ZA NAŠE ZDRAVJESladkorna bolezen in rak dojkeRak na dojki je eden redkih rakov, kjer se preživetje izboljšuje. To smo dosegli z izboljšanim zgodnjimodkrivanjem in zdravljenjem, z rednimi mamografskimi kontrolami. Z upoštevanjem sodobnih odkritij v zvezis prehrano in telesno aktivnostjo lahko tudi sladkorne bolnice zmanjšajo nevarnost nastanka raka na dojkah.Odkritje tumorja v zgodnjem stadiju bolezni lahko pomeni popolno ozdravitev oziroma dolgo preživetje,morebitne ponovitve bolezni je mogoče še dolgo zdraviti s kemoterapijo in obsevanjem, celo z operacijo.mag. Milan Baškovič, dr. med,specialist ginekologPoglejmo nekaj dejstev. Sladkornabolezen in rak dojke sta le dve izmedštevilnih bolezni, ki prizadeneta milijonežensk po vsem svetu. Rak dojkepa lahko nastane, čeprav zelo redko,tudi pri moških. V letih 1973-1998 seje število na novo obolelih za rakomdojke povečalo za 40 odstotkov. VSloveniji pomeni petino vseh rakavihoboljenj pri ženskah. Na leto zboli zato boleznijo več kot tisoč žensk. Večkot 80 odstotkov raka dojk se razvijepri ženskah, starejših od 50 let,redke pa so bolnice, mlajše od 30let. Glede na pogostnost ga lahkoprimerjamo s sladkorno boleznijo.Gledano statistično, bo ena odosmih žensk v svojem življenju zbolelaza rakom dojke. Rak dojke je vzahodnem svetu na drugem mestuglede vseh vzrokov smrti (za kardiovaskularnimibolezni), vodilni pa jekot vzrok smrtizaradi raka priženskah v starostniskupini od45 do 50 let.Preživetje bolnicpo tej bolezni sepostopoma izboljšuje,sicer paupada z razširjenostjo bolezni ob odkritju.Z leti se počasi zvišuje odstotekraka, odkritega v zgodnjem stadiju.Leta 2000 je bilo takih primerovmanj kot 50 odstotkov.16Celica rakaDEJAVNIKI TVEGANJAZA NASTANEK RAKA DOJKEDojko sestavlja od 15 do 20 lobusov,ki v času dojenja proizvajajomleko, ter mlečni vodi (duktusi), kivodijo mleko do bradavic. Rak dojkese začne ponavadi razvijati v celicahžleznega tkiva dojk oziroma njegovihvodih, ki so izgubile sposobnost kontroliranjačezmerne delitve in kopičenjacelic. Rakave celice se postopomavraščajo v okolišnja tkiva, ko pa prodrejov mezgovnice in žile, jih limfnioziroma krvni obtok zaneseta v oddaljeneorgane, kjer tvorijozasevke.Znaki raka dojke soraznoliki, najpogostejepa se pokaže kot:• zatrdlina (slabo premakljiva,čvrsta, nejasnoomejena, ponavadi neboleča),• izcedek iz bradavice(krvavkasto rjav, spontan),• ugreznjena bradavica(na novo nastalougreznjenje),• oteklina in rdečina kože dojkeVzrokov za nastanek raka dojke šene poznamo. Pomembni dejavnikitveganja za nastanek raka dojke so:• starost,• genetski dejavniki in pozitivna družinskaanamneza (več bližnjih sorodniczbolelih za rakom dojk),• zgodnji nastop menstruacije inpozna menopavza,• nadomestna hormonska terapija ( vtrajanju več kot pet let),• prevelika telesna teža,• pitje alkohola,• kemikalije (pesticidi).POMEN HORMONOV NA NAS-TANEK RAJKA NA DOJKIV zadnjem času pa je bilo objavljenihtudi nekaj raziskav, ki so raziskalepomen hormonov pri razvoju te bolezni.Naše telo namreč vsebuje takomoške kot ženske hormone, oboji vplivajona možnost nastanka raka dojk.Estrogenu in progesteronu se je kotmorebitni dejavnik pridružil še testosteron,ki v večji koncentraciji, še posebnov