odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95b o l e z e nŠtevilka 94• maj 2012Cena 1,54 €www.diabetes-zveza.siAKTUALNO:Intervju z novimpredsednikomZveze društevdiabetikovSlovenijeBo sladkornibolnik prejel manjtestnih lističev?OSREDNJA TEMA:Pogovors predsednikomSlovenskegazdravniškegadruštvaZakonodaja napodročju pomočistarejšim na domu

BESEDA UREDNICE® Živa Janež Višnar, urednicaIzdaja:Zveza društev diabetikov Slovenije,Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljanatelefon: 01 430 54 44,faks: 01 430 54 54,e-pošta: sloda@siol.net,e-pošta uredništva:sladkorna.urednistvo@gmail.com,na spletu: www.diabetes-zveza.siIzdajateljski svet:Peter Miklavčič (pred se dnik),Marjan Šiftar, Dominik Soban (čla na)Uredniški odbor:Živa Janež Višnar(glav na in od go vor na ure dnica),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),Milojka Mansoor (lek to ri ca),Maruša Pavčič, univ. dipl. inž. živil. teh.,Aleš Skvarča, dr. med.,Maja Južnič Sotlar, Ivan Hrastnik (čla ni),Špel ca Ru dolf (taj ni ca intrženje oglasnega prostora)telefon: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.netGrafična priprava:BomArt, d.o.o., RakekTisk:Tiskarna Pleško, d.o.o., MedvodeNatisnjenih 18.000 izvodovRe vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa nav raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo zakul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.Projekt glasilo Slad kor na bo le zenje na podlagi Javnega razpisaza sofinanciranje projektov za promocijozdravja v letih 2011 in 2012 finančnopodprl Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenijeIzdajo Sladkorne bolezeni je omogočilaFIHO – Fundacija za financiranjeinvalidskih in humanitarnih organizacijNovo Nordisk, d.o.o., je generalni sponzorZveze društev diabetikov SlovenijeZa vsebino prispevkov in oglasovne odgovarjamo.Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.Foto:Brane BombačSpoštovani!Življenjska doba Evropejcev je čedalje daljša. Število starejših prebivalcevEvropske unije narašča; leta 2012 se je začelo zmanjševati številodelovno aktivnega prebivalstva, medtem ko se število prebivalcev, starihveč kot 60 let, vsako leto poveča za okrog dva milijona. S problematikostaranja se soočamo tudi pri nas, v Sloveniji.Zato ni naključje, da je letos evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijskesolidarnosti. V sodobni družbi je starost stigmatizirana, ljudjepostanejo z upokojitvijo v očeh mnogih nekoristni, namesto da biveljali za dragocen prispevek k razumevanju raznovrstnosti življenja.Pogosto se tudi zgodi, da starejši izgubijo zaposlitev, pri iskanju novegadelovnega mesta pa se srečujejo s številnimi zavrnitvami delodajalcev.Leta 2010 je Vlada RS sprejela Strategijo aktivnega staranja, to je akcijskiprogram, katerega cilj je povečanje zaposlenosti starejših v starostniskupini od 55 do 64 let na 43,5 odstotka do leta 2013. Namen letošnjegaleta je med drugim tudi ustvariti boljše zaposlitvene priložnostiin delovne razmere za naraščajoče število starejših v Evropi, jim pomagatizavzeti aktivno vlogo v družbi in spodbujati zdravo staranje. Takšno,ki je aktivno, zdravo, dostojno in prijetno.Ob številnih pozitivnih pobudah pa se soočamo z dejstvom, da so vezimed generacijami čedalje bolj zrahljane, starostniki so pogosto osamljeni,počutijo se zapuščene. Kakšno bo moje mesto v družbi pri šestdesetih,sedemdesetih, osemdesetih, to so temeljna vprašanja naše prihodnosti.Staranje je naravni proces slehernika, vendar pa se življenjska dobapodaljšuje, kar poraja številne dileme in vprašanja o kakovostni oskrbiin pomoči slovenskim starostnikom. Starost postane zahtevna takrat,ko se ji pridruži napredujoča kronična bolezen, ko posameznik potrebujenenehno oskrbo in je odvisen od pomoči sočloveka in razumevanjadružbe.V tej številki smo se dotaknili težav onemoglih, pomoči potrebnih. Predstavilismo delo negovalnih bolnišnic, soočili smo se s strahovi, s katerimise srečujejo starejši. Vprašali smo se, kako se Slovenija srečuje zizzivi starajočega se prebivalstva na eni strani in krčenjem zdravstvenihpravic v okviru zdravstvene blagajne na drugi. Domovi za ostareleso prepolni, v njih opozarjajo na pomanjkanje denarja, pomoč na domuv nekaterih občinah ni zagotovljena, potrebe pa nezadržno naraščajo.Zavedati se moramo, da bo vloga nevladnih organizacij, takšnih kotso naša društva diabetikov, čedalje pomembnejša. Skupaj s patronažnimisestrami je že zdaj vzpostavljena pomoč socialno ogroženim. Članitudi redno obiskujejo na domu tiste diabetike, ki to potrebujejo.Medsebojna pomoč in izobraževanje sta že utečeni obliki sodelovanja.Dobra organizacijska mreža, pridobivanje novih somišljenikov ter medsebojnapomoč društev so naša temeljna vodila prihodnosti. Ne pozabite,aktivna vloga v društvu šteje, saj si bomo veliko pomagali lahkole sami.Sladkorna bolezen 3MAJ 2012

VSEBINA7128221620302636OSREDNJA TEMA: Nega starostnikov7 Svetovanje farmacevta pri predpisovanjuzdravil starejšim8 Pogovor s predsednikom Slovenskegazdravniškega društva10 Intervju s klinično psihologinjo o psihološkihizivih nepokretnih bolnikov12 Predstavitev negovalne bolnišnice v Ljubljani14 Zakonodaja na področju pomoči starejšimna domu16 Kam po odhodu iz bolnišnice,ko bolnik še vedno potrebuje pomoč?AKTUALNO5 Intervju z novim predsednikom Zveze društevdiabetikov Slovenije9 Testni lističi in sladkorni bolnik18 Obravnava sladkornih bolnikov na Hrvaškem19 Nove razmere v zdravstvu pri nas28 Mednarodno srečanje DiaMind v LjubljaniZA NAŠE ZDRAVJE20 Kronična nespečnost pri starostnikih22 Različni obrazi Alzheimerjeve bolezni24 Bolečina v križu pri starostnikih26 Bolečina29 Za učinkovit in neboleč odvzem krvi30 Andropavza32 Parodontalna bolezen in sladkorni bolnik33 Nega nog sladkornega bolnika36 Zgodovina samokontrole pri otrocih inmladostnikihOSEBNA ZGODBA34 Zgodba o dementni mami4 Sladkorna bolezenMAJ 2012

INTERVJUPeter Miklavčič, novi predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije»To je priznanje za minulo delo«® Živa Janež VišnarKrmilo zveze je prevzel energičen Peter Miklavčič, ki z dolenjsko iskrivostjo in naglasom ne more skriti, s kateregakonca Slovenije prihaja. Novomeščan je uspešen poslovnež, sladkorni bolnik, zato tegobe diabetesa zelo dobropozna. Vizijo nadaljnjega razvoja društev in zveze je prevzel z odgovornostjo in znanjem, saj je trinajst letpredsedoval Društvu diabetikov Novo mesto.Predvsem vas poznamo kot uspešnegamenedžerja v podjetju Krka. Izpeljali steveliko obetavnih projektov. Nam lahkoorišete svojo karierno pot v podjetju, nakaj ste najbolj ponosni?Po končanem študiju na strojni fakultetiv Ljubljani sem se zaposlil v novomeškiKrki in tu ostal do danes. Letospraznujem štirideset let dela v tem uspešnemfarmacevtskem podjetju. V vsemtem času sem delal na različnih delovnihmestih v tovarni in zunaj nje, vendarves čas povezan s tehniko in proizvodnjo.Največji izziv in uspeh so bilizame gradnja tovarne Novoterm v Novemmestu, delo v tovarni Dawa v Kenijiin v zadnjem času gradnja visoko avtomatiziranegaobrata za proizvodnjotablet Notol v Novem mestu.Kdaj ste ugotovili, da ste zboleli zasladkorno boleznijo?Sladkorno bolezen so mi odkrili leta1986 na sistematskem pregledu, ko se jevsa naša družina pripravljala za odhodna delo v tujino. Odhajali smo v Nairobiv Keniji, kjer smo potem živeli sedemlet. Življenje in delo v Afriki me nista oviralapri, kot ocenjujem, dobrem vodenjuna novo odkrite sladkorne bolezni.Kako ste usklajevali bolezen in stresnopoklicno pot?Usklajevati bolezen s poklicnim delommi ni povzročalo večjih težav, saj joza zdaj uspešno obvladujem brez večjihstranskih zapletov.IZKAZNICA Petra MiklavčičaRojen leta 1948 v LjubljaniIzobrazba: diplomirani strojni inženirZaposlen: farmacevtsko podjetje KrkaNovo mesto, v enem letu senamerava upokojitiNajvečji izziv: delo v tovarni Dawav KenijiStatus: poročen, oče hčere in sina,vsi živijo v LondonuGovori