgrlu, siljenje na kašelj, težje dihanje.Vse to nastane šele pri večjem številuterapij. Če z zdravljenjem prenehamo,ni trajnih posledic na pljučih.Terapevtski učinkihiperbaričnega kisikaPri dihanju hiperbaričnega kisika sepoveča količina kisika v krvi, saj se gapri višjem tlaku znatno več raztopi vplazmi. Ker je v tkivih tako na voljo večkisika, lahko ta doseže tudi od kapilarbolj oddaljene celice, ki so v določenihokoliščinah lahko slabše preskrbljene skisikom.Raziskave so pokazale številne učinkehiperbaričnega kisika na celice intkiva. Naštel bom le nekaj najznačilnejših.Normalen odgovor žilja je, da se vtkivih, kjer je kisika veliko, žile skrčijo.Nasprotno se zgodi v tkivih, kjer kisikaprimanjkuje. Končni učinek tega mehanizmaje prerazporeditev krvi iz normalnoprekrvljenih tkiv, kjer je med hiperbaričnooksigenacijo kisika preveč, vtkiva, ki so slabo prekrvljena.Vsi vemo za plinsko gangreno, ki jopovzročajo anaerobne bakterije. To jezelo hitro napredujoča, potencialnosmrtna bolezen. Hiperbarični kisik zaviranastajanje strupa, ki ga izločajoanaerobne bakterije (Clostridium perfringens),te bakterije pa tudi neposrednouničuje.V Centru za baromedicino Inštituta za fiziologijo ljubljanske medicinske fakultete so letoszačeli uporabljati hiperbarično komoro, ki lahko sprejme osem (v sili tudi deset) sedečih alidva ležeča bolnikaTako na anaerobne kot tudi na aerobnebakterije pa hiperbarični kisik delujeindirektno, saj pospešuje učinkovitostbelih krvničk pri ubijanju bakterij.Hiperbarični kisik zmanjšuje prepustnostkapilar in s tem učinkovito zmanjšujetudi otekanje tkiva.Rdeče krvne celice postanejo podvplivom kisika bolj prožne. Zmanjša setudi zlepljanje krvnih ploščic medseboj in na steno žilja. Oba učinkaizboljšujeta pretočnost krvi zlasti skozimikrožilje.Veliko so pročevali tudi učinke hiperbaričnegakisika na mehanizme celjenjaran. Kisik je nujno potreben, dacelice lahko tvorijo vezivo. V tkivu, kjerje število kapilar zmanjšano (na primerkot posledica obsevanja z ionizirajočimižarki), sproži nastajanje novihkapilar.Indikacije za zdravljenjev hiperbarični komoriGlavne indikacije za zdravljenje vhiperbarični komori izhajajo iz zgoraj5

AKTUALNOSeminar za učitelje iz znanjao sladkorni bolezniV okviru tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni organizira Zveza društev diabetikov Slovenije že več let seminarza učitelje, ki pripravljajo učence in dijake na tekmovanje. Seminar je bil v soboto, 24. septembra, v predavalniciKliničnega centra v Ljubljani.Alojz Rudolf, podpredsednik ZvezeLetos se je seminarja udeležilo največposlušalcev do zdaj, kar 87 učiteljevin 22 predstavnikov društev, kardokazuje, da so naši seminarji dobrodošliin teme dobro izbrane. Poslušalcisi želijo novega znanja, ki gabodo prenesli na naše mlajše generacije,da bodo bolje razumele in poznalesladkorno bolezen, zdravo prehranoin pomen gibanja.Najprej je vse navzoče pozdravilpredsednik Zveze društev diabetikovSlovenije Janko Kušar, nato pa so sledilapredavanja. O opredelitvi, diagnozi,razvrstitvi in epidemiologijisladkorne bolezni je predaval prim.mag. Miha Koselj, dr. med., kot tudio akutnih in kroničnih zapletih sladkornebolezni, dislipidemiji.O diabetični nogi je predavala mag.Vilma Urbančič Rovan, dr. med., osladkorni bolezni tipa 1 pri otrocih inmladostnikih Nataša Uršič Bratina, dr.med., o prehrani pri sladkorni boleznis poudarkom na štetju ogljikovihhidratov Andreja Čampa, univ. dipl.inž. živil. teh. in o pomenu telesneaktivnosti za sladkorne bolnike prim.mag. Matjaž Vrtovec, dr. med.KAKOVOSTNA PREDAVANJAMed prisotne smo razdelili tudivprašalnike. Odgovori nanje so nampotrdili, da je seminar potreben inSeminarja za mentorje se je v Kliničnem centru udeležilo več kot sto učiteljev in predstavnikov društevkakovosten. Za izvedbo predavanj sobili pohvaljeni tudi predavatelji. Nekateriudeleženci so odgovorili, da bisi želeli tudi praktične delavnice oprehrani in sestavi jedilnikov termožnost, da si izmerijo krvni sladkor.Med odmorom so si udeleženci seminarjalahko ogledali predstavitevpodjetij s prehrambenimi izdelki inmedicinsko tehničnimi pripomočki.Vsem sodelujočim donatorjem insponzorjem se zahvaljujemo zapomoč pri izvedbi seminarja, ki se jepokazal za potrebnega in dobro obiskanega.Zahvaljujemo se tudi predavateljem,ki so na seminarju sodelovaliin pripravili odlična predavanja.EDINSTVENO TEKMOVANJENA SVETUZdaj se učenci in dijaki pravgotovože pridno pripravljajo na šolsko tekmovanje.Najboljši trije iz vsake šolese bodo udeležili državnegatekmovanja, ki bo19. novembra na OŠ Trbovlje.Za vse držimopesti, da se na testih,kar je mogoče, najboljeizkažejo. Pomembno je,da pridobijo nova znanja,potrebna za življenjein sodelovanje natekmovanju.Vodstvo Zveze društevdiabetikov Slovenijein vsi sladkorni bolnikismo takšnega odzivain volje, da semladi želijo učiti inpridobiti več znanja osladkorni bolezni, zeloveseli in se s tem ponašamotudi v tujini,saj je takšno tekmovanje,kot ga organiziramopri nas, edinstvenov svetu. Upamo, dabodo podobna tekmovanjaorganizirali tudiv drugih državah.30O K T O B E R 2 0 0 5

STRAN ZA MLADEMaraton Franjain vzpon na VršičŠportni vikend društva diabetikov Hba1c je bil prava priložnost, da smose štirje člani društva odločili sodelovati na največji kolesarski prireditviv Sloveniji; na kolesarskem maratonu Franja. Udeleženca prejšnjihmaratonov, Boštjan in Roman, sta me prepričala, da imam za sabodovolj prevoženih kilometrov za soočenje s 160 kilometri ceste.Nataša pa se je odločila za krajši maraton.Na dan prireditve smo se dobrouro pred startom dobili v ljubljanskemBTC, kjer je bil start maratona.Pogovarjali smo se o pripravah, kismo jih imeli v zadnjih dneh preddirko in o tem, kako se bomo lotili160-kilometrske trase. Nato smo pripravilikolesa, se prijavili na startu insi premerili krvni sladkor. Strinjalismo se, da je najbolje začeti z 8mmol sladkorja v krvi, uskladili inzulinin ogljikove hidrate še tik predstartom 1500-glave množice kolesarjev.Od starta v BTC do »letečegastarta« na Vrhniki smo vozili v strnjenikoloni, od tam naprej pa je šlozares.VZPON NA KLADJENAM JE ZAGRENIL DANVrhniški klanec je hitro razredčilkolesarsko kolono. Kolega iz društvasta bila bolj v ospredju, tako da sems svojim »cukrom« in kilometri ostalsam v veliki množici kolesarjev (takopač na dirki je). Po uvodni krizi naprvem klancu se je »mašina« umirila,tako da sem pot prot Idriji in Cerknemuprevozil kar lahkotno, še zlastiker mi je na spustu proti Idriji uspeloprehiteti kar lepo število sotrpinov.Med Idrijo in Cerknim je bil čas zaprvi leteči obrok (dve frutabeli).Za menoj je bilo že dobrih 70 km inpokurjenih tisoč kcal, kar pomeni, dasem bil z »gorivom« že bolj na koncu.V Cerknem je bila prva postojanka,kjer smo se založili s pijačo in napolnilirezervoarje za sedemkilometrskivzpon na Kladje, ki je nekaterim kolesarjemprecej zagrenil dan. Na vrhuvzpona sta sledila okrepčilo in obveznomerjenje sladkorja - bilo ga je 3,8mmola - klanec je pač zahteval svoje.Banane, energetski gel, frutabela innazaj na kolo v dolino proti ŠkofjiLoki. Na spustu mi je zopet šlo odlično,tako da sem pred Škofjo Lokoujel skupino, v kateri je vozil Roman.Samozavest mi je takoj zrasla, ko mije Roman povedal, da je do cilja vBTC samo še ravnina.UVRSTILI SMO SEV ZLATO SREDINOZadnja etapa poteka iz Škofje Lokeskozi Zbilje proti Vodicam, Tacnu, Črnučamdo BTC. Vozili smo v strnjenikoloni, tako da je bila hitrost kar visoka,premagovanje zadnjih kilometrovpa ne preveč naporno.Po prihodu v cilj je zopet sledilakontrola sladkorja, ki je pokazala, dasmo bili vsi štirje bolj na koncu z»gorivom«, tako da smo si z užitkomprivoščili veliko porcijo riža, ki smoga poplaknili z zasluženim pivom.Boštjan, izkušeni triatlonec in kolesar,je s traso opravil v pičlih trehurah in 40 minutah, kar je bil tudi vabsolutni konkurenci odličen rezultat.Midva z Romanom sva potrebovaladobre štiri ure, kar naju je uvrstilov zlato sredino. Nataša je prikolesarilav slabih štirih urah in se pravtako uvrstila v zlato sredino.V dolino je šlo hitreje, predvsem pa lažeO K T O B E R 2 0 0 5Trije Mušketiri na VršičuDokazali smo, da tudi 160 km karresnega dirkanja ni nič nemogočegaza športno živeče sladkorne bolnike.JURIŠ NA VRŠIČČe je šla Franja, ni hudič, da ne bi šeltudi Vršič, smo si dejali in se prijavilina kolesarjenje od Kranjske Gore doVršiča. Dvanajstkilometrskega vzpona s14-odstotnim povprečnim naklonomsmo se lotili z novim članom v kolesarskemtimu Hba1c. Andrej se je žrtvovalza ovekovečenje dogodka s fotoaparatom.Položaj za posnetke si je izborilna kolesu. Čeprav ne v konkurenci, jeVršič osvojil brez večjih težav.Pa pojimo od začetka. Na startnemmestu v Kranjski Gori smo se pomešalimed preostalih tisoč kolesarskihnavdušencev. Boštjan je bil bolj vospredju, z Romanom pa sva startalanekje v sredini. Do Hotela Lek, kjerje bil »leteči start«, smo vozili v zaprtikoloni, od tam do vrha pa je vsaksam bil svojo bitko s 25 serpentinami,ki so nas prepotene in zasoplepripeljale na vrh prelaza.Časa za vmesno kontrolo krvnegasladkorja na tej dirki ni bilo, saj najboljšiprevozijo vzpon v dobre polure. Boštjan je potreboval 43 minut,kar ga je uvrstilo med prvih sto,Roman je bil tokrat tri minute hitrejšiod mene, še vedno pa sva oba zmoglavzpon v manj kot eni uri. Nisamo rezultat tisti, zaradi kateregasmo sedli na kolo, ampak tudi duhdobre ekipe. Za povrh pa je zdržalotudi vreme. Zelo lep dan je bil za začetekjesenskega septembra.Težav s krvnim sladkorjem tudi tokratni bilo, kar zopet dokazuje, dase ob redni vadbi in poznavanjusvoje bolezni lahko tudi sladkornibolniki merimo z najboljšimi in prekosimomarsikoga, ki se spopadasamo s strmino in kilometri.Se vidimo tudi prihodnje leto!Robi Zupan,član društva Hba1c31

