UVODNIK IN BESEDA UREDNIKAPismo ministru za zdravjeŠkodljivo počivanjeJanko Kušar,predsednik Zveze <strong>društev</strong> <strong>diabetikov</strong> <strong>Slovenije</strong>Avstrija bo v začetku leta 2006 prevzelapredsedovanje Evropski uniji. Po našihinformacijah bo v sodelovanju z Mednarodnodiabetično zvezo za evropsko regijo(IDF Evropa), Evropskim združenjemza raziskave sladkorne bolezni in Evropskimzdruženjem medicinskim sester za sladkorno bolezen15. in 16. februarja 2006 na Dunaju organizirala posvet,na katerem naj bi pripravili konkretna predloge inpriporočila za obvladovanje sladkorne bolezni tipa 2. Tastališča in priporočila naj bi bila podlaga za razpravo osladkorni bolezni tipa 2 na srečanju ministrov za zdravjeEU, ki bo 26. aprila 2006.<strong>Zveza</strong> <strong>društev</strong> <strong>diabetikov</strong> <strong>Slovenije</strong> je od leta 1994 polnopravnačlanica IDF Evropa. Sodelovanje je dobro in koristno.Lani smo organizirali redno letno skupščino IDF Evropa,ki je bila na Otočcu. Takrat je bila sprejeta tudi otoškadeklaracija, ki opozarja tudi na pomanjkljivo odgovornostpolitike do te hitro naraščajoče bolezni. Želja Zveze<strong>društev</strong> <strong>diabetikov</strong> <strong>Slovenije</strong>, še posebej pa sladkornih bolnikov,je, da bi ministri za zdravje EU sprejeli čim konkretnejšapriporočila in ukrepe za večje zavedanje o nevarnostisladkorne bolezni.Sladkorni bolniki v Sloveniji, ki smo organizirani v 39društvih, pričakujemo in želimo, da se predstavniki ministrstvaza zdravje RS, ki se bodo zagotovo udeležili napovedanihpogovorov, odločno zavzamejo za čim enotnejšapriporočila za obvladovanje sladkorne bolezni.Predstavniki IDF Evropa so nas tudi obvestili, da se v EUpripravlja zdravstveni program za obdobje 2007-2013. Vdosedanjih pogovorih in pripravah omenjenega programase omenja predvsem čim boljše obvladovanje duševnihbolezni, raka in bolezni srca in ožilja. Glede na hitro naraščanještevila sladkornih bolnikov v Sloveniji kot v Evropismo presenečeni, da bi se med boleznimi, ki naj bi jih obravnavalnov evropski zdravstveni program, morala omenjatitudi sladkorna bolezen, ki postaja vodilni vzrok smrtiv Evropi. Te ocene slišimo čedalje pogosteje. Slovenski nacionalniprogram varstva sladkornih bolnikov, ki naj bi gasprejeli čim prej, naj bi pripomogel k izboljšanju položajain čim bolj načrtnemu delovanju glede varstva sladkornebolezni.Kot humanitarna organizacija, ki deluje v javnem interesuin povezuje več kot 17.000 članov, želimo prispevatisvoj delež pri čim bolj kakovostnem in samostojnem življenjusladkornih bolnikov. Pričakujemo dobro sodelovanjez ministrstvom za zdravje in vsestransko pomoč prinaših prizadevanjih in ciljih.V pričakovanju uspešnih rešitev vas lepo pozdravljamo.Cveto Pavlin,vaš urednikRitem življenja se spreminja. Namestovsakodnevnega gibanja se prebivalci vrazvitih državah čedalje pogosteje zatekajok »počivalnemu«, sedečemu alicelo ležečemu preživljanju prostega časa.Ravno počivanje pa je za zdravje najboljškodljivo. Vodi k čezmernemu uživanju hrane, večjemudeležu izrazito nezdrave hrane z veliko maščob in sladkorja.Posledica je povečana telesna teža in nastanek bolezni.Na žalost srčno-žilne bolezni vodijo na lestvici vzrokovza umrljivost sodobnega človeka. Da bi jih zmanjšali, bise morali zavzemati za primerno, torej za »zdravo težo«,ki vodi k zdravemu počutju in zdravemu načinu življenja.Oboje skupaj pa dosežemo s primerno telesno pripravljenostjo,torej gibanjem in pravilno prehrano.Prizadevati si je torej treba za boljše ozaveščanje opomembnosti izogibanja dejavnikom tveganja, kipovzročajo srčno-žilne bolezni in seveda trudi drugebolezni, in za poudarjanje večjega pomena preventivne,vzgojne, svetovalne