tekoče: angleško, nemško,francosko in italijanskoHobiji: golf, planinarjenjeMnogi vas poznajo tudi kot predsednikaDruštva diabetikov Novo mesto. Kakodolgo ste bili predsednik in katerapomembna spoznanja boste lahkoprenesli tudi v zvezo?Predsednik Društva diabetikov Novomesto sem postal v letu 1998, za to delome je prepričal in nagovoril moj diabetologdr. Milivoj Piletič. Novomeško društvoje bilo in je še vedno zelo aktivnopredvsem pri promociji zdravega načinaživljenja in organiziranju športnorekreativnihaktivnosti. Zelo je razvitopohodništvo v okolici Novega mesta inširše po Sloveniji. Poleg pohodništva patudi plavanje v Dolenjskih Toplicah in tedenskazdravniška okrevanja na morjuin v zdraviliščih. Velik pomen pripisujemoizobraževanju in ozaveščanju članovin njihovih sorodnikov.Marca ste postali predsednik Zvezedruštev diabetikov Slovenije. Kaj vampomeni nova funkcija?Zame je to velika odgovornost in velikizziv. Delovanje zveze je bilo v minulihobdobjih ocenjeno kot zelo uspešno in bov prihodnosti zelo težko izboljšati njenodelovanje. Sama izvolitev pa je zame tudiveliko priznanje za minulo delo.Kako vidite nadaljnji razvoj zveze oziromačemu boste namenjali največ pozornosti?Zveza deluje že 55 let. Stvari, ki sodobre, ni treba spreminjati in naša glavnaskrb bo ohraniti stanje ter krepitevsodelovanje med vsemi društvi, tudi tistimi,ki se zdaj ne vključujejo v aktivnodelovanje zveze. Eden poglavitnih ciljevpa bo prav gotovo uresničevanje obveznosti,ki so zapisane v Nacionalnemprogramu za obvladovanje sladkornebolezni 2010–2020.Kaj nameravate kot novi predsednik vzvezi spremeniti, kaj je tisto, kar po vašemmnenju potrebuje prenovo?Največji izziv je dobra organiziranostposameznih društev in kakovostna povezavaz zvezo ter ustrezna informiranost,tako da se bomo zmožni odzivatina vsa večja in zahtevnejša vprašanja vzvezi s pravicami kroničnih bolnikov.Pomembno bo povečati članstvo v vsehdruštvih, saj vemo, da je v društva vključenihmanj kot petnajst odstotkov regi-Sladkorna bolezen 5MAj 2012

AKTUALNOSkupščina Zveze društev diabetikov Slovenijestriranih bolnikov. Pri tem delu pričakujemovečjo pomoč strokovnih služb,diabetologov, dispanzerjev in vseh, kise srečujejo s sladkornimi bolniki.Vaš urnik je zelo zapolnjen. Kje sipolnite svoje baterije, kaj vas najboljsprošča?Poleg dela, ki ga opravljam v službi,je trenutno zame največja rekreacijaigranje golfa, vsakodnevni sprehodis psom v naravi, malo planinarjenjater aktivno delo in življenje v krogudružinskih članov.Kakšno bo vaše vodilo v tem mandatu?Vsem članom in tudi drugim bolnikoms sladkorno boleznijo želim uspešnoobvladovanje bolezni in zdrav načinživljenja. Zdravje je v naših rokah.Če bomo dopustili bolezni, danam vlada, bo to tudi storila. Ne dajmoji te možnosti, obvladujmo jo mi!Novi odločevalci v zveziPredsednik: Peter MiklavčičPodpredsednik: Marjan Šiftarčlani nadzornega odbora:Milan Koželj, Bojan Proje, Nada Sotlar,Pavel Škamperle, Silva Žontarčlani disciplinske komisije:Edvard Berglez, Franc Cesar,Zsuzsi Kepe, Branko Lepičnik,Marjan Piltaver, Vekoslav Prevalšekčlani izvršnega odbora:Slavko Brus, Ivan Hrastnik,Valnea Jurečič, Stanislav Oblak,Marija Podvršič, Romana Praprotnik,Alojz Rudolf in Dominik Soban,Darja ZupančičMenjava predsednika in drugih funkcijv Zvezi društev diabetikov SlovenijeTokratno letno marčevsko skupščino si bomo zapomnili predvsem po novihobrazih na sicer že utečenih položajih v zvezi. Priča smo bili imenovanjunovega predsednika zveze Petra Miklavčiča, podpredsednika MarjanaŠiftarja in slovesu od dolgoletnega predsednika Janka Kušarja. Polegvodilnih funkcij je nov veter zapihal tudi v drugih organih.Ob podanem štiriletnem poročilu o programihzveze je Janko Kušar zaželel vsemčlanom društva, da bi bili tudi v prihodnjeuspešni pri humanitarnem delu. Predvsemse bo treba osrediniti na pridobivanjenovih članov, saj je na novo odkritihdiabetikov čedalje več, včlanjevanje v zvezopa ni ravno premo sorazmerno obolevnosti.Opozoril je na uspešno delo društevdiabetikov, izvršnega odbora zveze, nadzornegaodbora zveze, uredniškega odbora,organizatorjev tekmovanj, mentorjev,za korektno in dobro sodelovanje se je zahvaliltudi Fihu, Diabetološkemu združenjuSlovenije, generalnemu sponzorjuin drugim. Na podlagi podanih poročilsmo lahko razbrali, da je bil program nalogzveze lani uspešno izpolnjen. Porabafinančnih sredstev je bila gospodarna inv skladu z njihovim namenom. Ob slovesuse je predsednik skupščine Dominik Sobanzahvalil Janku Kušarju za sodelovanjepri pripravi Nacionalnega programa inza odlično gospodarjenje.Pozdrav novega predsednikaPeter Miklavčič je ob prevzemu novefunkcije pohvalil društva, da so se udeležilaskupščine v tako velikem številu. Poudarilje, da je to velik dokaz, da zveza delujedobro in da v društvih resno delajo.Zaveda se, da je Janko Kušar vodil zvezoprofesionalno in predano, zato je ohranjanjeravni delovanja organizacije velik izziv,ob tem je iskreno čestital nekdanjemupredsedniku za opravljeno delo. »Vsekakor6 Sladkorna bolezenMAJ 2012Novoizvoljeno vodstvo Zveze društev diabetikov Slovenijevse foto: BRANE BOMBAčpa se bomo v prihodnje spopadali z izzivifinančne krize, ki je doletela tudi humanitarneorganizacije,« je v zahvalnem govorupojasnil Peter Miklavčič. ŽJV

OSREDNJA TEMANega starostnikov - svetovanje farmacevta pri predpisovanju zdravil starejšimNajveč zdravil dobijo starejši od 65 let® Monika KubeljNamen raziskave, ki jo je Alenka Premuš Marušič, specialistka klinične farmacije, predstavila na letošnjihSchrottovih dnevih, je bil ugotoviti predpisovanje starostnikom in pregledati terapijo v njihovem lokalnem okoljuv Murski Soboti ter kako s svetovanjem zmanjšati število sprejemov bolnikov zaradi neželenih učinkov zdravil ininterakcij med predpisanimi zdravili v murskosoboški bolnišnici.Medsebojno delovanje zdravil oziromasoučinkovanje je pojav, ko zdravilobistveno vpliva na delovanje in učinkovitostdrugega zdravila. Nastopi lahko povečanjeali zmanjšanje pričakovanegaučinka zdravila. Nekatere interakcijemed zdravili so želene, druge pa so neželenein se izražajo kot neželeni učinkizdravila ali kot neuspešno zdravljenje.To je pri delu opazila tudi Alenka PremušMarušič, mag. farm., ki dela v lekarnibolnišnice Murska Sobota, zatoso se odločili, da bodo problem podrobnejeproučili.Neželene dogodke bi lahkopreprečili»Odločili smo se za sodelovanje zDomom starejših občanov Janka Škrabanav Beltincih. Raziskavo sva izvajaliskupaj z mag. Nado Bernat, mag.farm. Kot klinična farmacevtka v Splošnibolnišnici Murska Sobota sem ugotovila,da največ zdravil dobijo starejšiod 65 let. V bolnišnico so sprejeti večinomastarostniki, ti pa imajo s sebojseznam zdravil, ki jih jemljejo. Velikokratimajo predpisanih več kot osemzdravil hkrati in nekateri imajo že obsprejemu izražene neželene učinke zaradiinterakcije zdravil. Številne raziskave,opravljene po svetu, so poudarilepotrebo po zmanjševanju števila tovrstnihneželenih dogodkov v zdravstvenidejavnosti,« je pojasnila Marušičevain kot je dodala, trenutni podatkikažejo, da je skoraj polovica vsehneželenih dogodkov, ki bi jih lahkopreprečili, posledica napak pri ravnanjuz zdravili. »Tudi pri nas ljudje, starejšiod 65 let, porabijo največ zdravilmed vsemi starostnimi skupinami. Zaradijemanja več zdravil hkrati in spremenjenegaodziva organizma starostnikana zdravila so tudi neželeni stranskiučinki in medsebojno delovanjezdravil pri tej skupini bolnikov pogostejšiin izrazitejši.