IZ NAŠIH DRUŠTEVDruštvo diabetikov Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče, TrzinJesenski pohodiPo programu športne sekcije našega društva smo v zadnjemmesecu organizirali več pohodov in izletov. Bili smo na pohoduna Šmarno goro in Mavrinc ter na izletu v Škocjanskihjamah, Lipici in Zalošču.Pohod na Šmarno gorosmo organizirali 27. avgusta.Ob 9. uri smo se pohodnikiiz društev gorenjske regijezbrali na parkirišču društvaLipa v Pirničah. Po razdelitvimalice in napotkih smo kreniliproti Zavrhu, kjer se jerodil Jakob Aljaž, in nato naŠmarno goro (669 m).Vzpon je trajal uro in pol.Ob prihodu smo si malo oddahnili,se podprli s hranoin pijačo, nakar nas je prijaznilastnik tamkajšnjegagostišča Ledinek seznanil spodrobno zgodovino najboljobiskane gore za Ljubljančanein okoličane.ŠMARNA GORA JE MEDPOHODNIKI PRILJUBLJENARomarsko svetišče z Marijinokapelo je bilo prvičomenjeno leta 1314. Gotskacerkev je bila zgrajena včasu turških vpadov v 15.stoletju. Sedanjo so zgradiliv letih 1711-1729. Freske inposlikave so delo znanihumetnikov, med katerimi jebil tudi Matevž Langus. Zvonikstoji stran od cerkve inima tudi svojo zgodovino.Zvonove v zvoniku so baje v150 letih kar trikrat zamenjali.V sosednjem prostorusmo si ogledali umetniškeslike Barethinija iz Radeč.Nekdanja mežnarija, v katerije zdaj gostilna, ponujastreho in okrepčilo številnimpohodnikom, ki vsakdan obiščejo to priljubljenoizletniško točko nad Ljubljano.Čeprav je razlaga trajalaslabo uro, nam je čashitro minil, saj smo izvedelimarsikaj, česar doslejnismo vedeli. Prijaznemugostitelju smo se zahvaliliter se poslovili z željo, daspet pridemo. Vrnili smo sepo isti poti v Tacen, kjernas je čakalo kosilo. Vtisičlanov društev so bili pohvalni,zato smo se razšlidobro razpoloženi.PRŠUTA IN VINANI MANJKALONa izlet v Škocjanskejame, Lipico in Zalošče smose odpeljali 10. septembra.Tudi tokrat je uzlet vodilnaš športno razpoloženiMaks Grošelj. Škocjanskejame sestavlja enajst jam zvsemi kraškimi značilnostmi,kot so kapniki, udarnice,ponori, naravni mostoviin jezerca. Od leta 1986 soUtrinek z meddruštvenega pohoda na Šmarno goroNa našem izletu po Krasu smo obiskali tudi pršutarno Lokevvpisane v Unescov seznamsvetovne naravne dediščine.Ogled jame je trajal uroin pol in je bil za nekaterekar naporen.Nato smo se odpeljali vLokev na ogled pršutarne,kjer so nam postregli skraško malico, hkrati pasmo nakupili nekaj njihovihdobrot. Dobro razpoloženismo se odpeljali v Lipico.Najprej smo šli na ogledDoline Matere božje, kjer jedal v zahvalo za povrnjenozdravje nekdanji vojak postavitikapelo, vklesano vsteno. Domačini pripovedujejotudi zgodbo o štiriletnideklici, ki je prav tu doživelavidenje Lurške Materebožje. Zdaj je Dolina Materebožje priljubljena romarska32O K T O B E R 2 0 0 5

IZ NAŠIH DRUŠTEVpot. Sledil je ogled Lipice zznamenito kobilarno iz leta1580. To je eden najlepšihkulturno-zgodovinskih spomenikovv Sloveniji.Pot nas je nato vodilaproti Dornberku, v Zalošče,kjer smo na turistični kmetijiVižintin imeli pozno kosilo.Po njem smo nazdravili75-letnici naše članiceMiryam, ki je že 15 let »finančnaministrica« našegadruštva, in ji za jubilej iskrenočestitali. Darilo ji jedomiselno izročil predsednikdruštva Franc Hrovat.Močno odžejani in dobrevolje smo se po Vipavskidolini vrnili v Domžale.SLABO VREMEPREPREČILO POHODNA MAVRINCPohod na Mavrinc je bil17. septembra. Ker je vsonoč in še tudi zjutraj lilokot iz škafa, je organizatorpohoda, Društvo diabetikovJesenice, izbral lažjo pot.Zbrali smo se pred hotelomErika v Kranjski Gori in seodpravili do koče v Krnici.Vso pot je vreme zdržalo,ko pa smo prišli do koče vKrnici, je zopet začelomočno deževati in grmeti,zato pohoda na Mavrincnismo izpeljali. Kljub temusmo vsi dobili obeske v spominna skupno druženječlanov gorenjskih društev.Iz našega društva se je pohodaudeležilo 11 članov.Anica Cotman Anžič,foto: Viljem KakerČeprav je vso noč deževalo, je vreme zdržalo toliko časa, da smo prišli od hotela Erike do koče v KrniciNaša slavljenka Miryam Beden je bila zamišljena ob svoji 75-letniciPohod na Mavrinc se je zaradi slabega vremena, močnega deževja ingrmenja, končal pri koči v KrniciO K T O B E R 2 0 0 533

IZ NAŠIH DRUŠTEVDruštvo diabetikov Škofja LokaDelovno tudi jeseniDruštvo diabetikov Škofja Loka je v zadnjem trimesečjuizvedlo več aktivnosti, ki so bile vključene v letošnjeprograme dela. Pri načrtovanju teh programov smoupoštevali starostno strukturo sladkornih bolnikov, saj jedve tretjini naših članov starih od 60 do 85 let, preostalipa od 40 do 60 let, ter razpršenost naših članov po Selškiin Poljanski dolini in Škofji Loki.Uvodoma naj omenimizlet v Laško, ki smo gazdružili z obiskom podjetjaKana v Žalcu, kjer nas jeMarija Akerman ljubeznivosprejela in nam veliko povedalao diabetičnem stopalus poudarkom na tem,Pohod na Blegoškako je treba stopala negovati,ker so negovana stopalapogoj za zdrava stopala.Med predavanjem sonjene sodelavke že izvajalepedikuro našim najstarejšimdiabetikom. Z velikimveseljem in radostjo smose prisrčno poslovili in nadaljevalipot v Laške toplice,kjer smo preživeli nekajur, ki smo jih izrabili za kopanjev termalnem bazenu,sprehod in ogled kraja.Nato smo nadaljevali pot vŠmartno v Rožno dolino naprijazno turistično kmetijoVozlič.SKUPNO SREČANJESLADKORNIH BOLNIKOVŽe nekaj dni poznejesmo organizirali srečanjesladkornih bolnikov celotnePoljanske doline, ki obsegaobčini Gorenja vas - Poljanein Žiri. Srečali smo se nadomačiji Pesek, ki se nahaja650 m nad Žirmi. Srečanjesta finančno podprlažupan občine Žiri in poslanecv državnem zboruBojan Starman in župan občineGorenje vas - PoljaneJože Bogataj.Tega srečanja so se udeležilitudi starejši člani, kiso jih svojci pripeljali vželji, da bi se družili z drugimičlani in izvedeli, kaj jev društvu novega. Takosem že na začetku druženjapredstavila program, kinam je še ostal do koncaGorenjska društva sladkornih bolnikovpo vnaprej dogovorjenem inusklajenem letnem programu pripravijoin izvedejo rekreativne pohodeza svoje člane in prijatelje. V okvirutega načrta je Društvo diabetikovŠkofja Loka 3. septembra organiziralopohod na 1562 m visoki Blegoš, kiGorenjski sladkorni bolniki pred domom na Blegošuse ga je udeležilo 64 pohodnikov izKranja, Domžal, Jesenic in ŠkofjeLoke.Dan ni napovedoval prav lepegavremena, a smo se kljub temu podalina pot po lepi Poljanski dolini mimodvorca Visoko, znanega po pisateljuin ljubljanskem županu Ivanu Tavčarju,ter skozi Poljane, kjer so domaslikarji Šubici, mimo Dolenčic, kjer jespomenik slikarju Ažbetu, skozi vasicoJavorje, Dolenjo Žetino, kjerustvarja kipar Peter Jovanovič, GorenjoŽetino do Črnega Kala, kjer sestika več cest, ki vodijo v različnesmeri, ena izmed njih na Blegoš.Pred drugo svetovno vojnoje bila tam velika vojaškabaza, ki je bila namenjenagradnji Rupnikove obrambnelinije.Od tam smo se odpravilina Blegoš. Del udeležencevje šel po lažji smeri, drugipa po zahtevnejši, medbunkerji Rupnikove linije,čez vrh Blegoša, in sespustili do lepo obnovljenePlaninske koče na Blegošu,kjer nas je čakalo okrepčilo.Ker je vreme že priganjalo,smo se kar hitro podalinazaj k avtomobilomin se odpeljali v Javorje.Tam smo v gostilni Blegošdobili zelo okusno kosiloter zapeli in zaplesali obposkočnih vižah, ki jih jeigral mladi harmonikar JaniKrajnik, dva pohodnika pasta mu pomagala s »priročnimi«instrumenti. Poznopopoldne smo se zadovoljniodpravili domov, pri tempa nas dež ni prav ničmotil.Peter Ceferin34O K T O B E R 2 0 0 5