premenopavzalnem obdobju,poveča nevarnost nastanka te bolezni.Raziskovalci povezujejo tudi visokevrednosti inzulina in njemu podobnihrastnih dejavnikov s povečano možnostjonastanka raka na dojki, insicer v obdobju po menopavzi. Opaziliso tudi, da je preživetje bolnic zrakom dojke, ki imajo obenem tudivisoke vrednosti inzulina, slabše.Take bolnice imajo tako imenovanimetabolni sindrom, ki ga označujejoO K T O B E R 2 0 0 5Karcinom dojkepoleg visokih vrednostiinzulina še nizka ravenholesterola HDL (dobriholesterol), visok krvnitlak, visoke vrednostitrigliceridov in večjamožnost nastanka sladkornebolezni. Prevladujeprepričanje, da visokevrednosti inzulina innjemu podobnih rastnihdejavnikov vzpodbujajorast rakavih celic dojke.SLADKORNEBOLNICE IMAJO VEČ MOŽNOSTI,DA ZBOLIJO ZA RAKOM DOJKRaziskovalci povezujejo debelost innastanek raka dojke z visoko vrednostjoinzulina. Raziskave so pokazale,da maščobne celice v telesu nespijo, temveč proizvajajo različnesnovi, ki se imenujejo citokini, le-tipa imajo lastnosti, podobne hormonom.Vsaj za šest citokinov je znano,da pospešujejo nastanek novih krvnihžil, ki so potrebne za rast in širjenjerakavega tkiva.V obsežni raziskavi, opravljeni vZDA, so 20 let proučevali zdravstvenostanje 116.488 žensk. Odkrili so,da imajo ženske s sladkorno boleznijotipa 2 za 17 odstotkov več možnosti,da zbolijo za rakom dojk kottiste, ki te bolezni nimajo. Ta značilnostje prišla do izraza pri ženskah vmenopavzi, medtem ko pri ženskah,ki so še imele redno menstruacijo, teznačilnosti ni bilo opaziti.Ob dejstvu, da kar nekaj hormonovpripomore k nastanku raka dojk, raziskovalcipriporočajo spremeniti življenjskenavade, ki bi lahko znižalevrednosti teh hormonov. Raziskave vzvezi z načinom življenja so pokazale,da redna telesna aktivnost zmanjšujevrednosti inzulina in njemu podobnihrastnih dejavnikov in testosterona.KAKO ODKRITI RAKA NA DOJKI?Odkrivanje raka na dojki naj bo nenehnaskrb vsake ženske. V ta namense priporoča:
Mamografija• redno samopregledovanje dojk, enkratma mesec od 20. leta naprej,v prvi polovici menstrualnega ciklusa,• mamografija: priporočljiva je po40. letu starosti, nujna pa po 50.letu starosti; interval je odvisen odkliničnih znakov in dejavnikov tveganja,• obisk specialista ob nastanku zatrdlinev dojki oziroma ob sumljivihznakih.Pri ženskah, mlajših od 40 let,pride v poštev kot preiskovalna metodaultrazvočni pregled, saj je zaradistrukture dojk (obilo žleznega tkiva)mamografska slika slabo pregledna.Ultrazvok v kombinaciji z mamografijoposkrbi za zanesljivejšo diagnostikooziroma ločevanje med solidnimioziroma cističnimi spremembami vdojki in je kot tak odlična dopolnilnametoda.Vsaka tumorska sprememba vdojki (zatrdlina) še ni nujno rakava(maligna). Kar 80 odstotkov spremembv dojkah je benigne narave(fibromi, ciste), poleg tega pa v zrelemobdobju pri ženskahv dojkah radanastane drobna dogroba vozličavost kotposledica sprememb vžleznih delih dojke, kopride do razraščanjaveziva oziroma širitvežleznega dela in polnjenjas tekočino. Toso tako imenovane fibrocističnespremembev dojkah.RAKA DOJKEJE MOGOČEPREMAGATIDiagnoza rak ninujno tudi smrtna obsodba.Zgodnejša diagnozaraka dojk pomeniboljše možnosti