«foto: MONIKA KUBELJAlenka Premuš Marušič, mag. farm., spec.klin. farm.: Farmacevt ima pri svetovanjuzdravniku glede predpisovanja zdravilpomembno vlogo.Kaj je pokazalo delo na terenu?Pri oskrbovancih v Domu Janka Škrabanasta se raziskovalki osredinili predvsemna interakcije med zdravili, ki sojih bolniki prejemali, in na pravilno odmerjanjezdravil. Njuno delo je obsegalo:pregled redno predpisanih zdravil inpredpisanih po potrebi, zdravila brezrecepta, pregled predpisanih odmerkovzdravil, iskanje očitnih terapevtskih nezdružljivosti(inkompatibilnosti), ali jenačin dajanja pravilen, pregledali sta interakcijemed zdravili in svetovali gledeoptimiziranja terapije. Pregledali sta terapije59 oskrbovancev doma, kjer sostarostniki v povprečju prejemali 9,2zdravila oz. 9,8 zdravilne učinkovine nabolnika. Pri pregledu terapij sta medzdravili pri bolnikih opazili 42 kliničnopomembnih interakcij med zdravili.Vloga farmacevta pripredpisovanju zdravilFarmacevt ima pri svetovanju zdravnikuglede predpisovanja zdravil pomembnovlogo. Terapija bolnika se lahkooptimizira tako, da je za vsakega posameznikaizbrana najustreznejša kombinacijazdravil, tako da se lahko vsaj delnoizognemo neželenim učinkom zdravilže pri ustreznem predpisovanju zdravil.Farmacevt lahko pomembno izboljšakakovost in varnost uporabe zdravil,pomembno izboljša klinične izide zdravljenjaz zdravili in bistveno pripomorek dolgoročni vzdržnosti zdravstvenegasistema.»V številnih bolnišnicah po Sloveniji sozaposleni klinični farmacevti, ki to opravljajovsak dan in so prisotni tudi na oddelkihbolnišnic, ponekod pri vizitah,drugod konziliarno. Svetovanje zdravnikompoteka na različne načine, ponekods farmakoterapijskimi pregledi, drugodpo telefonu, a bistveno je, da svetovanjepri predpisovanju pripomore k optimiziranjuterapije bolnikov. Dobro praksoiz nekaterih bolnišnic bi bilo treba v večjemobsegu prenesti tudi na primarno ravenzdravljenja,« je pojasnila farmacevtka.Razveseljivo je, da si zdravniki želijonjihovih nasvetov in da sodelujejo zzdravniki vseh specialnosti.Pri zdravilih za starostnike šeposebna pozornostStarostnikom je treba predpisovatizdravila previdno, saj mora biti predpisovanjevečine zdravil prilagojeno gledena spremenjeno pot in fiziološki učinekzdravila pri starostniku. Glavni razlog zaspremenjeno delovanje in učinek zdravilpri starejših je upočasnjeno odstranjevanjezdravila iz organizma. Učinekzdravil pri starejših je pogosto močnejšiin traja dlje časa. Fiziološko se v starostispremenijo številni dejavniki. Pristarejših se zmanjša sekrecija v želodcuin poveča njegova motiliteta, zmanjšase odpornost sluznic, absorpcija pa razenpri boleznih v prebavilih ni prizadeta.Zmanjša se presnavljanje v jetrih,predvsem je prizadeta prva faza metabolizmazdravil, zato je treba paziti naodmerjanje tistih zdravil, ki se presnavljajopredvsem v jetrih. Tudi delovanjeledvic se pri starostnikih zmanjša, včasihlahko tudi do polovice, zato je spettreba paziti na zdravila, ki se izločajo iztelesa skozi ledvice.®Sladkorna bolezen 7MAj 2012

AKTUALNOPogovor s predsednikom Slovenskega zdravniškega društva®»Zato lahko enak odmerek zdravilprivede do višje koncentracije učinkovinev plazmi. S starostjo se povečujeobčutljivost na določena zdravila,kot so npr. benzodiazepini ali opioidiin še številna druga zdravila. Zadoločena zdravila je bilo posebej dokazano,da za starostnike niso primerna,ker je koristnost manjša odtveganja za neželene učinke. Tudi določenakombinacija, ki je pri tridesetletnikulahko primerna, za starostnikamorda ni najboljša izbira,« opozarjaena od avtoric raziskave.Najpogostejše težave prisočasnem jemanju zdravilPremajhni ali preveliki odmerkizdravila, neželeni učinki zdravil, interakcijemed zdravili, uporaba zdravilbrez indikacije, neučinkovitost zdravil,neupoštevanje navodil pri jemanjuzdravil so najpogostejše težave, povezanez nepravilno rabo zdravil. Večinatežav, ki jih je naštela Marušičeva,je povezana s samim predpisovanjemzdravil in na ta del lahko vplivaklinični farmacevt s svetovanjemzdravniku v obliki farmakoterapijskegapregleda. Skoraj nemogoče je, dabi starostnik natančno poznal vsa svojazdravila in si zapomnil vsa odmerjanja.Zato je zelo pomemben pregleduporabe zdravil, ki ga opravljajo farmacevtiv lekarnah. »Bolnik lahko kuspešnejšemu zdravljenju svoje bolezninajveč prispeva s tem, da vprašao svojem zdravilu, da ima vedno sseboj seznam zdravil, ki jih jemlje, inga sproti obnavlja, če se terapija spremeni,«je še dodala. Tako se lahkoprepreči marsikateri nesporazum alinapaka pri jemanju zdravil. Bolnik,ki se ne počuti dobro, potem ko je začeljemati na novo predpisano zdravilo,npr. se mu vrti, mu je večkrat slabo,je zmeden ipd., mora o tem obvestitizdravnika ali farmacevta. Farmacevtbo ugotovil, ali je prišlo do neželenegaučinka zdravila, ali bi bila zabolnika boljša katera druga terapevtskaalternativa, in bo lahko svetovalzdravniku. To je najboljši način za optimiziranjeterapije in uspešno zdravljenje.Tudi če je bolnik prenehal jematizdravilo, naj to zdravniku povein pove naj tudi, zakaj je prenehal jematizdravilo. Tako bo tudi zdravniklaže predpisal zdravilo, ki bi bilo zabolnika primernejše.Nič več ne bo tako, kot je bilo® Monika KubeljProf. dr. Pavel Poredoš, dr. med., se zaveda izjemne pomembnostiohranjanja strokovnosti zdravniškega ceha, za kar si društvo že dolgoprizadeva. To je tudi pogoj za resno, etično in strokovno skrb za bolnike.Je predsednik Slovenskega zdravniškega društva in predstojnik Katedreza interno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. Predstavljamo njegovpogled na zdajšnjo zdravstveno politiko in problematiko sladkornih bolnikov.Kako ocenjujete dostopnost terapij zadiabetike oziroma cene novih zdravil za tovrsto bolnikov?Dostopnosti zdravil za diabetike v podrobnostine poznam, vem pa, da je večinazdravil za zdravljenje slovenskihbolnikov z različnimi boleznimi dostopnav primerljivem obsegu kot v večini evropskihdržav. Novo zdravilo ne pomenivedno tudi bistvenega izboljšanja farmakoterapije,ampak se lahko zgodi celonasprotno. Pri uvajanju novega zdravilaje lahko več pasti, saj se kljub dolgotrajnemupreverjanju učinkov in stranskihpojavov lahko kvarno delovanjezdravila pokaže šele, ko je v širši kliničniuporabi. Tako so bila zaradi nepredvidljivihstranskih učinkov kmalu pouvedbi umaknjena s trga številna novazdravila, zato je previdnost ob uvajanjunovih zdravil upravičena. Še zlasti zato,ker je zelo malo “novih” zdravil pomembnanovost pri zdravljenju. Cenenovih zdravil so praviloma bistveno (včasihtudi nekajkrat) višje od obstoječih.Zato so nova zdravila ekonomsko manjučinkovita kot strandardna.Veliko je govora o uvedbi trošarin zasladke pijače in nezdravo hrano. Se vamzdi smotrno, je to prava pot za bolj zdravnačin življenja?Zdravniki pogosto opozarjajo na uživanjepresladkih pijač in nezdrave hrane,zato nekateri podpirajo trošarine. Atreba je videti tudi drug vidik. Pri reklamiranjugre neredko za propagando iniskanje finančnih učinkov brez preverjenihlastnosti, ki bi opredeljevale zdravohrano. Bolj kot reklamiranje zdravein biohrane se mi zdi pomembna vzgojaprebivalstva o načinu življenja, ki zajemarazlične vidike: telesno dejavnost,izogibanje stresu, dovolj počitka in končnotudi zdrav način prehranjevanja. Žalgre pri reklamiranju zdravega načinafoto: OSEBNI ARHIV P. P.Prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med.: Pogrešamjasnejšo opredelitev prioritet oz. seznamzdravstvenih storitev, ki bi jih morali našimbolnikom brezpogojno zagotoviti.prehranjevanja večkrat za pretiravanje inenostanski pristop, vključno s skrajnostmi,ki so prej škodljive kot koristne.Pomembna novost so za sladkorne bolnikereferenčne ambulante. V medijih slišimopohvale, a s terena prihajajo tudi kritike.Kako društvo ocenjuje učinkovitost ambulant?Zame referenčne ambulante niso nikakršna(ali pomembna) novost, to je zgoljudejanjanje timskega dela, o katerem seje veliko govorilo, a žal v praksi ni zaživelo.In končno je tudi medicinska sestradobila vlogo, ki ji pripada glede na izobrazbo.Žal pa so doslej sestre, zlasti vambulantah, počele vse drugo (administrirale),niso delale tega, za kar so bileusposobljene. Zato mi ni jasno, zakaj jetreba udejanjati tak pristop v obliki projektovter za njihovo izvedbo zahtevati dodatnasredstva. Na našem oddelku ambulantaže vrsto let deluje po principu referenčnihambulant. Diplomirana medicinskasestra je tesna sodelavka zdravnikapri ambulantni obravnavi bolnikov. Sestrasamostojno opravi velik del neinvazivnediagnoze in edukacijo srčno-žilnihbolnikov, sodeluje pri njihovi rehabilitacijiin organizaciji dela v ambulantah.Seveda pa sestra ne more prevzetiopravil, ki so v pristojnosti zdravnika.8 Sladkorna bolezenMAJ 2011