IZ NAŠIH DRUŠTEVDruštvo diabetikov KranjKmalu bo odprtdiabetični center KranjV kratkem bodo minila tri leta od zamisli o gradnji prvegadiabetičnega centra v Sloveniji, katere pobudnik je biloDruštvo diabetikov Kranj. Nova stavba, v kateri bo imelonaše društvo nove prostore, je končana. Tudi grobagradbena dela gredo proti koncu in začenjajo se notranjadela.Škofjeloški sladkorni bolniki na predavanju dr. Tomaža Camlekaleta, ter program, ki ga pripravljamoza prihodnjeleto. Ob koncu druženjasem slišala veliko lepih inspodbudnih besed, ljudjepa s stiskom roke v pozdravniso skrivali svojihčustev.Po nekaj dnh smo se žepripravljali na naslednjo aktivnost,to je na strokovnopredavanje, ki je bilo 1. oktobrav predavalnici Srednjihšol na Podnu v ŠkofjiLoki. Predaval je naš diabetologdr. med. Tomaž Camlek.Tema predavanja stabili debelost in arterijskahipertenzija. Ta projekt jebil za nas zelo zahteven,saj smo v to predavanjevključili vse sladkorne bolnikeiz Škofje Loke, Selškein Poljanske doline. Organiziralismo posebne avtobusneprevoze iz dolin inposkrbeli za prijetno počutjeod 8. do 14. ure. Sodelovalista tudi podjetji Roschediagnostics, ki je merilokrvni sladkor, in Kana ssvojimi izdelki za nego stopala.DOBRO OBISKANOPREDAVANJENa predavanju diabetologadr. Camleka je biloprisotnih 151 sladkornihbolnikov. Med njimi sobili tudi varovanci Domastarejših v Škofji Loki. Pripeljalista jih medicinskisestri v želji, da bi še večizvedeli o sladkorni bolezni.Med predavanjemsmo veliko slišali o vzrokihza nastanek zapletovin zdravljenju debelostiter dejavnikov tveganja zanastanek in vpliv krvnegatlaka na kronične zapletesladkorne bolezni. Nakoncu so poslušalci zastavljalivprašanja diabetologuCamleku, ki je zveseljem odgovoril pravvsem in predavanje končalv prijetnem razpoloženju.S tako veliko prisotnostjona predavanju so našisladkorni bolniki potrdili,da potrebujemo več izobraževanjain vzgoje, dabomo lahko svojo bolezendobro obvladali in živelikakovostno življenje, seveselili vsakega dne brezstresov in polno medsebojneljubezni.Silva Žontar,foto: Ivan Rolihza nego vaših nogGradnja diabetičnegacentra je izjemno pomembnaza vse sladkornebolnike na Gorenjskem,saj bodo zdaj na enemmestu lahko opravili vsepotrebne zdravstvene preglede.Tako bo v diabetičnemcentru na voljo vse,od izobraževanja, dnevnebolnišnične oskrbe, diagnostike,laboratorijev, slikanjaočesnega ozadja,odvzema krvi in EKG donege diabetičnega stopala.V centru bodo tudiprostori za terapevtskedejavnosti, okrepčevalnicein čajne kuhinje, prostoriza predavanja in prostorinašega društva. Sladkornimbolnikom bo na voljotudi sodobna trgovina zvsemi pripomočki, ki sojim potrebni za dnevnooskrbo.V ČEM SO PREDNOSTIDIABETIČNEGA CENTRAO K T O B E R 2 0 0 5Vsekakor gradnja centrapomeni za društvo na enistrani izziv, na drugi paodgovornost. Ker bomo vnenehnem stiku s sladkornimibolniki in tudi zzdravstvenim osebjem, bonaše delovanje v primerjaviz dosedanjim, ko smoimeli uradne ure le enkratna teden, potekalo celodnevnovse delovne dni vtednu. Lažje bo tudi obveščanjeo naših aktivnostih,o organiziranih predavanjihna temo pravilne prehrane,imeli bomo kuharsketečaje in če bo zanimanje,tudi razne telesneaktivnosti.Posebno pozornost bomonamenjali starejšim sladkornimbolnikom in tistim,ki so nameščeni v domovihza ostarele. V polnem tekuje že terapevtska dejavnostza preprečevanje in lajšanjesladkorne bolezni in bolezni,ki so neposredno povezanez njo. Vse druge dejavnostibodo potekale vskladu s predvidenim načrtomza leto 2006, pričemer bo poudarek na nekaterihže tradicionalnihaktivnostih, kot je organizacijapohodov, izletov insrečanj.Prizadevali si bomo, dabomo za svoje delo zbraličim več novih zamisli, izvedbopa lahko pričakujemole, če bodo zagotovljenifinančni viri in če sebomo člani osebno zavzeliza to. Verjamemo, dabomo s skupnimi močmiuspeli v prizadevanjih začim boljše sodelovanje prinačrtovanju društevnih aktivnostiin s tem tudi kprepoznavnosti našeorganizacije.Kdaj se bomo preseliliv nove prostore, pabo mogoče kaj več napisativ prihodnji številki.Miro Snedec,predsednik društva35

Društvo diabetikov PostojnaPredavenje o negi nogin pomenu gibanjaV začetku oktobra smo končali triletni program:preprečevanje je najboljša zaščita nog. Nega nog je postalanepogrešljiv sestavni del izobraževalnih prizadevanj našegadruštva. V programu, ki ga je vodila Francka Dobranič,višja med. sestra, usposobljena za strokovno-medicinskopedikuro, se je zvrstilo 105 sladkornih bolnikov.IZ NAŠIH DRUŠTEVPo uvodnem predavanjusmo bili seznanjeni s pomenomnege nog, z nasvetiza nego, redno samokontrolo,s posebno pozornostjona različne pojavneoblike sprememb kože medprsti, trde in razpokanekože, kurja očesa - saj šetako majhna poškodba,razpoka ali rana na stopalulahko privede do usodnihzapletov. Nato so sledile individualneobravnave alidelavnice v manjših skupinahs praktičnim prikazomnege nog. Nekaj diabetikovje bilo napotenih v nadaljnjozdravniško obravnavo.Skupaj je bilo opravljenihveč kot 50 ur.HOJA ODLIČNATELESNA AKTIVNOST,KI JE DOSTOPNA VSEMNamen organizirane hojeje čim več sladkornih bolnikovspodbuditi k vsakodnevnemugibanju, ki najKONČNO IMAMODRUŠTVENE PROSTOREPo večletnem prizadevanjusmo tudi postojnskisladkorni bolniki dobilidruštvene prostore. Zrazumevanjem Koronarnegadruštva Postojna inuprave Zdravstvenegadoma smo dobili v souporaboprostore, ki nampovsem zadostujejo.Tako nam društveni prostoriodpirajo možnostiza bogatejšo vsebinodela in pristnejši odnos znašimi člani. Pisarna jeodprta vsak ponedeljek.S. H.36postane način življenja,vsakodnevna potreba in kopreide v navado, brez njeni moč več živeti. V uvodnemdelu tega predavanjanam je prof. Marko Burger,športni pedagog, predstavilpomen telesnega gibanja inrekreacije za vsakogar, posebejpa še za kroničnebolnike, saj je gibanje sestavnidel terapije.Poseben poudarek je bilna hoji, saj je odlična telesnaaktivnost in dostopnavsem. Hoja nas sprosti, pomenimožnost uživanja vnaravi, ustvarja pozitivnačustva in dobro razpoloženje.Med predavanjem, koje profesor Burger govoril orazličnih vajah, ki jih lahkoizvajamo med hojo, je zdemonstracijo izzval občudovanjein odobravanje zatak pristop.NA POHOD GREMOENKRAT NA TEDENDogovorili smo se, dabomo enkrat na teden, obsredah, organizirali enournipohod pod strokovnim vodstvom.Tako se je zbralaO K T O B E R 2 0 0 5Pred hojo in po njej pomerimo krvni sladkorSkupina izletnikov ob jesenskih darovihskupna 14 članov, ki jeravno pravšnja in se lahkovodja med hojo posveti posameznikomin njihovizmogljivosti. Odločili smose, da bomo merili krvnisladkor pred hojo in po njej.Rezultati so bili za marsikogapresenetljivi, posebno zatiste, ki nimajo možnostivsakodnevnega merjenja, sajso bile razlike več kot očitne,od 16,7 mmol/l na 7,7ali od 13,4 na 5,6 mmol/l.Pohode imamo organiziraneenkrat na teden, čepravje hoja potrebna vsakdan, ne glede na vremenskerazmere in naše razpoloženje.Seveda je prijetnejšav družbi. Malo gremonavzdol, malo navzgor inhojo dopolnimo z različnimivajami, vmes pa je sevedaprijeten klepet. Pri vsakempohodu spremenimosmer, saj daje okolica Postojneobilo možnosti.Zapisala: Stanka Horvat,foto: Milica SavkovićSeptembrski izlet v Mozirski gajNekaj posebnega je bil jesenski izlet v Mozirski gaj. Slabovreme se je vleklo celih deset dni pred tem in ni nič lepokazalo, vendar je bila sobota, 24. septembra, kot naročenaza izlet.Bil je lep sončen dan in avtobus z 48 izletniki je krenilna pot. Naš cilj sta bili Šaleška in Zgornjesavinjska dolina.Na avtobusu smo predstavili glavne značilnosti obeh dolinin najpomembnejše kraje. Postanki v Velenju, Mozirju, Radmirju,Gornjem Gradu in Černivcu so navdušili izletnike,saj je ta košček slovenske zemlje nadvse lep in prijazen.Zelo smo bili navdušeninad lepoto in urejenostjoMozirskega gaja. Tokrat jebila tematska razstava spoudarkom na jesenskiharanžmajih z uporabo vsakovrstnihbuč. Svoje je prispevaljesenski čas s čudovitospreminjajočo se barvitostjonarave in to je biloza ljubitelje narave najlepšedoživetje. Bil je nepozabendan za vse izletnike inše se bomo vračali v taprelepi svet.Zapisala: Stanka Horvat,foto: Milica Savković

IZ NAŠIH DRUŠTEVDruštvo diabetikov IdrijaEdinstveno doživetje - vzpon na Triglav»Današnji dan je eden najlepših v mojem življenju,« sem si11. septembra večkrat ponovila, ko sem se vračala z vrhaTriglava. Dosegla sem dolgo željeni cilj, saj sem si dokazala,kaj zmorem kljub že več kot trideset let trajajoči sladkornibolezni tipa I.Sicer pa to ni bil moj prviposkus osvojiti vrh»očaka«. Že lani sem seudeležila pohoda Sto ženskna Triglav, vendar nas tridesetpohodnic ni doseglovrha zaradi neurja. Tik podvrhom so vodniki presodili,da bi bilo čakanje v takihrazmerah za nas usodno,vsekakor pa zdravju nevarno.Zato so nam dali možnost,da se pohoda udeležimotudi letos.Letošnji, že 40. pohodSto žensk na Triglav, se jezačel v petek, 9. septembra,s spoznavnim večeromv hotelu Šport na Pokljuki.V soboto zjutraj, šev trdi temi, smo se skupajz gorskimi vodniki inzdravnikom odpravili napot. Vsak krajši postaneksem izkoristila za merjenje»cukra«. Kljub napornihoji in pomanjkanju energijesem si za malico privoščilale diabetične prigrizke,kajti zavedala semse, da je urejen krvnisladkor ključ do mojegauspeha.NISEM POZABILA NAMERJENJE SLADKORJAVzpon tik pod kočo Planikapod Triglavom je bilzame skupaj z desetkilogramskimnahrbtnikomzelo težak. Vzpon na vrhTriglava še isti dan nam jepreprečilo slabo vreme. Tosem izkoristila za počitekin nego utrujenih in bolečihnog. V nedeljo zjutrajsmo se v navezah podeset žensk in en vodnikodpravili proti vrhu. Vtemi je bilo prelepo videtidolgo kolono pohodnic zlučkami.Okrog sedmih zjutrajsmo prispele na vrh Triglava.Najprej smo občudovalenaravne lepote, sajnam je lepo vreme omogočilopogled daleč naokoli.Sledila sta planinskikrst in žig na posebnerazglednice, ki so jih izdelaleSlovenske novice, inSpominski posnetek z vrha TriglavaV knjižici so zbrani izdelki, ki so primerni za diabetike in vse,ki se zdravo prehranjujejo. Izdelki so razvrščeni po skupinah:izdelki z malo maščobami, izdelki z veliko vlakninami, izdelkibrez dodane saharoze, močnate jedi in čokolade, maščobnaživila, sladila, vode in drugo. Izdelki imajo določeno energijskovrednost, ogljikove hidrate, maščobe …(cena je 543 SIT)Knjižico lahko naročite naZvezi društev diabetikov Slovenije,Einspielerjeva ul. 3, 1000 Ljubljanaseveda fotografiranje.Kljub naravnim lepotam inosebnemu zadovoljstvunisem pozabila na merjenjesladkorja. Popoldnesmo se vrnile v hotelŠport na Pokljuki, kjersmo udeleženke 40. pohodaSto žensk na Triglav zasvoje pogumno dejanjeprejele lične diplome. Inena izmed njih zdaj krasisteno mojega doma.Pot na Triglav je bila naporna,a ne nepremagljiva.Za tisto, kar sem doživelain videla, mi ni žal truda.Posebna zahvala za to, dasem dosegla cilj, gre tudizdravniku Franciju Kokaljuiz Novega mesta, ki me jena poti spodbujal in mi pomagalz nasveti.Valerija PavšičO K T O B E R 2 0 0 537