zapreživetje. Petletnopreživetje bolnic zrakom, ki je bil diagnosticiranv zgodnjem stadiju bolezni,je kar 96,8-odstotno, medtem ko jepri metastatskem raku preživetje le20,6-odstotno.Mamografija (rentgensko slikanjedojk) je zlati standard za odkrivanjenetipnih sprememb v dojkah, vendarima tudi ta metoda svoje omejitve,saj nekatere študije kažejo, da se od10 do 25 odstotkov zgodnjih oblikraka izmuzne zgodnjemu odkritju znavadno mamografijo.Dvojno odčitavanje (dva radiologaanalizirata mamografske posnetke)lahko izboljša odkritje raka dojke za15 odstotkov.Mamografija z računalniško podprtodiagnostiko (CAD) lahko odkrijedo 23 odstotkov več primerov zgodnjegaraka dojke, in sicer do 15 mesecevprej kot bi to odkrila navadnamamografija.Z računalniško podprtim odčitavanjemodpade človekova omejena sposobnostinterpretacije mamograma.Računalniško podprta detekcija uporabljanamreč matematične algoritmeza analizo mamograma glede na morebitnenepravilnosti (tumorji, mikrokalcinacije,porušena zgradba dojke,asimetrična gostota tkiva). Rentgenolognajprej oceni klasični mamogram,nato pa preveri predele dojke,ki jih je na svojem poročilu označilračunalnik, in poda končno oceno.Tako je zagotovljena najnatančnejšadiagnoza, radiologova občutljivostse poveča za 21,2 odstotka (raziskavaBrem et al. AJR AmJRoentgenology,181,687-693), kar pomeni,da bi za vsakihsto žensk, pri katerihso odkrili raka dojkebrez uporabe računalnika,z njegovouporabo dodatno odkrili21 novih primerovraka dojke. Ta,najnovejša tehnologijaje od začetka letošnjegaaprila na voljotudi v Sloveniji.UGODEN UČINEKTELESNA VADBEUkrepi za zmanjšanjesmrtnosti zaradiraka dojke temeljijona dobrem poznavanjudojk s samopregledovanjem,rednimipregledi, poučenostio bolezni in njenihznakih ter pravilnemukrepanjuob ugotovitvi tehzankov. Vsakozatrdlino v dojkimora videti izkušenispecialist!Poleg tega pa jevzdrževanje normalnetelesneteže eden pomembnihdejavnikovpri preprečevanjuraka nadojki. K temupoleg pravilne inuravnoteženeprehrane pripomoretudi rednatelesna aktivnost.Ženske v postmenopavzi,ki seredno rekreirajo,imajo za petinomanj možnostiza nastanek rakana dojki.Za dober učinekje dovolj žepolurna zmernaredna telesna aktivnostpet dni vtednu, čeprav biverjetno večja aktivnostše boljSamopregledovanje dojkpripomogla kzmanjševanju nevarnostizbolevanja za rakom. Večjiučinek telesne aktivnosti na zmanjšanjerakave bolezni so opazili pri vitkejšihženskah (indeks telesne mase -manj kot 24,9, normalen je med 18,5in 24,9 ), pri zelo debelih pa učinkatelesne vadbe niso opazili. Seveda pato še ni razlog, da se debelejše ženskene bi redno rekreirale. Rekreacijaima varovalni učinek še na razvoj srčnihbolezni in sladkorne bolezni, zaugoden učinek na raka dojke pa jetreba najprej shujšati, saj se v telesnimaščobi kopičijo hormoni, ki pospešujejorazvoj raka.Ugoden učinek telesne vadbe soopazili celo pri ženskah z neugodnimidejavniki, kot so na primer družinskaobremenjenost z rakom dojkein uporaba nadomestne hormonsketerapije. Posebej ugoden učinek soopazili pri mladih ženskah, ki so biletelesno aktivne vsaj trikrat na teden,medtem ko je bila enaka telesna aktivnostpri petdesetletnicah manjuspešna glede preprečevanja rakadojke.O K T O B E R 2 0 0 5 17