odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

AKTUALNODvajset let časopisa Sladkorna bolezen (2)V prejšnji številki smo pisali o tem, kako je pred več kot dvajsetimi leti nastala zamisel o izdajanju časopisaSladkorna bolezen, ki je bil nato leta 1985 tudi ustanovljen, o težavah, ki smo jih imeli na začetku, in o tem,kako je propadla zamisel o enotnem jugoslovanskem časopisu za sladkorne bolnike. Nadaljujemo z leto 1990.prim. mag. Miha Koselj, dr. med.Po izteku prvega mandata je bilotreba preurediti uredništvo, ker jenekaj članov umrlo, nekateri pa nisoželeli več sodelovati. Tako je leta 1990postal glavni in odgovorni urednikBojan Zavašnik, ki se je tudi poklicnoukvarjal z novinarstvom, člani uredništvapa so bili: dr. Miha Koselj (urednikza strokovne zadeve), Mihaela Mravljak,Sabina Nograšek, Franc Ograjenšek,Miran Sattler, Štefan Temlin,Duška Vreg in dr. Peter Weiss (lektor).Leta 1992 je prišel v uredništvo šeLojze Cepuš, ki je postal naslednje letoodgovorni urednik časopisa. Na tem položajuoziroma od leta 1996 na položajuglavnega in odgovornega urednika jeostal do konca leta 1999. Leta 1992smo ponovno izdali samo eno številkočasopisa. V letih 1989 in 1990 je časopistiskal Studio Print, naslednjih desetlet pa tiskarna Pleško, ki se je poznejepreimenovala v Littera picta.SLAVNOSTNA ŠTEVILKAOB 35-LETNICI ZVEZESLADKORNIH BOLNIKOVOb 35-letnici Društev diabetikov Slovenijeje oktobra 1991 izšla slavnostnaštevilka, v kateri je Štefan Temlin opisalzgodovino zveze in društev. Leta1992 smo 27. junija v Rogaški Slatiniprvič praznovali svetovni dan sladkornebolezni. Hkrati je bil to tudi prvidan sladkorne bolezni v Sloveniji.Mednarodna zveza za diabetes (IDF) jeleta 1991 določila 27. junij za svetovnidan sladkorne bolezni. To vest je prinesla13. številka Sladkorne bolezni junija1992. Tudi naslednje leto smo 27.junija praznovali v Ljubljani. To je biloskromno objavljeno na drugi straniSladkorne bolezni.IDF je takrat že spremenila datumpraznika na 14. november, to je narojstni dan Friderika G. Bantinga, ki jeskupaj s Charlsom Herbertom Bestom,Jamesom Bertramom Collipom in JohnomJamesom Richardom MacLeodomodkril insulin. Leta 1923 sta Ch. H.Best in J. J. R. Mac Leod za odkritje insulinaprejela Nobelovo nagrado, vendarsta napako Nobelovega komiteja8popravila in nagrado razdelila zobema sodelavcema.V januarski številki leta 1993 je bilobjavljen sklep Mednarodne zveze zadiabetes o začasnem članstvu našenaše zveze v IDF, kar je bilo sklenjenona sestanku 14. septembra 1992 vHeidelbergu. Z nekaj zamude je bilaobjavljena tudi slika slovenskih diabetologovpred Belo hišo, posenta26. junija 1991. Med vojno za Slovenijoso bili namreč slovenski diabetologiod 23. do 28. junija 1991na 14. kongresu IDF v Washingtonu.Takratnemu predsedniku GeorgeuBushu st. so predali peticijo,naj pomaga ohraniti demokracijoin svobodo v Sloveniji.Dvojna številka, 18-19, ki je izšladecembra 1994, je objavila novico,da je bila Slovenija na 15. kongresuIDF v Kobeju na Japonskem sprejetav polnopravno članstvo IDF.Pismo sta podpisala takratni predsednikIDF Wandell Mayers in dr.Jak Jerval, ki je bil v Kobeju izvoljenza naslednjega predsednika.OBSEG ČASOPISASE NENEHNO POVEČUJEČasopis je v teh letih še vednoizhajal dvakrat na leto, le letaO K T O B E R 2 0 0 51993 nam je uspelo izdati tri številke.Povečal pa se je obseg, sajso posamezne številke vsebovaleod 25 do 30 strani. Tiskali smojih na boljšem papirju. Med člankije bilo veliko fotografij, posamezneso bile tudi barvne. Društvenenovice so po obsegu že preseglestrokovne članke. Vsa društva soporočala o svojem delu. Posameznikiso pisali o svojih izkušnjah, ozanimivih doživetjih. Začeli smoobjavljati tudi literarne prispevke.Naklada se je povzpela na 10.000izvodov in več. Vse to pomeni, dase je časopis prijel, postal jepravo glasilo sladkornih bolnikov.Leta 1995 smo praznovali 50-letnico organizirane diabetološkeslužbe v Sloveniji in 10-letnico izhajanjačasopisa Sladkorna bolezen,kar je bilo objavljeno v dvojni,21. - 22. ševilki decembra1995. V tej številki se je predstaviltudi nov kandidat za predsednikaZveze društev za boj proti sladkornibolezni Jože Snoj, ki je bil naslednjeleto tudi izvoljen. Dotedanji predsednikŠtefan Temlin je v isti številki orisaluspehe svojega dela v štirih zelouspešnih mandatnih obdobjih 1979-1996.