Društvo diabetikov LitijaPredavanje o zdravi prehraniV našem društvu smo v četrtek, 13. oktobra, v veliki sejnisobi očine Litija pripravili predavanje o zdravi prehrani.Predavala nam je mag. Ivica Verbnik, dipl. inž. živilsketehnologije.IZ NAŠIH DRUŠTEVPredavala je o osnovnihnačelih zdrave prehrane, oprehrani v tretjem življenjskemobdobju, o osnovnivarovalni dieti in varovalnihživilih, o dieti pri težavah zželodcem, žolčem, pri sladkornibolezni, maščobah vkrvi … Opozorila nas je naupoštevanje načel prehranskepiramide, na pestrostpri sestavi jedilnika, na priporočljivepostopke pri pripravijedi in na pravilnoravnanje z živili in hrano.Predavanje je končala s Hipokratovomislijo: Vašahrana naj vam bo zdraviloin vaše zdravilo naj vam bohrana.Zaradi tako zastavljenegapredavanja je bilo to namenjenovsem občanom in nele sladkornim bolnikom, sajje vsakdo lahko slišal kajkoristnega in novega zasein žal nam je, da poslušalcevni bilo več. Predavanjeso popestrili nekateri izdelovalcivarovanih živil, ki soPredavateljico mag. Ivico Vrbnik je predstavila Darja ZupančičKardiomobil se je ustavil tudi v LitijiO osnovnihnačelih zdraveprehrane nam jepredavala mag.Ivica Verbniksvoje izdelkerazstavili.Tako smolahko poskusiliizdelke izperutninskegamesa zoznako varovanoživilo,žita, kaše inčokolado, primernozasladkornebolnike.Predstaviliin pojasniliso nam, kakose uporablja elektronskatehtnica za tehtanje živil inugotavljanje vrednosti ogljikovihhidratov, beljakovinin maščob v posameznemživilu. Predvidoma 25. novembrabomo organiziralitudi delavnico zdrave prehrane,kjer bomo pod vodstvomIvice Verbnik pripravilijedi po načelih zdraveprehrane.Osmega novembra se začenjajotudi božično-novoletneustvarjalne delavnice,ki jih organiziramo že tretjeleto zapored. Njihovnamen je prijetno druženjeob čaju in uživanje ob izdelovanjunovoletnih voščilnic,darilc in okraskov.Dobrodošli!Helena MuzgaV ponedeljek, 3. oktobra, se jekardiomobil ustavil tudi v Litiji. Zaobčane občin Litija in Šmartno priLitiji je bil na voljo med 10. in 13.uro pred prostori društva upokojencev.Strokovna ekipa je v sodelovanju zdr. Koprivo in medicinsko sestroIreno Hostnik iz Zdravstvenega domaLitija občanom izmerila krvni tlak,sladkor in maščobe v krvi ter pljučno38funkcijo (spirometrijo). Strokovnjakiso vse obiskovalce z visokimi vrednostminapotili k osebnemu zdravniku.Akcije se je udeležilo več kot stoobiskovalcev, ki so si med čakanjemna meritve lahko ogledali tudi razstavljenoizobraževalno gradivo.Domov so odnesli zloženke o zdraviprehrani, o pomenu gibanja na razvojsrčno-žilnih bolezni in sladkorneO K T O B E R 2 0 0 5bolezni, izvode revij Za srce in Sladkornabolezen.Tehnični organizator je bilo Društvodiabetikov Litija, v društvu upokojencevpa so nam prijazno odstopiliprostor za opravljanje nekaterihmeritev in razstavo izobraževalnegagradiva. Prizadevali si bomo, da sebo kardiomobil čimprej spet ustavil vnaših krajih.Helena Muzga

IZ NAŠIH DRUŠTEVDruštvo diabetikov VelenjeZopet na oddihu v Rogaški SlatiniV nedeljo, 2. oktobra, se je 39 članov našega društva odpravilona pot z dokaj mešanimi občutki: šele prejšnji večer smonamreč izvedeli, da bomo prve žrtve nesoglasij med lastnikihotelov v Rogaški Slatini, saj so zaklenili prehod in dostopdo bazena.Indijska masažaKer se držimo načela, daje vedno treba misliti pozitivno,smo vzeli v zakup neugodnostzunanjega, hladnegain mokrega prehodado bazena v hotelu Donatoziroma prevoz s kombijemdo Rogaške riviere. V Grandhotelu so se skrajno potrudili,da so nam pri vseh drugihstvareh šli zelo na roko.Odprli so celo improviziranopivnico Donata, da smolahko opravljali svojo dnevnokuro pitja.PREDAVANJA,PREDSTAVITVE,TELOVADBA, MASAŽEProgram je bil bolj kot nestandarden: vsako jutro ob7. uri merjenje krvnegasladkorja in pritiska, enkratna teden merjenje holesterolain merjenje krvnegaprofila v sodelovanju združbo Johnson & Johnson.V hotelu so nam organiziralipredavanje studia Afroditao negi nog, predvsemdiabetičnih, ki je bilo dopolnjenoz vzorci njihovihkrem in kuponom za brezplačnipregled stopal in akcijskopedikuro. Tudi zeliščarskakmetija Kalan jepripravila zanimivo predstavitevin prodajo svojihzelišč in preparatov. Udeleženciso se zelo zanimaliza uporabo in učinke posameznihzelišč.Nekaj povsem novega stabila predavanje in prikaz indijskemasaže glave. Priznam,da sem nadvse rada»posodila« svojo glavo inpresenečena ugotovila, kakozelo prijetno je lahko, če testrokovnjak vleče za lase.Predavanje šefa kuhinje odiabetični prehrani je bilo,tako kot lani, nabito s smehomin dobro voljo, praktičniminasveti in izmenjavoizkušenj in mnenj. Tudi vsakodnevniizdelki njegovegaosebja so nam šli zelo vslast: pravzaprav čisto preveč,saj se je skupina zredilaza 17,8 kg, shujšala pa leza 8,3 kg. Krvni sladkor jenihal med »pa saj ne morebiti res« do »menda mi pakozarec vina pri večerjidobro dene«.Pri Lojzeku nam je bilo lepoMeritve krvnega sladkorja ob 7. uri zjutrajKljub neugodnemu dostopudo bazena smo seveliko kopali, plavali, uživaliv masaži, ki nam jo jedarovalo društvo, igralismo tenis in biljard in kljubdežju nekaj naredili tudi zasvoje telo. Največji zanesenjakiso se že ob 6.30 -tako rekoč sredi noči - zbiralik telovadbi v parkupred hotelom, kadar je deževalo,pa pod streho naterasi. Ves teden je potekalaakcija opozarjanja oškodljivosti sedenja s prekrižaniminogami. Če smoO K T O B E R 2 0 0 5še vedno sedli in prekrižalinoge, nas je hitro kakšenpogled s strani opomnil,naj tega ne počnemo.NOVOST -ENOURNI POGOVORIDokaj dobro se je prijelaletošnja novost: vsakodnevnienourni pogovori o raznihzanimivih temah. Vglavnem sem jih vodilasama, priskočila pa je tudiMilena Knez. Načela semtudi aktualno temo o inkontinenciin možnostihzdravljenja - tudi moški soz zanimanjem poslušali -pa o odnosu med ljudmi, onepotrebnem strahospoštovanjupred belimi haljami,o odločnem izražanju svojegaupravičenega nezadovoljstvaz raznimi storitvami,o majhnih trikih, kakopremagovati prevelik tek,vmes pa kakšen recept innasvet za domača zdravila,kjer smo odločno poudarjali,da ne bodimo preveč pogumnis samozdravljenjem.Poklepetali smo tudi odobri obutvi, predstavili zanimivokataloško prodajočevljev, ki jih lahko po 14dneh vrnemo, če nam nisovšeč, in še in še. Milena je39

IZ NAŠIH DRUŠTEVSlavnostna večerja je bila nadvse prijetno doživetjeLetošnja novost, pogovori o samih zanimivih temahsegla po literaturi in svojpogovorni dan izpeljala izknjige. Tudi na teh pogovorihsmo nekaj storili zasvoje noge: izvajali smo sedečoin stoječo telovadboza ožilje. Kdo se še lahkopohvali, da je kdaj telovadilv prelepi Kristalni dvorani?Ko se je vreme ustalilo,smo šli na pohod k Lojzeku(gostilna Pri Lojzeku), kar ježe nekakšna nuja. Tudi naobisk Steklarske šole smose odpravili peš, tistim, kiimajo težave pri hoji, pa jes prevozom pomagala komercialistkaKatarina. Vmessi je vsak zase našel kakšnourico za telo ali dušo.Oddih se je uradno končals slavnostno večerjo.KRITIKESO SE SPREMENILEV POHVALEČe povzamemo osnovneznačilnosti z našega letovanja,potem lahko rečemo,da smo bili v glavnemvsi zadovoljni, ozračje jebilo prijetno, nihče ni zbolel,uprava hotela pa nasje presenetila z »obližem«za prestane neprijetnosti -darilnim bonom. Nad temsmo bili tako presenečeni,da smo pozabili kritiziratitisto, kar nam ni ugajalo.To je bila zelo dobra potezavodstva hotela, saj sose prvotne kritike spremenilev tolerantnost in celov pohvale.Tudi naša anketa je pokazala,da si člani, z redkimiizjemami, spet želijopriti v Rogaško, od kodersmo odšli zadovoljni in vupanju, da bo hotelu dosredine decembra uspelouresničiti zahteven projekt:dokončati lastencenter, kjer bomo spet veselo- pod streho - bosonogiin v haljah tekali vbazen.Poleg sprostitve in rekreacijeje velik pomen teh letovanj,da se člani medseboj osebno spoznajo, senavadijo deliti sobo tudi stujim človekom in da pridobivajoobčutek: to je mojedruštvo!Besedilo in foto:Ingeborg in Franc ČasPredavanje o diabetični nogiSestra Darja je predstavila dobre izkušnje, ki jih imajo v bolnišnici Topolšicapri celjenju ran na diabetični nogi z mavčnim škornjemKljub neprijaznemu vremenu se je 55 poslušalcev zbralo inprisluhnilo predavenju o diabetičnem stopalu, ki ga je začlane velenjskega društva sladkornih bolnikov pripravilasestra Darja. S tem predavanjem se je končal letošnji ciklus,podobna predavanja pa bomo imeli tudi prihodnje leto.Vse preveč se zanašamo, da je diabetična noga nekaj,kar se dogaja drugim, nam pa se ne more zgoditi in se nebo, nas je opozorila sestra Darja in nam jasno in naravnostpovedala: vsakega od nas lahko doleti kaj takega in od nasje odvisno, kako odločno in pravočasno bomo storili vse,kar je v naši moči. S pretresljivimi slikami je pokazala, kajse lahko zgodi, če spregledamo nastanek težav, in zakaj sediabetiki pogosto ne zavedajo, da je problem nastal velikoprej kot takrat, ko ne čutijo več bolečine v stopalu.Pripovedovala je tudi o dobrih izkušnjah, ki jih imajo vbolnišnici Topolšica pri celjenju ran z mavčnim škornjem.Poudarila je pomen pravilnega umivanja nog, pedikure,predvsem obutve in dnevnega samopregledovanja. Vprašanjkar ni hotelo zmanjkati in tudi skromno zakusko soposlušalci izkoristili za osebne pogovore s sestro Darjo.To je bilo zadnje predavanje v letošnjem ciklusu, zatoprosimo člane, naj nam posredujejo svoje predloge zapredavanja v prihodnjem letu. Društvo se bo potrudilonajti dobre predavatelje. Za pomlad načrtujemo predavanjaurologov in uroginekologov o ledvicah pri sladkornibolezni in o težavah zaradi inkontinence. Ingeborg Čas40O K T O B E R 2 0 0 5