Mislite, da lahko kronični bolnikipričakujejo kakšno večje poseganjev njihove zdravstvene pravice?Težko je predvideti, kaj se bo zgodilos košarico bolnikovih pravic. Stroškizdravstvenih storitev se zaradi novihzdravil, novih pripomočkov in novihmožnosti nenehno zvišujejo. Temu pa nesledijo prihodki, ti se zaradi ekonomskekrize in propadanja podjetij zmanjšujejo.Zato je neodgovorno od zdravstvenepolitike, zlasti s strani plačnika (Zavodaza zdravstveno zavarovanje Slovenije),obljubljati, da se obseg pravic ne bozmanjšal, če ne bo priliva svežega denarja.Težko je tudi napovedati, katere pravicese bodo najprej omejevale, kajti našazdravstvena politika doslej ni imela jasnestrategije in natančno izdelanih prioritet.Zdravstvo je kompleksen sistem in je delsplošnih gospodarskih in družbenihrazmer. Kriza je tu. Nekateri pravijo, da nelinearno varčevanje, ampak izbira pravihin usklajenih prioritet, je ključ zaučinkovito prenovo sistema zdravstvenegavarstva. Kaj pa so prioritete?Kriza je že in bo v bližnji prihodnostiše bolj prizadela splošne gospodarske indružbene razmere, tudi zdravstveni sistem.Zavedati se moramo, da so razpoložljivajavna sredstva omejena in datudi zdravstvena blagajna ni vreča brezdna. Pri tem pogrešam jasnejšo opredelitevprioritet oz. seznam zdravstvenihstoritev, ki bi jih morali našim bolnikombrezpogojno zagotoviti. Po drugi stranipogrešam, tako od zdravstvene politikekot tudi od plačnika (zavarovalnice), jasnosporočilo javnosti, da »nič več ne botako, kot je bilo« in da bo treba zaradizmanjšanja razpoložljivih finančnihsredstev zmanjšati pravice, ki izhajajo izzdravstvenega zavarovanja. Žal se odgovornivečkrat sprenevedajo, da se praviceiz zdravstvenega zavarovanja ne bodozmanjševale, kar pa se dogaja in se neredkokrivda za čakalne vrste zvali na izvajalcezdravstvenih storitev – zdravnike.Če pa opravimo več storitev, kot jenačrtovano, povzročamo izgubo in šikanirajovodstva zdravstvenih ustanov.Pričakujete od zdajšnje vlade toučinkovitost?Mislim, da so nekatere poteze zdajšnjevlade, zlasti ministra za zdravje, takšne,da bi lahko pripeljale do večje učinkovitostizdravstvenega sistema. Znovapa poudarjam, da so finance tiste, ki soosnova za učinkovito in vsestransko delovanjezdravstvenega sistema, zato vzdajšnjih zaostrenih gospodarskih razmerahne moremo pričakovati čudežnegaokrevanja zdravstvenega sistema.Slovensko zdravniško društvo jenajstarejše stanovsko združenje pri nas,saj ste lani praznovali 150-letnico.Pa lahko rečete tudi, da je ugled društvaostal na isti ravni?Res je, Slovensko zdravniško društvoje eno najstarejših ne le medicinskihstanovskih združenj, temveč sploh enanajstarejših organizacij civilne družbe vtem delu Evrope. Društvo je bilo ustanovljenoz namenom, da se zdravnikidružijo in izobražujejo, zato je bilo prvotnopoimenovano kot Bralno društvo.Poleg tega pa je društvo ves čas skrbelotudi za etično brezhibnost delovanja članov.Ugled društva se je skozi desetletjaspreminjal. Vloga društva je bila najboljprepoznavna v prvi polovici prejšnjegastoletja, ko je društvo dajalo pobudeza ustanavljanje kulturnih in znanstvenihustanov ter sodelovalo pri oblikovanjuprve slovenske univerze in medicinskefakultete v Ljubljani. V zadnjemčasu pa so bili nekateri, tudi predstavnikistroke, prepričani, da društva,čeprav je najbolj avtentičen izraz civilnedružbe, ne potrebujemo, saj smozdravniki dobili dve novi organizaciji, toje sindikat zdravnikov Fides in Zdravniškozbornico. V zadnjih letih pa se znovautrjuje prepričanje, da potrebujemoZdravniško društvo kot osrednjo strokovnoorganizacijo, ki skrbi za nenehno podiplomskoizobraževanje slovenskihzdravnikov in s tem pomembno pripomorek visoki strokovni ravni delovanjanašega zdravstvenega sistema.Bodo diabetiki prejemali manj testnih lističev?® Monika KubeljKer so se v zadnjem času med bolniki, tudi meddiabetiki, pojavila ugibanja, ali se bodo zdravstvenepravice krčile in v kolikšnem obsegu, smo se zapojasnilo obrnili na Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenije. Za zdaj dokončne odločitve niso bile podane.Tam so pojasnili, da so vrste in obseg pravic iz obveznegazdravstvenega zavarovanja opredeljeni z Zakonom o zdravstvenemvarstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Pravili obveznegazdravstvenega zavarovanja. Oba predpisa nista v postopkuspreminjanja, zato trditev o odpravi ali zmanjševanju pravicni utemeljena. Kaj pa varčevanje na račun testnih lističev?»Sladkorni bolniki bodo še naprej upravičeni tudi do diagnostičnihtrakov za optično čitanje glukoze v krvi in urinu.Zaradi najnovejših priporočil in strokovnih smernic za zdravljenjesladkorne bolezni pa želimo v sodelovanju z medicinskostroko preveriti, ali so zdaj izdane količine trakov optimalnein ali upravičujejo dejanske potrebe sladkornih bolnikov.Ko bo v zvezi s tem medicinska stroka podala izhodišča upoštevajočtudi Nacionalni program za obvladovanje sladkornebolezni 2010–2020, bomo za mnenje o tem zaprosili tudi Zvezodruštev diabetikov Slovenije,« je pojasnil Damjan Kos, direktorsektorja za informiranje in odnose z javnostmi na ZZZS.Kdo je upravičen do aparataza določanje glukoze v krvi?Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja opredeljujejotudi pravico do diagnostičnih trakov za aparat za določanjeglukoze v krvi in pravico do aparata za določanje glukozev krvi. Do aparata za določanje glukoze v krvi, ki gre v bremeobveznega zdravstvenega zavarovanja, so poleg oseb, kise zdravijo s pomočjo inzulina, upravičene tudi zavarovaneosebe, ki so na kombinirani peroralni terapiji, ko zavarovanaoseba začne edukacijo za inzulinsko zdravljenje, ter nosečnicein doječe matere v času, ko se zdravijo zaradi gestacijskegadiabetesa. Aparat za določanje glukoze v krvi predpišepooblaščeni zdravnik specialist.®Sladkorna bolezen 9MAJ 2012

OSREDNJA TEMANega starostnikov - intervju z doc. dr. Zlatko Rakovec Felser, klinično psihologinjo»Pa ja ne boste jokali, zdaj morate biti junak«® Slavka Brajović HajdenkumerTovrstne spodbude prestrašenim in zaskrbljenim bolnikom so povsem neprimerne. Bolnik se mora namreč notranjestiske znebiti, pri čemer mu stiskanje zob prav nič ne pomaga, pravi doc. dr. Zlatka Rakovec Felser. Ena prvihkliničnih psihologinj pri nas, ki se je podala na področje zdravstvene psihologije, je tudi prva slovenska delegatkaevropskega Združenja za zdravstveno psihologijo in predavateljica na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru.S priznano strokovnjakinjo smo govorili o psiholoških izzivih nepokretnih bolnikov.S podaljševanjem življenjske dobe sepovečuje tudi število kroničnih innepokretnih bolnikov. Ti se poleg telesnebolezni soočajo tudi z velikim strahom innemočjo, saj so v veliki meri odvisni odsvojcev in zdravstvih delavcev.Pravilno ugotavljate. Medtem ko stabili nekoč problem človeštva obolevnostin visoka stopnja smrtnosti zaradi hudihinfekcijskih bolezni, so problem sodobnedružbe postala degenerativna obolenja,povezana z daljšo življenjsko dobo,in seveda številne bolezni, ki pomembnonačenjajo kakovost posameznikovegaživljenja in za katere vemo in pravimo,da se posameznik mora naučiti živeti znjimi, kronične bolezni. Povezane sotako rekoč z vsemi organskimi sistemi.Prizadevajo lahko tako mlade kot starejše.Imajo različen potek, pri nekaterih nazačetku ni vidnih težav, a pozneje nastanejotoliko obsežnejše okvare, druge sozopet take, da se mora posameznik čeznoč soočiti z izgubami – v gibljivosti,samostojnosti, zmanjšani delazmožnosti,omejenem socialnem udejstvovanju,porušenem psihičnem ravnovesju in