in gibalne dejavnosti. In prav topočnemo tudi v tokratni Sladkorni boletni.Prinašamo najnovejše podatke, ki jih je pripravila mednarodnediabetična zveza (IDF), v katerih opozarja, da jevsak šesti Zemljan predebel, kar pomeni, da je na svetumilijarda ljudi s preveliko telesno težo, ki povečuje tveganjeza nastanek različnih bolezni, med katerimi je tudisladkorna bolezen. Vlade v posameznih državah morajospodbujati oblikovanje in izvajanje nujnih preventivnihukrepov za zmanjševanje števila prezgodnjih smrti zaradikroničnih bolezni, med katerimi je tudi sladkornabolezen, so še opozorili iz IDF.Pišemo tudi o psihosocialnih težavah, ki bi jih bilotreba šteti kot zaplet sladkorne bolezni, saj raziskavekažejo, da imajo sladkorni bolniki veliko več psihološkihtežav kot drugi ljudje, ker se počutijo slabo, strah jih je inso pod nenehnim stresom. Depresija je med sladkornimibolniki dva- do štirikrat pogostejša kot pri drugih ljudeh.Zato bi morali v nacionalne programe za sladkornobolezen vključiti tudi psihosocialno problematiko sladkorniohbolnikov kot tipičen zaplet sladkorne bolezni.Pozornost bralcev bosta vsekakor pritegnila tudi člankao sladkorni bolezni in raku dojk in o sladkorni bolezni inerektilni disfunkciji, povezani s težavami s prostato.Razbijanja tabujev glede težav s sečili pri moških se jelotilo Društvo za zdrava sečila, ki ga je ustanovilaskupina urologov. Podatki namreč kažejo, da ima težaves povečano prostato približno vsak tertji moški po 50.letu in vsak drugi moški po 60. letu. Podobne so tudištevilke o pogostnosti motenj erekcije. In to seveda še nivse. Pred vami je veliko zanimivega branja.Izdaja: <strong>Zveza</strong> <strong>društev</strong> <strong>diabetikov</strong> <strong>Slovenije</strong>, Einspielerjeva 3, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 236-27-26, faks: (01) 236-27-27, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu:www.diabetes-zveza.si Izdajateljski svet: Janko Kušar (predsednik), Judita Erjavec, Vlasta Gjura Kaloper, Valneja Jurečič in Dominik Soban (člani) Uredniški odbor:Cveto Pavlin (glavni in odgovorni urednik), Brane Bombač (tehnični urednik in fotografija na naslovnici), Milojka Mansoor (lektorica), Špelca Rudolf (tajnica),prim. mag. Miha Koselj, dr. med. (zdravstvena problematika), Tjaša Cepuš in Vojko Cuder (člana) Trženje oglasov: Špelca Rudolf Grafična priprava: Bomart, d.o.o., RakekTisk: Delo TČR, d.d., Ljubljana, natisnjeno 17.700 izvodov Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporednoštevilko 95 Izdajo Sladkorne bolezeni je omogočila FIHO – Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Projekt izdajo glasila Sladkorna bolezenje na podlagi javnega razpisa (Ur. l. RS št. 47/2005) finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje <strong>Slovenije</strong> Novo Nordisk AS je generalni sponzor Zveze <strong>društev</strong><strong>diabetikov</strong> <strong>Slovenije</strong> Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo. Nepodpisani prispevki so plačani oglasiO K T O B E R 2 0 0 5 3
NAROČILNICA za revijoIme in priimek:Datum in leto rojstva:Ulica, kraj in pošta:!VSEBINA6 Razširitev pravicedo zdravljenja z inzulinskočrpalko8 Dvajset let časopisaSladkorna bolezen (2)10 Dramatično povečanje številasmrti zaradi sladkorne bolezni12 Šola o oskrbidiabetičnega stopala14 Psihosocialne težave bi bilotreba šteti kot zapletsladkorne bolezni16 Sladkorna bolezenin rak dojke20 Sladkorna bolezenin erektilna disfunkcija22 Društvo za zdrava sečilarazbija tabuje25 Možnosti zdravljenja zapletovpri sladkorni boleznis hiperbarično oksigenacijo31 Maraton Franjain vzpon na Vršič32 Iz dejavnosti <strong>društev</strong> <strong>diabetikov</strong>Domžale, Lukovica, Mengeš,Moravče, Trzin, Škofja Loka,Kranj, Postojna, Idrija, Litija,Velenje, Slovenj Gradec, Tržič,in Lenart46 Društvene aktivnostiPodpis:Diabetik od leta:Naročam se na revijo Sladkorna bolezen, ki izhaja vsaka dva meseca.Posamezna številka stane 370 SIT, letna naročnina (6 številk) pa 1800 SIT.