Društvo diabetikov Slovenj Gradec»Življenje je lepo,če ga z nami živiš«V naslovu zapisane besede so bile slogan letošnjegajesenskega okrevanja članov Društva diabetikov SlovenjGradec v hotelu Strossmayer v Zdravilišču Rogaška. Tookrevanje je bilo že osemnajsto po vrsti in ni naključje, dasmo ga tudi tokrat preživeli v obilici smeha, petja, pohodov,plesa, predavanj … Imeli pa smo tudi lepo vreme, ki ga jebilo letos bolj malo.Na okrevanje smo se odpraviliv nedeljo, 11. septembra.Prihod v Rogaško,sprejem s predstavitvijoprograma in hotela s koktajlomje bil prijeten inpoln novih pričakovanj. Pokosilu je sledil brezplačenpregled pri zdravniku, povečerji pa obilica smehana kinopredstavi. V ponedeljkovemjutru je tehtnicapokazala naše začetne kilograme.Sledilo je merjenjekrvnega sladkorja,tlaka in holesterola, kinam ga je omogočilo podjetjeRoche.Meritve smo izvajalivsako jutro med sedmo inosmo uro. Predavanje odietni prehrani je bilozelo poučno, predvsemzato, ker je predaval glavnihotelski kuhar, ki jetudi sladkorni bolnik.Piano večer z AdamomBicskeyem v Grand Cafejuje ponudil glasbene užitkeob kozarčku in klepetu.Nekateri smo tudizaplesali.PREDAVANJE O DIABE-TIČNEM STOPALU INZDRAVILNIH ZELIŠČIHPoleg meritev krvnegasladkorja, tlaka in holesterolasmo ves teden lahkosodelovali pri vodni gimnastikiv hotelskem bazenu,razgibavanju v vodi vbazenih Rogaške riviere inaerobiki v bazenu hotelaDonat. Imeli smo tudi individualnezdravstvene aktivnosti.Torkovo predavanje odiabetičnem stopalu, o kateremnam je predavalaIZ NAŠIH DRUŠTEVpredavateljica iz podjetjaAfrodita, nam je ponovnoosvežilo znanje o zapletih,ki lahko nastanejo pri diabetičnemstopalu, in postreglos praktičnimi nasveti,kako se je temu mogočeizogniti.O zdravljenju sladkornein drugih bolezni z zeliščista nas v sredinem popoldnevupoučila zeliščarja zzeliščarske kmetije Kalan,ki leži na 620 m nadmorskevišine v neokrnjeni naravilseverozahodnega delaKozjanskega v vasici Kalobje.Na njihovi kmetiji obdelujejozemljo, ki ni bila nikolignojena z mineralnimignojili ali škropljena s sintetičnimiškropivi. Ker soveliki ljubitelji narave, so seodločili, da bodo v naravinabirali samo še tista zelišča,ki jih ni mogoče pridelatiali pa jih zaradi obilicein manjše uporabnosti nismiselno pridelovati. Nasvojih poljih zdaj pridelujejoveč kot 45 različnih zelišč.Posebnost njihove pridelaveje v tem, da sledijostaremu načinu obdelavezemlje.Poleg zelišč je na njihovikmetiji mogoče dobiti šezeliščna mazila ognjiča,gabeza in divjega kostanja,zeliščne tinkture ognjiča,arnike in šentjanževke,zeliščna olja ognjiča,šentjanževke in bazilike,razne zeliščne likerje inPred odhodom iz Rogaške Slatine smo pred hotelom naredili spominski gasilski posnetekPredavanje o diabetičnem stopalu nam je osvežilo znanje o zapletih, kilahko nastanejo pri diabetičnem stopalu, in postreglo s praktičnimi nasveti,kako se je temu mogoče izogniti. Predavanju je sledil pregled nogbezgovo vino. Če vas potzanese na Kozjansko, sinjihovo kmetijo lahkoogledate pod strokovnimvodstvom. Pokažejo vamzeliščni vrt z več kot 130različnimi zelišči, razstavosuhih zelišč, kako pripravljajozelišča za sušenje inkje jih sušijo, pokusitelahko zeliščni čaj in zeliščninamaz ter si ogledateeno od polj.VELIKO DOBRE VOLJE,PETJA IN SMEHAVečerni koncert tamburaševv Grand Cafeju nas jenavdušil, tako da smo obnjihovi glasbi tudi zapeli. Vsredo smo opravili tudidnevni profil merjenja krvnegasladkorja pod pokroviteljstvompodjetja Roche.Da se teden okrevanjapreveša že v drugo polovico,smo se prepričali sO K T O B E R 2 0 0 541

IZ NAŠIH DRUŠTEVNaši Danici, ki je praznovalarojstni dan, smo dovolili, da se jefotografirala s tamburašičetrtkovim pohodom povinski cesti. Z doplačilomsmo v zidanici HermineŠverko pokusili več vrstvina ter ob prigrizku naGorci nadaljevali prijetnopopoldne, polno smeha,petja in dobre volje. Večersmo končali v bližnji točilniciPri Lojzetu, kjer smonašemu dolgoletnemučlanu, članu izvršnega odbora,plesalcu, pevcu, človeku,ki zmeraj in povsodposkrbi za obilico smeha indobre volje, JožetuSmolčniku, voščili za rojstnidan.V petek smo si zavrtelikomedijo Žikina dinastija,največ smeha pa je bilo, kosmo si ogledali film zdvodnevnega planinskegapohoda na Črno prst. Daprojekcija ne bi trajala predolgo,smo jo hitreje zavrteli,to pa je zgledalo tako,kot bi Charlie Chaplin tekelna Triglav. Predavanja o indijskimasaži, ki je bilo načrtovanoza soboto, senismo udeležili, ker nas jenaša maserka Suzana obdelalatako dobro, da bitudi indijski maserji zavidalinjenim prijemom.V soboto smo imeli v Kristalnidvorani slovesno večerjo,na katero smo prišliv slavnostnih toaletah, večernihoblekah in kravatah,v nedeljo pa nas je čakaloše merjenje krvnega sladkorja,tlaka, holesterola intehtanje. Zadnje je pokazalo,kaj smo pridelali v temtednu. Po zadnjem dopoldanskemkopanju je slediloodjavljanje sob, kosilo, gasilskafotografija in ob 13.uri odhod iz Rogaške.Slogan našega letošnjegajesenskega okrevanja - Življenjeje lepo, če ga z namiživiš - se je izkazal za pravega,so zatrjevali vsi, ki sose udeležili okrevanja.Marjana PavličJožetu Smolčniku smo voščiliza rojstni danPohod na Goro OljkoOblačno in turobno sredino jutro se je prevesilo v preleposončno popoldne. Sreda je v našem društvu dan za pohode.Tokrat smo se namenili na bolj oddaljen kraj, na romanjena Goro Oljko.Kolona devetih avtomobilovse je odpeljala izSlovenj Gradca proti Velenjuin naprej do Polzele,kjer so se nam pridružiličlani velenjskegadruštva in obenemtudi naši vodnikina to prečudovitogoro - Goro Oljko.Kar dolgo smo načrtovalipohod na togoro, na kateri stojilepa cerkvica Sv.Križa. Del poti iz Polzelesmo se še peljali,nato pa smo jomahnili peš.Kolona približno 40pohodnikov se jevzpenjala po serpentinastistezi. Vmes smonaredili kakšen krajšipostanek, si maloogledovali bližnje inmalo bolj oddaljenehribe in kraje ter z zanimanjemprisluhnili vsaki razlaginaših vodnikov Tomažain Damjane. Občudovalismo zlate barve jeseni. Obprijetnem klepetu smo prišlido vrha, kjer stoji cerkvica,ki smo si jo ogledali.REKLI SMO SI:»ŠE PRIDEMO«Ko smo si pomerili sladkor,preoblekli prepotenemajice in nekaj malega prigriznili,nas je ključar popeljalv cerkev. Povedalnam je kar dosti zanimivostio njej. Izvedeli smo,da pod cerkvijo stoji še starejšepodzemno svetišče. Zzanimanjem smo vstopilitudi tja. Večina nas je prvičvidela kaj takega. V osrednjiprostor pod zemljo voditadva enako dolga hodnika.V notranjosti so trijeoltarji in nenavadno obokanstrop.Pred cerkvijo smonaredili še spominsko»fotko«, še maloposedeli na soncu inse počasi odpravilinazaj do avtomobilov.Nato smo se odpeljalido kmetijeBajht, kjer so nasprijazno sprejeli inpostregli - okušalismo dobrote izprave krušne peči.Žal se je prekmalustemnilo, tako dasmo se odpeljaliproti domu. Z lepimispomini smo zapustilitiste kraje in sirekli: »Še pridemo.«Danica Sekavčnik - Kotnik42O K T O B E R 2 0 0 5

IZ NAŠIH DRUŠTEVKolesarska tura v PliberkTudi kolesarjenje je v zadnjem času v našem društvo karzaživelo, saj smo bolj in bolj kolesarsko razpoloženi. Takoimamo vsak petek redno turo. Za vsak teden si omislimotežji oziroma daljši cilj in tako je bilo tudi prvi teden vseptembru. Odpravili smo se na tradicionalni »pliberškijarmak« kot temu rečejo. Po naše je to sejem na travnikuv Pliberku.Tako se nas je druščinaslovenjegraških kolesarjevlepega sobotnega jutra podalana pot. Vzeti smo moralis seboj osebni dokument,najnujnejšo malicoin za vsak primer še pelerino,saj napoved za popoldneni bila najboljša. Iz SlovenjGradca smo kreniliproti Dravogradu pa naprejna mejni prehod Vič in žesmo bili v Avstriji. Z užitkomin brezskrbno smo sepeljali po kolesarski stezi,brez strahu, da bi naszadel kakšen avto. Ko bi lebilo tudi pri nas tako.V lepem vremenu in poprevoženih 40 kilometrihsmo prišli v Pliberk. Tamsmo lepo odložili kolesa inskupaj odšli malo po stojnicah,opazovali smo skupineljudi, ki so kar mrgolelimed stojnicami, kupovali,nosili, barantali. Naš cilj nibil kakšen nakup, ampak lerekreacija. Nato smo šli vslovenski šotor, si naročiliprigrizek, saj je nas čakalaše pot nazaj.Medtem pa se je vremeobrnilo in na našo žalost jezačelo deževati. Nekaj časasmo še vedrili in čakali, daKrajši počitek na poti v Pliberkse zlije, nato pa smo krenilinazaj proti Sloveniji. Vozilismo že kar nekaj časa,pa nam jo je spet zagodlovreme. Naredili smo krajšipostanek, si oblekli pelerinein se odpeljali naprejproti domu. Bila je to čudovitakolesarska avantura inprihodnje leto jo bomozopet ponovili.Danica Sekavčnik - Kotnik