neredkotudi v partnerskem življenju. Mnogemed njimi posameznika pogostejetrgajo iz varnega domačega okolja, zahtevajovečkratne in daljše hospitalizacijeali pa je napredovane bolezni, ki so odkritev poznejši fazi, treba obravnavatiz udarnejšo terapijo, z več neželenimiučinki. Bolezni lahko tudi spreminjajočlovekovo telesno podobo, pomembnoposegajo v njegovo samopodobo in ga čedaljebolj porivajo v socialno izolacijo.foto: OSEBNI ARHIV Z. R. F.Doc. dr. Zlatka Rakovec Felser,klinična psihologinjaTrpljenje nepokretnih ljudi pogosto ni samotelesno, ampak tudi duševno. Slabo telesnostanje bolnika pa dodatno poslabšuje šeduševna stiska. Kako prekiniti ta krog in gaobrniti posamezniku v prid?Prej sem omenila biopsihosocialni modelzdravja in bolezni. Prav pri kroničnembolniku, kjer pomembno trpi kakovostnjegovega življenja, kjer se moraprizadeti spopasti s spremembami življenjskegasloga, opustiti torej številneškodljive navade in se priučiti novih,ustreznejših, prihajajo v ospredje novavprašanja in nove dileme. Odpira sevprašanje bolnikovega zaupanja in sodelovanja,brez katerega se še tako skrbnozasnovani zdravnikovi ukrepi in prizadevanjadrugega zdravstvenega osebjarazblinijo v nič. Na pomenu pridobivakomunikacija med zdravstvenim osebjemin bolnikom, še zlasti zdravniki, kije pogosto pri nas narobe razumljena. Negovorimo o dolgih pogovorih, saj zanjezaradi obremenjenosti ni časa, niti si jihbolnik pogosto sam ne želi. Gre za poučenost,kako si pridobiti bolnikovo zaupanjez drobno empatično gesto v pravemtrenutku, s pogledom iz oči v oči,z zmožnostjo aktivnega poslušanja, kinavsezadnje olajša diagnostične in vsedruge postopke še zlasti ob pripravah naendoskopke preiskave, na operativneposege, med preživljanjem izgube, obsoočenjih s slabimi novicami, ko izgubimokoga od bližnjih, ko izvemo, da jebolezen napredovala in so možnosti zaozdravitev majhne.Kakšne so psihološke potrebe tehbolnikov in kako naj bi jim bili v oporosvojci in kako zdravstveni delavci?Omenila sem strah. Vsakdo od nas, kise je kdaj slabo počutil, na primer obču-®Kako do diagnostičnih trakov?Zavarovana oseba je upravičena do diagnostičnih trakov, čeje upravičena do aparata za določanje glukoze v krvi v bremeobveznega zdravstvenega zavarovanja. Za predpisovanjediagnostičnih trakov za aparat za določanje glukoze v krvi jepooblaščen osebni zdravnik, ki število diagnostičnih trakovza aparat za določanje glukoze v krvi določi glede na zdravstvenostanje zavarovane osebe, način zdravljenja sladkornebolezni, strokovne smernice in zmožnost prilagajanja odmerkovrezultatom samokontrole. Strokovne smernice in priporočenoštevilo merjenj krvnega sladkorja so del OkrožniceMTP št. 9 in dopolnitve k Okrožnici MTP št. 9, ki so posebejobjavljene na spletni strani ZZZS. Še vedno pa so vse drugezavarovane osebe, ki se zdravijo zaradi sladkorne bolezni,torej tiste zavarovane osebe, ki niso upravičene do aparata zadoločanje glukoze v krvi v breme obveznega zdravstvenegazavarovanja, glede na svoje zdravstveno stanje in strokovnesmernice upravičene do diagnostičnih trakov za optično čitanjeglukoze v krvi in urinu. Sladkorni bolniki so skladno zzakonom in pravili upravičeni do navedenih pripomočkov vokviru cenovnega standarda brez kakršnihkoli doplačil.Diabetološka stroka se bo v teh dneh sestala s predstavnikizavarovalnice, da skupaj poiščejo možnost, kako ohraniti pravicesladkornih bolnikov.10 Sladkorna bolezenMAJ 2011

til bolečine, ki so se stopnjevale in ponavljale,je pri tem doživljal hkrati z njimitudi negotovost, bojazen in skrb, kaj sez njim dogaja, kaj se skriva za temi težavami.Če pa mu je zdravnik povedal, daje vzrok kakšnih drugih njegovih tegobna primer rak, da je zbolel za sladkornoboleznijo ali na primer za multiplo sklerozo,je anksioznost toliko hujša. Pravzapravgre tedaj za porušeno psihično ravnovesje,za anksiozno krizo, ki se, če jepodpora v okolju šibka, pogosto še poglobiin neredko sprevrže celo v depresivnostanje. Če se ustavimo pri bolniku, ki muje zdravnik sporočil, da gre pri njem zarakasto obolenje, ne smemo pozabiti, daljudje že samo besedo rak asociiramo spredstavo o dolgem trpljenju. Ko sem vletih 1988–1989 opravila v tedanji mariborskisplošni bolnišnici (zdaj UKC Maribor)raziskavo s tega področja, je bilmed vsemi vrstami strahu, ki jih doživljajotovrstni bolniki, dejansko močnejši odstrahu pred smrtjo strah pred dolgotrajnimtrpljenjem in odvisnostjo. Kako se izkopatiiz take krize? Kako zaupati, dasmemo takšne in vse podobne emocijeobčutiti, predvsem pa, da smemo to, karnas dela napete, nemirne, negotove, zaskrbljenein prestrašene, izraziti z besedami,a tudi drugače! Tolažbe ali navideznespodbude zdravstvenega osebja vslogu: »Pa ja ne boste zdaj jokali, zdaj moratebiti vendar junak« so zato povsemneustrezne. Stiskanje zob, nekakšna herojskadrža, krizo samo še poslabša. Dabi lahko prizadeti posameznik na novo zaživel,poiskal nove poti zase, se mora najprejosvoboditi notranje stiske.Zaradi vsega tega ni presenetljivo, da si znanstveniki po svetu prizadevajo, da sev razumevanju in obravnavi kroničnega bolnika v praksi uveljavi celosten pogledna bolnika. Govorijo o novem, ustreznejšem pogledu na posameznika, ki zboli alise tako le počuti in ki ga predstavlja t. i. biopsihosocialni model zdravja in bolezni.Kako je s tem v praksi? Starostniki so vbolezni pogosto bolj ali manj prepuščenisamim sebi, družine zaradi različnihokoliščin ne opravljajo več vseh nalog inskrbstva, kot so jih menda nekoč.Zdravstveni delavci v socialnih domovih innegovalnih bolnišnicah pa soobremenjeni in premalo jih je.Pri tem vprašanju se dotikate vsaj dvehproblemov hkrati: starostnikov oziromanašega odnosa do problemov staranja inostarelih v družbi na splošno ter preobremenjenostizdravstvenega in negovalnegaosebja s to problematiko na drugistrani. Ne enemu ne drugemu se najverjetnejev prihodnje ne bomo mogliizogniti. Staranje je naravni proces slehernika,je pa res, da se življenjska dobapodaljšuje, s čimer nastaja veliko novihproblemov, tudi vprašanja oskrbe in pomoči.A čemu razmišljati le, da star, obnemogelposameznik vselej spada v domostarelih? Morali bi razvijati druge, starostnikuprijaznejše oblike pomoči, organiziraneznotraj okolja, ki ga je vajen.Svojci pogosto ne vedo, koliko in kdaj najbi se z bolnikom pogovarjali o njegovibolezni. Kako najti pravi trenutek in kakovoditi pogovor?To je zelo dobro vprašanje. Kot po navadi,pa naj gre za otroka ali odraslega,je tudi pri pogovoru z bolnikom dobro izhajatiiz njegovih potreb in njegove pripravljenostina pogovor. Ne zdravnik, kibolnika informira, in ne njegov svojec, kimu želi v stiski pomagati, ne moreta ravnatinarobe, če spoštujeta predvsem bolnikovopotrebo “vedeti” in njegovo trenutnozmožnost “slišati”. Nismo v vsakemtrenutku zmožni prenesti hkrati vse resniceo svojem zdravstvenem stanju. Tudinismo vsi enaki. Kar nekatere naredi močnejše,druge zlomi. Ni prav, da se vsembolnikom, ne upoštevaje njihove posebnostiin življenjske okoliščine, vrže vobraz hkrati vsa resnica, sploh pa ne, čeprvemu pogovoru ne sledi naslednji stik.Bolj prav je, da se pravilno dozira po načelihterapevtske komunikacije: »Verjetnoste si že ustvarili določeno mnenje osvojih težavah?« ali pa »Vas kaj posebejzanima, o čemer bi se lahko midva posebejpogovorila?