Članom <strong>društev</strong> <strong>diabetikov</strong> ni treba naročati glasila,ker ga dobijo brezplačno pri društvu.bolezenSpoštovaniV današnjem času imamotaka zdravila, da nobenemubolniku ni treba trpetibolečin. Ta stavek semslišala koncem leta 1999 alimorda v začetku leta 2000 vzdravstveni oddaji na RadioSlovenija. Žal ne vem imenatega zdravnika, ki je topovedal.Ko sem sama zbolela (zdajsem stara 82 let) v začetkuleta 2002, sem se spomnilana ta stavek. Bila sem takobolna, da sem kar obležala.Bolelo me je vse telo - vsemišice, glava, spredaj čelo inzadaj teme, in v notranjostiroke, noge kolki - vse, takoda sem bila nekaj mesecev vpostelji. Zvečer, ko sem zaspala,so bolečine izginile.Zjutraj, ko sem se zbudila,so se v nekaj sekundahzopet vrnile. Med tem semzvedela, da je v Kliničnemcentru protibolečinska ambulanta.Tedaj se je hčerka odločila- pobrala je vse mojezdravstvene izvide in šla v toambulanto. Tam so mi predpisalizdravilo proti bolečinam.Jemala sem jih rednoin bolečine so se polagomazmanjševale in po več tednihizginile. Od takrat nimamnobenih bolečin, ki so meprej morile. Zdaj me nekajzadnjih mesecev, če hodimveč kot 20 minut, bolijokolki in noge, če hodim daljčasa, pa moram počivati. Čemirujem, me nič ne boliLani, proti koncu leta, semv Nedeljskem dnevniku bralačlanek z naslovom Tako meboli, da bom kar umrla,potem pa spet letos februarjav prilogi Nedeljskegadnevnika NIKA članek Bolečina.Tako sem zvedela pravpodrobno o protibolečinskihambulantah v Sloveniji intudi to, da v Murski Sobotiimajo celo protibolečinskicenter, edinega v Sloveniji inenega redkih v Evropi.Ker opažam, da ima velikoljudi hude kronične bolečine,posebno starejših, pa nevedo, kako naj si pomagajo,sem se odločila, da bom otem napisala svojo izkušnjo,ki sem jo imela letos v prvipolovici junija. Neko nedeljosem srečala gospoda (skorajsoseda) iz naše ulice. Vpogovoru mi je povedal, daima hude bolečine, da imaherpes zoster, da že več kotosem dni trpi, da ne morespati in jesti in da zdravila,ki mu jih je predpisala osebnazdravnica, nič ne pomagajo.Odpel je srajco inpokazal, da je ves mozoljastod levega do desnega bokaza ped široko. Bil je čistoobupan in oslabljen. Svetovalasem mu naj gre naslednjejutro k svoji zdravnici inprosi za napotnico za protibolečinskoambulanto, ki joimamo tudi v bolnišnici vSlovenj Gradcu.Tako je tudi storil. Še istidan so ga začeli zdraviti zelektroterapijo. Prvi tedenvsak drugi dan, drugi intretji teden pa vsak dan.Skupno 13-krat. Svetovalasem mu, naj se hkrati začnemazati s sokom netreska.Tako se je vsak dan, ko jeimel elektroterapije, večkratnamazal s tem sokom. Žedrugi dan je povedal, da gamanj boli. V treh tednik jebolečina popolnoma izginila.Bil je neskončno srečen,zadovoljen za nasvet, obanisva mogla verjeti, da ganič več ne boli in da se jetako hitro pozdravil.Hudo mi je, ko srečujemljudi, posebno starejše, kiimajo neznosne bolečine vkrižu, kolkih, sklepih, kostehitd., pa ne vedo za te ambulante,kjer bi jim lahko pomagali,če bi jim osebnizdravnik napisal napotnico.Do teh napotnic ima vsaktak bolnik pravico. Ko sepogovarjam z različnimiljudmi, tudi mladimi, večinomasploh ne vedo o teh ambulantahničesar, kot da jeto neka skrivnost. Predkratkim sem slišala, daimajo v zdravstvenem domuna Ravnah, na vidnem mestuplakat, ki seznanja ljudi oteh ambulantah. Bilo bi prav,da bi o tem slišali tudi naradiu in TV, saj ljudje radiposlušamo zdravniškenasvete.Vanda Kramaršek,Dom starejših Prevalje