IZ NAŠIH DRUŠTEVDruštvo diabetikov TržičDobili smo specialistično ambulantoza sladkorne bolnikeDruštvo diabetikov Tržič si je že od samega začetka delovanja prizadevalo, da bi Tržičanidobili specialistično ambulanto za sladkorne bolnike. Ugotovili smo, da je območje tržiškeobčine precej veliko in da veliko prebivalcev živi dokaj odmaknjenih od mesta. Med njimije tudi precej sladkornih bolnikov, ki imajo precejšnje težave z obiskovanjem specialističneambulante v Kranju ali na Golniku.Lani smo svoje aktivnostiza odprtje ambulante zelopovečali. Zbrali smo večkot 400 podpisov podpore,potrkali na marsikateravrata in prosili za posredovanjetudi predsednikaZveze društev diabetikovSlovenije Janka Kušarja.Letos poleti smo svoje vitrinez veseljem opremili zobvestilom: Uspelo nam je.V četrtek, 6. oktobra, so sev ambulanti začeli prvi pregledi.Za zdaj bo ambulantadelala vsak četrtek od 8.do 14. ure. Zdravniškaekipa je ista kot v Kranju,Tržičanom pa bodo prihranjenepot v Kranj in skrbi sprevozi.Tako je Zdravstveni domTržič bogatejši še za enoambulanto. V veliki meri jek temu pripomoglo tudinaše društvo, saj smo siprizadevali pridobiti zagonskasredstva in zavedamose, da bo treba še marsikajpostoriti. V veliki meri je ktemu pripomogla donacijaJaneza Merčuna, ki nam jepodaril aparat za glikiranhemoglobin.Ana Marija HafnerNasmejana zdravstvena ekipaambulante za sladkorno bolezenv Tržiču. Od leve proti desni:Marjeta Novšak, glavna sestraZdravstvenega doma Tržič,dr. Jana Kreč Šorli, dr. med.,specialist intrenist,Mira Valant, medicinska sestra inSnežana Obad, administratorkaIzobraževalni danŽe lani smo v tem času za svoje člane pripravili izobraževalnidan, v katerem smo združili dvoje predavanj in imeli prijetnovsebinsko srečanje. Takrat so udeleženci ugotovili, da je taoblika dobra, zato smo letos izobraževalni dan organiziraliv soboto, 1. oktobra.tudi pikantni. Vsak jenašel kaj za svoj okus.Udeleženci so dobili tudivse recepte. Ob tem bi radiopozorili še na to, da senam je v vseh delavnicahzdrave kuhinje nabralo žetoliko receptov, da smo senamenili izdati poseben biltenin v njem objaviti polegreceptov še nekaj teorije,vsak recept pa bo opremljentudi s tabelo prehrambnihvrednosti. Kaj več o tembomo še sporočili.Ana Marija HafnerGlavna tema srečanja jebila z naslovom Zdrav zajtrk.Vodja te obširne delavniceJože Lavrinec je pokrajšem uvodu o pomenuzajtrka in uporabi primernihživil, dal navodila zaizdelavo 20 različnih namazov.Prisotni so izdelalivse namaze in jih zadobro uro dali v hladilnik.Medtem smo imeli rekreacijoin po njej pogovor.Skupina za pripravo pokušnjeje narezala kruh invse postavila na mizo.Prav nič ni ostalo nepojasnjenega,vsaka posodicaje bila opremljena z receptomin začelo se jejavno ocenjevanje. Namaziso bili sladki, slani, pa44Naredili smo 20 namazov in vsakdo je lahko med njimi našel kakšnega po svojem okusuO K T O B E R 2 0 0 5

IZ NAŠIH DRUŠTEVDruštvo diabetikov LenartIzlet v Rogaško Slatino in OlimjeV okviru letnega programa dela je Društvo diabetikov Lenart16. septembra organiziralo izlet v Rogaško Slatino inOlimje. Dan je bil izjemno lep, obdan s toplimi sončnimižarki. Razpoloženje je bilo na višku, saj je bil avtobus napolnjendo zadnjega sedeža.Ob zvokih harmonikesmo v avtobusu prepevaliin občudovali lepote krajev,skozi katere smo se peljali.Po uri vožnje smo naredilikrajši postanek za jutranjokavo, s katero nas je pogostilamedicinska sestraŠtefka Rajšp iz Zdravstvenegadoma Lenart.Pot smo nadaljevali dosteklarne v Rogaški Slatini,kjer nas je pričakala prijetnavodnica in nas popeljalapo proizvodni hali, kjersmo si ogledali izdelovanjosteklenih izdelkov. Videlismo, da je to delo zelotežko in zahtevno. Po ogleduproizvodnje smo se napotiliše v trgovino, kjersmo si nakupili njihove čudoviteizdelke, nato pasmo se vrnili do avtobusain tam nas je že čakala malica.NAJSTAREJŠA LEKARNAV SLOVENIJIPot nas je peljala naprejproti Olimju do baročne cerkve.tam nam je pater ErnestBenko orisal zgodovino samostanain baročne cerkve,ki so jo obnavljali več let intako ohranili čudovite freske.V samostanu je najstarejšalekarna pri nas. Ustavili smose v pivnici in restavracijiHaler, kjer smo si ogledalinjihovo lastno pivovarno. Vnjej po nemškem receptu varijotemno in svetlo pivoznamke Haler. Tudi mi smoga poskusili in je res dobro.Pot smo nadaljevali do gospodaPočivalška, ki nas jeprijazno sprejel in nam razkazalveliko zbirko starin. Vgostišču Lipa smo imeli naročenokosilo, zato smo moralikar pohiteti. Po kosilunas je pričakala vodnicaAlenka in nas popeljala poTermah Olimia ter nas seznanilaz njihovimi cilji gledenovega hotela Sotelia, ki gapravkar gradijo in ga nameravajoodpreti prihodnje leto.Naše druženje se je počasiizteklo. Rogaško Slatinoin Olimje smo zapustili zlepimi vtisi, z eno samoželjo, da prihodnje letozopet obiščemo kak delčeknaše lepe Slovenije.Jožica VračkoO K T O B E R 2 0 0 545

DRUŠTVENE AKTIVNOSTIDatum Vsebina Čas in zbirno mesto Kontaktna oseba + tel. št.Društvo diabetikov Domžale14. november Pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ob 10.00, Jablje-Dobeno Maks Grošelj, 031 800 656, 01 722 76 1119. november Predavanje Zdravstveni dom Domžale Mirjam Beden, 01 721 42 79Društvo diabetikov Gornja Radgona8. november Rekreacijski pohod po dogovoru blagajnik, 040 640 05514. november Pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ob 10.00, po mestu blagajnik, 040 640 05522. november Rekreacijski pohod po dogovoru blagajnik, 040 640 0556. december Rekreacijski pohod po dogovoru blagajnik, 040 640 05520. december Rekreacijski pohod po dogovoru blagajnik, 040 640 055Društvo diabetikov Hrastnik14. november Pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ob 10.00, okolica Hrastnika Viktor Ramšak, 041 354 042Društvo diabetikov Idrija13. november Pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ob 11.00, avtobusna postaja Idrija Valerija Pavšič, 040 840 20414. november Merjenje krvnega sladkorja in tlaka Idrija, Cerkno Valerija Pavšič, 040 840 204november Kuharska šola Idrija Valerija Pavšič, 040 840 204december Predavanje OS Idrija Valerija Pavšič, 040 840 2042. petek v mesecu Plavanje v bazenu ob 20.00, bazen Cerkno Valerija Pavšič, 040 840 2041. ponedeljek v mesecu Merjenje krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka od 9.00 do 11.00, trgovina BIO-MED Valerija Pavšič, 040 840 2044 x mesečno (ob torkih) Telovadba ob 19.30, gimnazija Idrija Valerija Pavšič, 040 840 204Društvo diabetikov Kamnikvsak torek Uradne ure v 1. nadstropju Društva upokojencev Kamnik od 9.00 do 12.00, pri Marjanci, Kolodvorska 5, KamnikDruštvo diabetikov Kočevje9. november Predavanje: Ogljikovi hidrati, predavateljica dr. Lidija Odorčič ob 18.00, hotel Valentin Ksenija Vidoševič, 031 299 55514. november Razstava ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ob 10.00, knjižnica Kočevje Nevenka Južnič, 01 893 13 2014. november Pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ob 11.00, avtobusna postaja Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 55516. december Zabavna prireditev s plesom in srečelovom ob 18.00, hotel Valentin Ksenija Vidoševič, 031 299 555, Branka Kovačič, 041 627 3731. sreda v mesecu Merjenje sladkorja in krvnega tlaka od 7.00 do 9.00, pisarna društva diabetikov Bojan Figar, 01 895 40 61, Branka Kovačič, 041 627 3721. sreda v mesecu Informativni dan ob 17.00, pisarna društva diabetikov Ksenija Vidoševič, 031 299 555od 3. 10. - vsak ponedeljek Šola hujšanja za sladkorne bolnike (cindy) ob 17.00, pisarna društva diabetikov Jelka Poje, 01 893 90 14vsak torek Voden pohod v okolici Kočevja ob 14.00, avtobusna postaja Kočevje Jože Krapež, 041 624 414, Bojan Figar, 01 895 40 61vsaka sreda in četrtek Uradne ure od 7.00 do 9.00, pisarna društva diabetikov dežurni člani, 01 893 90 13zadnja sreda v mesecu Biblioterapija ob 10.00, knjižnica Kočevje Nevenka Južnič, 01 893 13 20, Denis Gavrič, 01 893 13 20zadnji četrtek v mesecu Kopanje v Dolenjskih toplicah ob 9.00, avtobusna postaja Kočevje Branka Kovačič, 041 627 372Društvo diabetikov Kranj12. november Izlet in martinovanje ob 8.00, Kranj - avtobusna postaja 031 485 470 ali 031 485 49014. november Svetovni dan diabetesa: merjenje KS od 8.00 do 12.00, Kranj - Zdravstveni dom 031 485 470 ali 031 485 4909. december Prednovoletno srečanje članov DD Kranj ob 17.00, Primskovo - Kulturni dom 031 485 470 ali 031 485 490vsako sredo Uradne ure od 15.00 do 17.00, pisarna društva 031 485 470 ali 031 485 490Društvo diabetikov Lenart11. november Merjenje sladkorja in krvnega tlaka od 9.00 do 11.00, v trgovini Mercator Jožica Vračko, 031 661 28312. november Udeležba na proslavi mednarod. dneva sladkornih bolnikov v Celju ob 10.00 Jožica Vračko, 031 661 28314. november Pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ob 10.00, zdravstveni dom Lenart Jožica Vračko, 031 661 283Društvo diabetikov Litija13. november Pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ob 9.00, pohod Litija-Breg društvena pisarna, 01 898 15 84vsak četrtek Organizirana hoja po programu ob 8.00, izpred društvene pisarne društvena pisarna, 01 898 15 842. torek v mesecu Kopanje v Zdravilišču Laško ob 15.00 uri, odhod avtobusa izpred društvene pisarne društvena pisarna, 01 898 15 84vsak ponedeljek in sredo Telovadba v telovadnici ob 18.00 uri, Športna dvorana Litija društvena pisarna, 01 898 15 84vsaka sreda Uradne ure od 8.00 do 11.00 društvena pisarna, 01 898 15 841. sredo v mesecu Merjenje sladkorja in krvnega tlaka in holesterola od 9.00 do 11.00 društvena pisarna, 01 898 15 841. sredo v mesecu Uradne ure od 14.00 do 17.00, v društveni pisarni društvena pisarna, 01 898 15 84Društvo diabetikov Ljubljana1. ponedeljek Merjenje HbA1c, mikroalbumini od 15.00 do 18.00, Ulica Stare pravde 2 Igor Novak, 28 22 1331.in 3. ponedeljek Plavanje ob 20.00, Zavod RS za rehabilitacijo Hermina Šteh, 041 338372četrtek Telovadba ob 17.00, ŠD Tabor Hermina Šteh, 041 338372ponedeljek Svetovanje, informiranje, merjenje od 14.00 do 18.00, Ulica Stare pravde 2 Igor Novak, 28 22 133sreda Vodeni sprehod z merjenjem ob 10.00, Ulica Stare pravde 2 Igor Novak, 28 22 133sreda Badminton ob 17.00, Bit center Igor Novak, 28 22 133torek, četrtek Svetovanje, informiranje, merjenje ob 9.00 do 11.00, Ulica Stare pravde 2 Igor Novak, 28 22 133Društvo diabetikov Ljutomer14. november Pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni okolica Ljutomera16. november Učna delavnica Dom starejših občanov 040 744 31146O K T O B E R 2 0 0 5