«. Pravzaprav postane natej točki pomembna naša zmožnost empatije,sposobnost vživeti se v tujo kožo,razumeti položaj drugega človeka. Konas drugi potrebujejo, niso pomembninasveti, ki so morda kdaj pomagali nam,še manj sodbe. Tisto, kar šteje, je, da pustimoprostor drugemu, ko je pripravljenspregovoriti o svojih težavah, in da ga tedajposlušamo in poskušamo razumeti.Druga stran bo zelo dobro zaznala razliko,ali čutimo z njo ali se le pretvarjamoin so nam njeni problemi odveč.Nekateri hudo bolni posamezniki soprecej negativistični, drugi vdani v usodoin za tretje se zdi, da se svojega stanjasploh ne zavedajo ali ga celo zanikajo.Natančno to. Zelo različne so te reakcije.To so pravzaprav stanja doživeteogroženosti in posledično sproženiobrambni mehanizmi. Lahko je to beg inzanikanje dejstev, lahko je to apatičnostin vdanost v usodo, fatalizem, kot pravimo.Več ko je tega, hujša je stopnja posameznikoveranljivosti. Kako je s psihološkopodporo svojcem, tudi ti so pogostov stiski. Po eni strani so močnoobremenjeni zaradi bolezni v družini,hkrati so nemočni glede zdravstvenegastanja njim drage osebe. Bolezen in njenonapredovanje z vsemi posledicami,ki jih prinaša, vedno prizadeneta vso družino.Včasih smo na ta del premalo pozorni.Niso tako redki primeri, ko se pribolnicah z malignomom dojke ali ginekološkegaraka začno krhati partnerskiodnosi prav v času, ko naj bi bila prizadetaženska deležna največje podpore inpomoči v domačem okolju. Ali pa, spomnimse primera, ko je bolnica odklanjalaoperativni poseg in kemoterapijo, pa čepravji je ginekolog natančno pojasnil,da bi bilo v njenem primeru to zanjousodno. A ni pomagalo. Pacientka jevztrajala pri svojem. No, zaupljiv pogovorz njo je pozneje pokazal na vzrok.Doma jo je čakal precej mlajši partner, zakaterega je pacientka trepetala, da ga boizgubila, še preden je zbolela. V takihprimerih je ukrep krizne intervencije večkot dobrodošel. Tudi v tem primeru je bilotako. Pacientka je premagala svoj strah inkončno privolila v poseg.Kako razvita je zdravstvena psihologijapri nas in kako razumete njen razvoj vprihodnje?No, tu pa zares zaostajamo in kot kaže,kmalu ne bo nič bolje. Bom povedalatako: v sosednji Avstriji imajo okrog 5500kliničnih psihologov, ki so hkrati usposobljenizdravstveni psihologi. Kakšna jenaša številka? Res smo manjša država,a razlika je vseeno dramatična. Samookrog 150 kliničnih psihologov imamoin še ti delujejo večinoma znotraj psihiatrijeali se v zunajbolnišnični oskrbi posvečajoproblematiki psihičnih motenj.Pri zdravstveni psihologiji pa ne gre zato, da bi bilo z nekom nekaj narobe, čega je strah pred operacijo, če je potrt, kerje izgubil svojca in mu je treba nuditipodporo na poti žalovanja. Gre za normalnepsihološke pojave.Sladkorna bolezen 11MAJ 2012

OSREDNJA TEMANega starostnikov - negovalna bolnišnica v LjubljaniPo prvem rojstnem dnevuz veliko izkušnjami, a v enakem obsegu® Tina KraljNegovalna bolnišnica v Ljubljani – odprli so jo marca lani – je namenjena bolnikom, predvsem starostnikom, pokončanem akutnem zdravljenju. To so bolniki s stabilnim zdravstvenim stanjem, ki pa še niso pripravljeni zasamostojno življenje doma ali v domu za starejše oziroma čakajo na prostor v njem. Za zdaj je na ljubljanskemVrazovem trgu na voljo 33 postelj, glede na potrebe bi jih že včeraj potrebovali nekajkrat več. V negovalnibolnišnici skrbijo tudi za sladkorne bolnike.»Delujemo kot multidisciplinaren tim,ki s svojim znanjem in medsebojnim povezovanjempomembno vpliva na izboljšanjekakovosti storitev. Zdravniški nadzorvsak dan po štiri ure izvajata dvezdravnici, za vsakega pacienta ob temskrbi še zdravstveno-negovalni tim, socialnadelavka, dva fizioterapevta in delovnaterapevtka. Za vsakega našega bolnikaskupaj pripravimo individualni načrt oskrbe,nato vsak teden na konziliju preverimonjegov napredek in iščemo rešitve obnastalih težavah,« pristop v okviru negovalnebolnišnice opisuje njena vodja, dipl.medicinska sestra Vida Oražem.V negovalni bolnišnici pomagajo zdravstvenostabilnim pacientom, ki pred odhodomdomov ali v druge oblike varstvapotrebujejo še nadaljevanje zdravstvenenege, v bolnišnici začete terapije, zdravstvenovzgojneprograme, občasen nadzorter različne oblike rehabilitacije ali socialnepomoči. »Naše bolnike spodbujamok čim večji samooskrbi in pri temvključujemo tudi svojce. Prav dobro sodelovanjez zadnjimi pomeni veliko psihičnopodporo bolnikom. Z nami sodelujejoprostovoljci, naš oddelek pa je tudiučna baza za dijake in študente zdravstvenihšol in fakultet.«Kaj ste naredili z njim?!Kako svojci doživljajo hipen preobrat,ki jim domov pripelje družinskega člana,v celoti odvisnega od pomoči drugih?Vida Oražem: »Težko. Za naše bolnike jeres značilen popoln preobrat. Pred dogodkomso imeli številni dejavno vlogotudi v razširjeni družini, neredko so bilivsaj doma še popolnoma pokretni, nekateriso kuhali za vso družino, morda12 Sladkorna bolezenMAJ 2011so pomagali pri varstvu najmlajših. Značilnoje, da niti sami niti drugi člani gospodinjstvapri tem ne opazijo kakšnihblagih sprememb, ki morda že več let napovedujejodemenco. Nato pride poškodbaali akutni dogodek, ki lahko izrazitoposlabša tudi spoznavne zmožnosti.In tako svojci o svojem starostniku,ki je še včeraj popolnoma samostojno delaltako rekoč vse, danes pa je ne le nepokreten,ampak jih niti ne prepozna, neredkorazmišljajo kot, »le kaj so narediliz njim v bolnišnici«! Nekateri hitrosprejmejo nove razmere, drugi potrebujejoveč časa. Pomagamo pa obojim.«Kaj je za svojce, ki se odločijo za oskrbonepokretnega bolnika na domu, pravilomanajteže? »Stalen nadzor, kar je šeposebno težko izvedljivo za zaposlene.Pa tudi sama oskrba. Mnogi le stežkaspremljajo, na primer, ali tak svojec rednoodvaja urin in blato, oziroma mu menjajoplenice. Razumeti moram tudi tiste,ki si ne morejo predstavljati, da biumivali svojo mater ali svojega očeta.Nekateri bolniki potrebujejo obračanjev postelji, diabetikom je treba prilagoditihrano. Nujno je redno sodelovanje zosebnim zdravnikom in patronažno službo,kar je še zlasti hudo breme za tiste,ki imajo svoje družine.«Sladkorni bolnikizelo dobro educiraniV negovalni bolnišnici skrbijo tudi zasladkorne bolnike. Kljub dobremu deluslovenske diabetološke stroke, kot poudarjanaša sogovornica, ki se v splošnemspozna tudi pri usposobljenosti pacientovza samokontrolo in samovodenjesladkorne bolezni, nekateri bolniki»Tudi pri naših bolnikih se poznajo zdajšnje slabe finančne razmere. Kar nekaj takih,ki bi zagotovo potrebovali strokovno nego v domu za starejše, smo morali odpustitidomov, saj skupaj s svojci niso zmogli plačila stroškov nastanitve.«foto: BRANE BOMBAčVida Oražem, dipl. med. sestra, vodjaNegovalne bolnišnice UKC Ljubljana:Pravilnik o odpustih pacientov iz bolnišnice nedovoljuje odpustitve nikogar, ki nimazagotovljene pobolnišnične oskrbe. Na nas ses prošnjami za sprejem na negovalni oddelekneposredno obračajo tudi svojci bolnikov, kiso doma, a teh ne moremo sprejeti.zaradi pridruženih obolenj, kognitivnihmotenj in starosti potrebujejo pomočtudi pri tem. Vida Oražem: »Če le lahko,samokontrolo z apliciranjem inzulinanadaljujejo tudi pri nas. Sicer odlično sodelujemotako z diabetologom kot s kolegicamimedicinskimi sestrami iz diabetološkeambulante UKC Ljubljana. Posredujejonam zloženke in brošure za pacientein svojce. Poudarek edukacije prinas je na diabetični negi, pri čemer namredno prihaja na pomoč sestra MiraSlak.« Sladkorni bolniki so bolj ogroženiza nastanek različnih vnetij, na kar sov negovalni bolnišnici še posebej pozorni,poleg tega je pomembno opazovanje,spremljanje in dokumentiranje bolni-

kovih simptomov, kot so žeja, utrujenost,večkratno uriniranje, spremljanjevida, poleg stopal opazovanje rok, zaznavanjeobčutkov na okončinah in drugi dejavniki,ki opozarjajo na pozne zapletesladkorne bolezni. »O vsem tem poučimotudi svojce in jih med drugim opozorimona ustrezno uporabo nevtralnihmil pri sladkornem bolniku, dobro osušitevkože z mehko brisačo po umivanju,blagodejnost uporabe vlažilne kreme zatelo, naučimo jih pravilnega striženjanohtov sladkornega bolnika, pripraveoziroma spremljanja ustrezno prilagojeneprehrane. Znati morajo prepoznatiznake hiper- in predvsem hipoglikemije.«Preden sladkornega bolnika odpustijov domačo oskrbo, vedno preverijonjegovo samostojnost, znanje, prav takoznanje svojcev, ter o vsem obvestijo območnopatronažno sestro in bolnikovegaosebnega zdravnika.Most med vsemiPovezovanje negovalnih oddelkov zdrugimi dejavnostmi, kot so ambulantedružinskih zdravnikov, patronažne službe,centri za socialno delo, domovi zastarejše, zavodi za oskrbo na domu in vsidrugi, ki sodelujejo pri oskrbi bolnikov,je izjemno pomembno za njihovo nadaljnjoustrezno oskrbo, opozarja dipl. med.sestra Vida Oražem: »Že naša zdravstvenaodpustnica je drugačna kot na drugihoddelkih UKC Ljubljana. V njej nisozajeta le navodila zdravnika, ampak jesestavljena tudi iz praviloma najobširnejšihnavodil za zdravstveno nego ter iz poročilao fizioterapiji, ki jo potrebuje našnekdanji bolnik.« Kaj pa bolniki, ki zaradirazličnih razlogov ne morejo domov?»Že ob akutni obravnavi bi moralinačrtovati tudi njihov odpust! Če zdravnikže takrat presodi, kakšen bo potekokrevanja in v kolikšni meri bo pacientpotreboval oskrbo, se lahko postopeksproži že takrat. Še zlasti je to pomembnopri tistih bolnikih, katerih svojci nezmorejo skrbeti zanje.«Pomoč socialne delavkePri nekaterih bolnikih, ki po obravnavina kateri od klinik UKC pridejo v negovalnobolnišnico, (največ jih pride znevrološke in travmatološke klinike), sose svojci povezali s pristojno socialnoslužbo že med akutno obravnavo in takože tam sprožili postopek za odhod vdom starejših občanov. »Tem pomagamopri vseh nadaljnjih korakih za sprejemfoto: BRANE BOMBAčMarica Potokar, soc. delavka, Negovalnabolnišnica UKC Ljubljana: Odločitvesprejemamo skupaj v dogovoru z bolnikom(kadar je to mogoče) in z njegovimi svojci.Upoštevati moramo želje obeh strani inpredstaviti možnosti po odpustu.v dom za starejše oziroma druge oblikezdravstvenega varstva. Prav tako pomagamotistim, ki odidejo v domačo oskrbo,«svoje delo opisuje socialna delavkav negovalni bolnišnici Marica Potokar.Tudi ona poudarja hud pretres, ki gatako bolniki kot svojci doživijo ob nenadnispremembi zmogljivosti njihovega člana.»Nekaterim pacientom se svet ustavisredi pisanja knjig ali drugih projektov, kijih seveda želijo končati, neredki morajone glede na vse v dom za starejše. Kljubtemu jih več kot polovica vendarle odidev domače okolje, kamor si praviloma najboljželijo.« Kaj pa svojci, ki ne vedo, kams starostnikom, ki nenehno potrebuje pomočali ki tega bremena ne zmorejo ali želijoprevzeti? »Včasih pomoč ponudijoprijatelji in sosedje, vendar gre pri tehoblikah za opravke, kakšen nakup ali kuhanje,ne za nego. To lahko ponudijo organiziraneinstitucije v okviru občin. Sevedaima glavno besedo pri tem – razenv redkih primerih – finančna zmogljivostprizadetega in njegove družine.«Je na prostor v domu za starejše še trebačakati tudi po več let? »Po navadi ne.Bolniki tako danes relativno zlahka dobijoprostor v domu v večini države, teže jev Ljubljani in okolici.« Pomembni dejavniki,ki lahko pripomorejo k hitrejši nastanitviv dom, so predhodno vložena vloga,še posebno če je bolnik na čakalnem seznamuže kakšno leto prej. Pri tem imajoprednost tudi bolniki, ki čakajo za sprejemv občini stalnega bivališča. »Pomembnasta bolnikova socialni in zdravstveni status,pa njegova starost, prav vsem svojcemtudi svetujem, naj bodo aktivni pri iskanjudomske namestitve.«Kako je, ko (p)ostaneš nemočenSocialna delavka Marica Potokar vsakdan pomaga bolnikom, ki so neredko vhudi stiski zaradi izgube samostojnosti.Kaj je zanje najteže? »Zelo različno. Zanekatere to, da ne morejo več poskrbetizase. Nekatere skrbi, kako bo v prihodnosti,kdo bo poskrbel zanje. Družinskerazmere so namreč zelo različne in nekateriniti ne želijo ali morejo domov. Podrugi strani se v veliki stiski lahko znajdejotudi po prihodu v dom za starejše.Težka je že sprememba okolja, kaj šele,ko si nebogljen in ko moraš prav vsepustiti doma.« Kako jim lahko pomagatetu? »S pogovorom. S toplo besedo instiskom roke. Včasih nam povedo več kotsvojcem. « In če so želje različne? »Včasihje resnično težko. Neredko pa zaležein obema stranema olajša prehod začasnanega v domu za starejše. Tudi nato možnost vedno opozorim.«Negovalnih bolnišnic je premaloKoliko negovalnih bolnišnic je pri nas?»Manj, kot jih potrebujemo,« odgovarjaVida Oražem, »neakutna obravnava bolnikovpa je smiselna že zaradi nižanjastroškov, saj oskrbe na negovalnih oddelkihne obračunavamo v okviru sistemaakutne bolnišnične obravnave SPP,ampak glede na bolnišnično-oskrbnedni, kar je za ZZZS občutno ceneje.«Lani so v negovalni bolnišnici v Ljubljaniobravnavali 300 bolnikov. Približnotretjina jih je po končanem zdravljenjuodšla v domačo oskrbo, tretjina v domsko,preostala tretjina pa v nadaljevanjerehabilitacije, največkrat v URI Soča alizdraviliško zdravljenje. Vlog je bilo najmanjza polovico več. Torej bi bila smiselnačimprejšnja uresničitev načrtov oširjenju oddelka na dodatnih najmanjsto postelj, nujno potreben bi bil tudi paliativnioddelek. Kako kaže? »Ne vem.Razmere so težke, a kljub temu upam,da se bodo v prihodnjem letu ali dvehspomnili tudi na nas,« dodaja naša neutrudna,vedno nasmejana sogovornica.Negovalne oddelke imajo (poleg UKC Ljubljana) naslednje ustanove v Sloveniji: BolnišnicaSežana, Bolnišnica Golnik, Splošna bolnišnica Jesenice, Splošna bolnišnicaBrežice, Splošna bolnišnica Novo mesto, Bolnišnica Topolšica, Splošna bolnišnicaPtuj, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Splošna bolnišnica Murska Sobota.Sladkorna bolezen 13MAJ 2012

OSREDNJA TEMANega starostnikov - ureditev področja oskrbe na domuPomoč na domu uporablja sedem tisoč oseb® Monika KubeljZakonodajo na področju pomoči starejšim na domu nujno potrebujemo. Oskrbo na domu pri nas trenutnouporablja okrog sedem tisoč ljudi. A gre za širši izziv, saj se slovenska družba nezadržno stara, zdravstvenablagajna je čedalje bolj obremenjena, domov, primernih za oskrbo onemoglih, pa je premalo. Pomoč na domuse izvaja v 201 občini, v devetih ne, v treh pa sploh zagotovljena ni.Leto 2012 je evropsko leto aktivnegastaranja in solidarnosti med generacijamiin priložnost za razmislek o tem, dase življenjska doba evropskih prebivalcevdaljša, in o možnostih, ki jih to prinaša.Takole je uvodoma na posvetu vdvorani Državnega sveta, kjer so se sestalivsi pomembni akterji s področjaskrbe za ostarele, poudaril predsednikDržavnega sveta Blaž Kavčič: »Skrb zastarejše, pomoč na domu – to pač stane.Je pa vprašanje, ali bomo tudi ta socialnistrošek razumeli kot strošek, ki ga jemogoče in treba zniževati, ali kot naložbov celovitejši, človeka vreden in boljedelujoč družbeni organizem. Sodobnadružba se je torej znašla pred velikimizzivom, kako ustvariti ustrezne razmereza življenje vse starejše populacije, kije čedalje bolj vitalna, starost pa želi preživetikakovostno in dejavno, v ustreznihrazmerah, čim dlje samostojno in neodvisno,in sicer v okolju, ki ji je najbliže.«Pomoč na domu –potreben strošekBoris Koprivnikar, predsednik upravnegaodbora Skupnosti socialnih zavodovSlovenije, je predstavil razvoj zmogljivostizavodov, katerih naloga je skrb za starejšein odrasle s posebnimi potrebami. Zastarejše, skupaj 16.969 mest, je na voljo 55javnih zavodov z 12.945 mesti na 70 lokacijahin 35 zasebnih izvajalcev s 4024 mestina 35 lokacijah. Za odrasle s posebnimipotrebami skrbi pet posebnih zavodovs 1518 mesti na šestih lokacijah in devetdomov starejših občanov z 840 mesti v posebnihenotah. Posebne oddelke ima 58domov, ki sprejmejo 1620 stanovalcev. Naopuščanje programa javnih del v posameznihobčinah in na popolnoma neprimerljivecene storitev Koprivnikar že nekajčasa opozarja. Oskrba (od marca lani)v javnem domu za starejše (DSO) stane16,79 evra na dan, stroški ene ure pomočina domu pa le malo manj (16,47 evra).Dnevni stroški pomoči na domu znašajo14 Sladkorna bolezenMAJ 2011Boris Koprivnikar, predsednik upravnegaodbora Skupnosti socialnih zavodovSlovenije: Program javnih del v posameznihobčinah se opušča, cene storitev pa so medseboj neprimerljive.65,88 evra. Dnevna oskrba v zasebnemDSO stane 20,65 evra. Potrjena cena urepomoči na domu za uporabnike je 4,46evra, skupna potrjena cena pomoči nadomu pa 17,84 evra. Povprečna cenazdravstvene nege (od I do III) v DSO je15,06 evra na dan. Nemedicinski oskrbnidan v zdravilišču stane 43,30 evra. Cenapodaljšanega bolnišničnega zdravljenja(več kot 49 dni) pa 59,79 evra. Koprivnikarvidi največji problem v tem, da je sistemumetno razvijal različne storitve, kiso ločeno organizirane in financirane. Problems povezovanjem med različnimi službamibi po njegovem mnenju nenadomaizginil, če bi uporabnikom ponudili vavčer,pa naj se sami odločijo za katero odponujenih storitev. »Zapiranje v lastnestrokovne okvire zavira razvoj stroke.