Datum Vsebina Čas in zbirno mesto Kontaktna oseba + tel. št.2. sredo v mesecu Razgovori z medicinsko sestro in svetovanje od 13.00 do 15.00, zdravstveni dom Nada Smolkovič, 585 14 003. sredo v mesecu Rekreacijski pohod pred pisarno društva Anica Halabarec, 582 19 59zadnji teden Predavanje Dom starejših občanovDruštvo diabetikov Mariborvsako sredo Uradne ure od 13.00 do 15.00, pisarna na Trubarjevi 15, Maribor pisarna, 02 228 23 10Društvo diabetikov Mežiške dolinevsak torek Pohodi v okolico Mežice ob 16.00, avtobusna postaja Srečko Podhraški, 040 306 530vsak torek Pohodi v okolico Kotelj ob 15.00, po dogovoru skupaj z Društvom osteroporoze Marjeta Macur, 041 847 401vsako sredo Pohodi v okolico Črne ob 16.00, avtobusna postaja Branko Lepičnik, 041 283 029vsako sredo Rekreacija v telovadnici (odbojka) ob 17.30, Osnovna šola Koroški jeklarji Javornik Bojan Proje, 031 533 724Društvo diabetikov Ptuj5. november Zdravstveni predavanji:Primerna prehrana, Telesna aktivnost in šport diabetika Narodni dom Ptuj vabila12. november Udeležba na proslavi mednarod. dneva sladkornih bolnikov v Celju Celje vabila14. november Organiziran pohod Proti sladkorni bolezni ob 11.00, Ptuj, Mestni vrh Zalika Vučak, 02 782 96 41 ali 02 755 15 81december Družabno srečanje članov ob zaključku leta »GASTRO« Ptuj Zalika Vučak, 02 782 96 411. sredo v mesecu Naročilo vstopnic za Terme Ptuj pisarna društva Zalika Vučak, 02 782 96 41vsako sredoDežurstvo v društveni pisarni:prijave, informacije, posvetovanja, in druge aktivnosti od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804 ali Marija Velikonjavsako 2. sredo Razdelitev vztopnic za Terme Ptuj pisarna društva Zalika Vučak, 02 782 96 41Društvo diabetikov Slovenj Gradec14. november Pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ob 15.30, okolica Slovenj Gradcavsak petek Kegljanje od 16.00 do 17.00, kegljišče Slov. Gradec Stane Oblak, 031 642 729vsak petek Kolesarjenje ob 17.00, pri Nami Danica Sekavčnik, 040 279 806vsako sredo Pohod ob 15.30, pri mostu k NO Olga Repotočnik, 041 945 664Društvo diabetikov Škofja Loka5. november Martinovanje Vitomarci ob 7.30, Podlubnik, AP Škofja Loka Marija Mančevski, 031 472 12514. november Pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ob 10.00, Mercator Podlubnik Marija Mančevski, 031 472 12517. december Novoletno srečanje ob 18.00, jedilnica diajaški dom na Podnu Marija Mančevski, 031 472 125vsak četrtek Pohod v okolici Škofje Loke ob 9.00, Podlubnik Marija Mančevski, 031 472 125Društvo diabetikov Tržič14. november Pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni ob 11.00, Bistrica pri Tržiču Nuša Hafner, 031 727 208Društvo diabetikov Velenje14. november Proslava ob dnevu diabetesa - meritev KS ob 17.00, Dom gasilcev Šalekvsak četrtek Tedenski pohod v Šoštanju po dogovoru, Ribiška koča ob Šoštanjskem jezeru Fanika Jurjovec, 040 924 293, 03 89 11 085vsako sredo Tedenski pohod v Velenju po dogovoru, Ribiška koča ob Velenjskem jezeru Cilka Miklavžina, 041 260 135Knjiga Sladkorna bolezen, gibanje in športSladkorna bolezen,gibanje in športje prva knjigav Sloveniji,ki iz več zornihkotov opisujepomen gibanjapri zdravljenjusladkorne bolezni.NAROČILNICA za knjigo SLADKORNA BOLEZEN, GIBANJE IN ŠPORTCena knjige je 5.425 tolarjev. Za člane s člansko izkaznico je cena 4.340 tolarjev.Ime in priimek: .............................................................................................................Ulica: ............................................................................................................................Pošta in kraj: .................................................................................................................Avtorji soTelefonska številka: ................................................... Število izvodov: ......................strokovnjakiŠt. članske izkaznice: .............................s športnega inmedicinskegaPodpis: ...................................................................področja.Knjigo lahko naročite po telefonu štev. 01 236 27 26 ali pošljete naročilnico na Zvezo društev diabetikov Slovenije, Einspielerjeva ulica 3, 1000 LjubljanaO K T O B E R 2 0 0 5 47

UGODNOSTIPOPUSTI IN UGODNOSTI ZA IMETNIKE ČLANSKIH IZKAZNICZveza društev diabetikov Slovenije je za člane društev diabetikov,ki imajo nove članske izkaznice, pripravila ugodnosti. Popusti veljajosamo za posameznika na podlagi predložene članske izkaznice.Popusti ne veljajo za skupine in se ne seštevajo.SANITETNI MATERIALZA DIABETIKE IN DRUGOSalon DIVINA, Ulica Talcev 2,Ljubljana Poljane. Urejeno stopalo– ugodje na vsakem koraku, pedikurain nega nog, strokovna obravnavadiabetičnega stopala, manikura,ročna limfna drenaža. Članomdruštva omogočamo 10 %popusta za vse storitve. Svojobisk naročite po tel. 01 43-43-821 ali 040 24-77-24.Trgovina Revita – izdelki zazdravo življenje, Tomažičeva 10,Izola (v hotelu Delfin, vhod sparkirišča). Medicinske pripomočkeizdajamo tudi na receptoziroma naročilnico ZZZS. 10 %popusta za izdelke za diabetike(merilniki sladkorja s potrošnimmaterialom, posebna obutev zadiabetike) in 5 % na vse druge izdelke,razen pri izdaji na recept.PULZ, d. o. o., Miklošičeva 24,1000 Ljubljana, tel.: 01 433 1043. Prodaja, kontrola in servismerilnikov krvnega tlaka. Merilnikesladkorja v krvi, testne trakovein lancete lahko prevzametetudi na naročilnico ZZZS.10 % popust pri nakupu novegaaparata.Kana, d.o.o., Žalec – V podjetjuimajo dolgoletne izkušnje z negonog in diabetičnega stopala.Pri njih vam opravijo pedikuro,nego nog in ponudijo izdelke zanego nog na podlagi naravnihzelišč. Predavanja o negi nog selahko udeležite vsak prvi torek vmesecu ob 16. uri, za skupinepa po dogovoru. Predavanje jebrezplačno. Za pedikuro in izdelkevam na člansko izkaznicodajo po 5 odstotkov popusta.Pokličite in se naročite na telefonskoštevilko 03 713 18 16.Obiščite jih v Žalcu, Savinjskacesta 45. Vabljeni.BBlight, Branko Burja, s. p.,Kotlje 105, 2394 Kotlje, tel.:02 82 77 010 ali 041 448 651 –10-odstotni popust pri nakupunaprave za pripravo sanitarnih,pitnih voda in sobnih ionizatorjev(čistilcev in izboljševalcevzraka). Ogled in dodatne informacijenahttp://www.bblight.comHospitalia, d.o.o., vam v v svojihposlovnih enotah, naKržičevi 7 v Ljubljani, Ljubljanski11 na Bledu in Betnavski9/a v Mariboru, ob ustreznipredložitvi izkaznic, še nadaljewww.sanolabor.siV Sanolaborjevih specializiranih prodajalnah z medicinskimi in ortopedskimipripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki zazdravo življenje po vsej Sloveniji ponujamo vsem članom 5 % popust prinakupu. Popust ne velja za blago, ki je že znižano ali je v akciji.Specializirane Sanolaborjeve prodajalne:Ljubljana – Citypark, Šmartinska 152, tel.: 01 521 12 88– Cigaletova 9, tel.: 01 23 25 371– Koseze, Ul. bratov Učakar 54, tel.: 01 510 84 48– Celovška 280, tel.: 01 510 85 19Domžale, Slamnikarska 1, tel.: 01 724 44 23Postojna, Zdravstveni dom, Prečna 2, tel.: 05 720 36 10Brežice, Zdravstveni dom, Černelčeva 8, tel.: 07 499 32 00Sevnica, Zdravstveni dom, Trg svobode 14, tel.: 07 816 28 40Ribnica, Zdravstveni dom, Majnikova 1, tel.: 01 836 97 56Maribor, City Maribor, Ul. Vita Kraigherja 5, tel.: 02 231 05 76Novo mesto, Mercator center, Podbevška 4, tel.: 07 39 30 260Slovenj Gradec, Mercator center, Ronkovska 4a, tel.: 02 883 86 06Trbovlje, Trg revolucije 26, tel.: 03 563 02 96N. Gorica, Mercator c., Industrijska c. 6, Kromberk, tel.: 05 333 44 96Murska Sobota, Ul. Staneta Rozmana 7, tel.: 02 536 10 30Velenje, Tomšičeva c. 13-15, tel.: 03 897 73 20Jesenice, Mercator center, Spodnji Plavž 5, tel.: 04 583 64 60Koper, Pristaniška 2 (na tržnici), tel.: 05 626 26 70Celje, Mercator center, Opekarniška c. 9, tel.: 03 491 17 01POLZELA, tovarna nogavic (www.polzela.com)V specializiranih prodajalnah POLZELA po Sloveniji vam ponujamo programpreventivnih nogavic za moške in ženske iz programa COMFORT.Poseben rob brez gume, ki ne stiska občutljivih nog, in klimaefekt zatople in suhe noge sta glavni značilnosti tega programa.Vsem članom ponujamo 5-odstotni popust pri nakupu nogavic iz prodajnegaprograma POLZELA.Specializirane Polzeline prodajalne:Jelka, Polzela 171, Polzela, tel.: 03 703 72 63Polonca 1, Stanetova 9, Celje, tel.: 03 548 17 66Polonca 2, Miklošičeva 1, Celje, tel.: 03 548 35 14Mojca, Prešernov trg 14, Novo mesto, tel.: 07 302 70 69Sara, Ljubljanska 7 b, Maribor, tel.: 02 320 41 40Anja, Trg Borisa Kraigerja 5, Maribor, tel.: 02 250 09 03Fler Maribor, Gosposka 13, Maribor, tel.: 02 250 94 36Peggy, Mlinska ul. 1, Maribor, tel.: 02 252 52 45Dora, Jurčičeva 9, Maribor, tel.: 02 228 29 99Maja, Slovenska ul.39, Murska Sobota, tel.: 02 521 46 00Nadinn, Tovarniška cesta 10, Brežice, tel.: 07 496 32 12Fler, Nakupovalni center TUŠ, Kočevje, tel.: 01 895 16 13Ajda, Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 01 721 28 45Fler Koper, Čevljarska 6, Koper, tel.: 05 627 11 31Manca, Resljeva 38, Ljubljana, tel.: 01 232 56 62Diana, Miklošičeva 22, Ljubljana, tel.: 01 434 46 03Fler Ljubljana, Čopova 12, Ljubljana, tel.: 01 241 65 70Fler Ljubljana, Slovenska 51, Ljubljana, tel.: 01 231 11 88nudi 5-odstotni popust pri prodajnemprogramu materialovin medicinskih pripomočkov in10-odstotni popust pri medicinskihstoritvah svojih specializiranihstoritvenih centrov.Zaloker & Zaloker, d. o. o.,Kajuhova ul. 9, 1000 Ljubljana,tel.: 01 542 51 11. V naši specializiranitrgovini vam ponujamo10 % popust za nakup aparatovza merjenje sladkorja vkrvi, testnih senzorjev, lancet,aparatov za pomoč pri impotenciin začasne po-operativneobutve.ZDRAVILIŠčAMladinsko zdravilišče in letoviščeDebeli Rtič, Jadranska cesta73, Ankaran daje 5 odstotkovpopusta na cene penzionskihstoritev. Za vse informacije pokličiterecepcijo po telefonu 05669 20 00. Člani društev se v recepcijievidentirajte s člansko izkaznico.Krka Zdravilišča, d. o. o., Novomesto – Zdravilišče DolenjskeToplice, Zdravilišče ŠmarješkeToplice, Zdravilišče Strunjan inHoteli Otočec – 10 odstotkov popustana redne cene hotelskihstoritev (zgornja meja vseh popustovje 20 odstotkov).Zdravilišče Laško, d. d., Zdravilška4, 3270 Laško – 20 % popustana redne cene kopališkihin zdravstvenih storitev pri plačilustoritev z gotovino pri kopališkiblagajni. Popust velja zatele storitve: bazen, savna, fitnes,masaža, kopeli, solarij inkombinacije teh storitev. Popustise ne seštevajo z drugimi popusti.Unior, d. d., program turizem,Cesta na okroglo 15, Zreče, tel.:03 757 61 62 in 03 757 61 55.Člani imajo pri rezervaciji bivanjaKTC Rogla in Termah Zreče10 % popust na redne cene penzionov,polpenzionov, najemovin paketov.Hotel Sava Rogaška, d. o. o.Zdraviliški trg 6, 3250 RogaškaSlatina, tel.: 03 81 14 000, faks:03 81 14 732. Na individualne cenepo ceniku ponuja 10 % popustain 5 % popusta na programe.PREHRANAKrejan-Levec, d. o. o. – Mlin, pekarnatrgovina Brodišče 21, 1236Trzin – 15 % popusta na kruhlahko izkoristite v prodajalnahTrgovina, mlin in pekarna, Peske19, Trzin in na osrednji pokrititržnici v Ljubljani.UPINA, d. o. o., dopolnila kprehrani - Franca Nebca 14,Ljubljana (Rakovnik), tel.: 01 42720 83. Letos praznujemo 15-letnicopodjetja in vam zato do31. decembra v svoji prodajalniponujamo 15 % popusta na vseizdelke. Obiščete nas lahko vponedeljek, sredo in petek od10. do 12. ure ali pokličite zabrezplačni katalog izdelkov!48O K T O B E R 2 0 0 5

NAGRADNA KRIŽANKANagradnakrižankašt. 61PREBIVALCINEKDANJEDEŽELEPRUSOVNAVIGA-CIJSKANAPRAVASLOVENSKIKNJIŽEVNIKCANKARGRŠKINARODNIPLESPOHORSKIGRANITGRŠKAKOLONIJANAPOLOTOKUHALKIDIKASTAVČNOLOČILODOSTOPAvtor:RudiMurnMAGIČNABESEDAZAPISANANAAMULETUVRSTAGODALAMESTOV RUSIJI(ob rekiKuban)OBERZAKLUČNALESENALETEV OBROBU(množ.)KRATICA ZAKNOCK OUTTRGOVEC S CENENIM,DROBNIM BLAGOMMOČEN,REZEKGLASVESELJE,SREČAKEMIJSKIZNAKZAAKTINIJRUDNINADVA GRŠKAPOVELJNIKAPRED TROJO,AJASDEBELEJŠIDROGNEŽIV-LJENJSKOPOSLOVANJEURADNIŠTVAGEO-METRIJSKILIKODŽAGANKOS DEBLAIZV. KRAKREKE MENAMIMEAMERIŠKEGAIGRALCALADDASLOVENSKIUGANKAR(Vinko)KISELSADAKTINIDIJEANTONOCVIRKNagrajencem križanke iz 60. številke čestitamo!Nagrajenci so: 1. nagrada: Rozalija Sajko, Hočka ul. 18, 2000Maribor, 2. nagrada: Vladimir Kočevar, Celovška 287, 1000Ljubljana, 3. nagrada: Marjeta Kobarič, Boben 8, 1430 Hrastnik,4. nagrada: Marija Jenkole, Zasavska 8, 4000 Kranj, 5.nagrada: Marlena Šterman, Na livadi 11, 2342 Ruše, in 6. nagrada:Veselinka Ružič, Cankarjeva 1a, 8270 Krško.Nagrade za tokratno pravilno izpolnjeno križanko bo poklonilaZveza društev diabetikov Slovenije. Rešene križanke pošljitedo 21. novembra 2005 na naslov: Zveza društev diabetikovSlovenije, Einspielerjeva ulica 3, 1000 Ljubljana, s pripisom»Nagradna križanka«. Ne pozabite napisati vaše davčneštevilke in davčne izpostave.SOL SOLITR.ANAKISLINE(ljubkovalno) STAROPERZ.KRALJ,DAREJIME DVEH ZUNANJI DELZALIVOV PEČENEGAV S. AFRIKI, KRUHAOB SREDO-ZEM. MORJU PODAKON-TACIJAUTEŽNAMERAZA DRAGEKAMNENEKDAJSO ORANJUDEJALI . . .FR. ŽGANAPIJAČAIZ JABOLKLOŠČILOTESTENEVREČKEPOLNJENEZ MESNIMNADEVOMKOMUNIST.NAZIV ZADELAVCA,KI PRESEGANORMOZNAMENITIMEHIŠKIKITARIST(Carlos)KEMIJSKIZNAKZAIRIDIJKEMIJSKIZNAKZANATRIJVELIKASLADKO-VODNARIBASTREŠNAKRITINAIZ ZMESIAZBESTA INCEMENTAŽENSKAVAGINAVOLNENAODEJANASPROTJEPRAKSIVODNIKANTONNORVEŠKIPESNIK INDRAMATIK(Henrik)KEM. ZNAKZA ALUMINIJORAČ(zastar.)SKANDINAV.IZRAZZA SMUČIPLOČNIKIGRALECSAMOBORVELETOK VVZH. SIBIRIJIŽENSKI GLASZADRŽANOSTZARADISRAMUOLINT,GRŠKA KO-LONIJA NAPOLOTOKUHALKIDIKAGR. BOGINJANESREČERUDOLFNUREJEVDEL (ljudsko)ŽELATINAIZ MORSKIHALGNEKDANJIRUSKIVLADARGORSKEREŠEVALNESANIPAVELMIHELČIČSOKRATOVTOŽNIKTRNEK(knjižno)KDOR JEPO IZVORUIZ ISTEDRŽAVEKupon za nagradno križanko (oktober 2005)SANTANA,CARLOS- MEHIŠKIKITARISTKOVINASIRTAKI,GRŠKINARODNIPLESINDIJSKOŽENSKOOVOJNOOBLAČILOGeslo: _____ _________ _ ________Ime in priimek: ................................................................................................................Ulica: .............................................................................................................................Kraj in poštna številka: .....................................................................................................Davčna številka in izpostava: .............................................................................................O K T O B E R 2 0 0 5 49

Smeh ni grehEDINA SLABOSTNeki bogati trgovec se je zaljubil vmlado igralko, ji nenehno dvoril in sklenil,da jo vzame za ženo, preden pa se jedokončno odločil, je najel zasebnegadetektiva, ki naj bi poizvedel vse o njej.Detektivovo poročilo se je glasilo: Gospodičnaje dobra, pridna in značajna.Tudi njeno življenje je neoporečno.Edino, kar bi ji lahko očitali, je to, da sev zadnjem času veliko druži z nekim trgovcem,ki ni ravno na najboljšemglasu.K U L T U R N I P R O G R A MV J E T N I Š N I C IPOBEGLI BLAGAJNIKSE ŽE KESA- Vse kaže, da se moj blagajnik, ki je pobegnilz mojo hčerjo, že kesa?- Kako? Ti je vrnil denar?- To ne, pač pa hčer.Zakaj pes maha z repom?To je vendar jasno zato, ker je pesmočnejši od repa. Sicer bi repmahal s psom.»Ne morem plačati najemnineza stanovanje.«»Toda to ste rekli že prejšnji mesec.«»No, mar nisem držal besede?«VEČNO MLADAKajne, možek, da imam samo 30 let?Jasno, kako si tega ne bi zapomnil, sajmi že deset let isto trobiš.Draga Anica!Deset let sem ti bil zvest. Zadnji čas je,da izgubiš svojo nedolžnost.SUPERMEN»Dovolite, da se predstavim. Jaz semGeorg, džentlmen.«»Jaz pa sem John, biznismen.«»Jaz pa sem Suljo, nepismen.«»Jaz pa sem Pepček!«»Kakšen »men« pa si ti, »Pepček?«»Hm, hm, pravijo, da sem neu-men.«Naše ceste so preobremenjene, vendar se pri nas kaj takega ne more zgoditi.Lojze Cepuš - Iz arhiva mojega starega očeta50O K T O B E R 2 0 0 5