«Pomanjkanje strokovnih kadrovDejstvo je, da razvoj pomoči na domu,do katere so upravičeni ljudje, ki za življenjev domačem okolju potrebujejo občasnoorganizirano pomoč, v Sloveniji zaostajaza preostalo Evropo. Čeprav je meduporabniki pomoči na domu več kot pol90 in več let stari sami skrbijo za:ogrevanje (33 %), čiščenje (43 %), kuhanje(50 %), doma pripravljajo hrano (89%), nakupujejo (29 %).starejših od 80 let in velika večina starejšihod 65 let, pa je čedalje več tudi invalidnihoseb in invalidov ter hudo bolnihotrok ali otrok s hudo motnjo v telesnemali duševnem razvoju. V dolgotrajno oskrbona domu je vključenih le 1,7 odstotkastarejših od 65 let, v drugih evropskihdržavah pa od sedem do 15 odstotkov.Nina Ličer je predstavila delovanje Zavodaza oskrbo na domu Ljubljana, ki delujeod leta 2002 in ima zdaj 132 zaposlenih.Na območju Mestne občine Ljubljana imajona mesec delo za 649 uporabnikov, socialnihoskrbovalk pa je 114. Primerjava zobiski na domu s prejšnjimi leti pokaže,da se njihovo število povečuje. Pri svojemdelu opažajo, da je največji delež uporabnikovv starostni skupini nad osemdesetlet, da narašča število oseb z demenco inda narašča število uporabnikov s statusominvalida in kronično bolnih. A kot jepoudarila Ličerjeva, je iskanje primernihkadrov za to delo kljub večanju številabrezposelnih velik problem. Normativ kadrov(0,5–0,55 strokovnega delavca ali sodelavcana vsakih 20 socialnih oskrbovalk)pa se jim zdi neustrezen.Res je nerazumljivo, da ob veliki brezposelnostisocialnih oskrbovalcev primanjkuje,še posebno v Ljubljani; to navajapribližno petina slovenskih občin.To tudi dokazuje, da je to težko, zahtevnoin slabo plačano delo, zato je težkodobiti osebe z ustreznimi delovnimi izkušnjamiin ustrezno izobrazbo. Po analiziInštituta Republike Slovenije za socialnovarstvo je leta 2010 socialno oskrbona domu opravljalo 924 socialnih izvajalk,kar je 77 več kot v letu prej. Problemje daljša odsotnost socialnih oskrbovalkzaradi bolniških, porodniških inrednih letnih dopustov.Upokojenci na robuNa konferenci Pomoč na domu – odzivna demografske spremembe v družbiso med drugim opozorili, da bi nekatereod nerešenih problemov lahko od-

pravilo sprejetje zakona o dolgotrajnioskrbi in negi, kar sta obljubljali že dvevladi, pa se to ni zgodilo. Potrebno pa botudi povezovanje različnih služb in sektorjevter patronažne službe, ki ima že90-letne izkušnje dobre prakse z delomna domu, spodbujanje prostovoljstva inmedgeneracijskega sodelovanja ter oblikovanjeizobraževalnih programov zasocialne izvajalke oziroma izvajalce zinterdisciplinarnimi znanji.Dr. Mateja Kožuh Novak, predsednicaZveze društev upokojencev, je bila jasna:»Starejši smo skupina, ki ji je trebanameniti več pozornosti. Pripravili smotretjo verzijo zakona o pomoči na domuin upam, da ga bomo lahko danes predstavili.Želimo, da bi bil čimprej sprejet.Zato vas prosim za podporo.« Pripravilaje zanimivo statistiko, ki delno daje slikonačina življenja starejših. Torej: 25odstotkov jih živi samih, 50 odstotkov vparu in 23 z otroki. Skrb zbujajoče je, dakar 98 odstotkov starejših od 70 let vprvem nadstropju nima dvigala, 40 odstotkovpa celo v četrtem nadstropju ne.Dr. Mateja Kožuh Novak, predsednica Zvezedruštev upokojencev: Starejši smo skupina,ki ji je treba nameniti več pozornosti.Ko so pripravljali projekt Starejši za starejšev letu 2009, so ugotovili da jih je breztekoče vode tri odstotke in prav tako brezkopalnice, pet odstotkov pa brez straniščas tekočo vodo. Raziskava je pokazalatudi, da dodatno pomoč na domu potrebuje35 odstotkov takih, ki so starejšiod 90 let, in 11 odstotkov oseb, starihod 70 do 79 let. A žal je skoraj polovicavprašanih odgovorila, da dodatne pomoči,bodisi na področju zdravstvene inosebne nege, pri čiščenju ali vsakodnevnihopravkih ne bi mogla plačati. Nekateriše osnovne življenjske potrebe komajzmorejo in jim seveda pomagajo sorodnikiali celo sosedje. Kakšne pa so splohbile plačilne sposobnosti upokojencev vletu 2011? Kožuh Novakova pojasnjuje:»Kar 44 odstotkov pokojnin je nižjih od500 evrov, od tega je 27 odstotkov starostnihpokojnin. Kar 72 tisoč (26 tisoč starostnih)pokojnin pa je nižjih od 400evrov. Zato 46.306 oseb s pokojnino, nižjood 400 evrov, dobiva varstveni dodatek.Dodatek za pomoč in postrežbo paje lani dobivalo 30.575 ljudi.Korenite spremembeDirektor Zavoda Pristan Martin Kopatin,ki ima koncesije v sedmih občinah,je na posvetu skušal odgovoriti kar na nekajvprašanj. Ugotavlja, da prav tako kotso potrebe uporabnikov različne po občinah,je različno tudi dojemanje eko-Martin Kopatin, direktorZavoda Pristan:Veliko starostnikov splohne pozna pomoči družinina domu.nomske cene. Problematično se mu zdi,da veliko starostnikov sploh ne pozna pomočidružini na domu. Zato se zavedajo,da je izjemno pomemben kontakttako z občino kot s svojci potencialnihuporabnikov. Med pogoje za dobro opravljanjeteh storitev pa uvršča dobrega izvajalca,sodelovanje z uporabnikom insvojci, sodelovanje z lokalno skupnostjo,sodelovanje med sorodnimi institucijamiin seveda ustrezno ceno storitve.Davor Dominkuš, Ministrstvo za delo,družino in socialne zadeve opozarja, da botreba socialne statuse korenito spremeniti,saj se je podaljšala naša življenjska doba.Davor Dominkuš z Ministrstva za delo,družino in socialne zadeve je pojasnil:»Življenjska doba razvitega sveta se jezelo podaljšala, zato bo treba “socialo” korenitospremeniti. Pripravljamo nov strateškidokument za dolgotrajno oskrbo.Stabilnost financiranja dolgotrajne oskrbesmo že pred tem želeli zagotoviti s posebnimzavarovanjem. Žal konsenz ni bildosežen.«Oskrba je nepreglednaKot je potrdil direktor za stike za javnostmina ZZZS Damjan Kos, nam v Slovenijipodročja dolgotrajne oskrbe doslejše ni uspelo urediti na sistemski ravni.Pobude, da se za to področje uvede novosocialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo,ki bi se v celoti posvetilo le urejanjuvprašanj pri zagotavljanju dolgotrajneoskrbe, so stare že več kot deset let. »Kerv Sloveniji dolgotrajna oskrba še ni oblikovanakot samostojna dejavnost, jeoskrba fragmentirana in se izvaja neenotnov različnih sektorjih. Del potreb postoritvah se zagotavlja prek zdravstvenegavarstva oz. zavarovanja, del prek socialnegavarstva, na različne načine soangažirane tudi lokalne skupnosti, svojciin drugi. Posledično so fragmentiraniin nepopolni tudi finančni viri,« jepovedal Damjan Kos. Pretežni del stroškovza zdajšnje oblike dolgotrajne oskrbese pokrije iz sredstev ZZZS, ki prispevaveč kot 60 odstotkov vseh sredstev, kijih uradno evidentiramo v Sloveniji zapotrebe dolgotrajne oskrbe. Kot je prepričanpredstavnik ZZZS, je nesprejemljivopredvsem to, da se v teh sredstvihskrivajo v veliki meri tudi stroški, ki bijih moralo pokrivati socialno varstvo,občine, zavarovanci sami ali njihovi svojci,saj npr. pomoč pri osebni higieni,oblačenju in slačenju, pomoč v gospodinjstvuitd. niso zdravstvene storitve, ajih kljub temu pokrije obvezno zdravstvenozavarovanje. Meni, da se na tempodročju dolgoročni načrti preveč omejujejona institucionalno varstvo, ključnegain strateškega pomena za dobro obvladovanjeteh potreb po dolgotrajnioskrbi pa je predvsem krepitev pomočina domu, ki je ekonomsko dostopnejša,pa tudi boljša.Razmerje med različnimivrstami oskrbe(Delež 65+ vključen v formalne oblikeoskrbe) v evrihOskrba Oskrba vna domu instituciji SkupajNemčija 6,00 4,00 10,00Avstrija 19,50 3,50 23,00Švedska 9,40 7,10 16,50Velika Britanija 7,40 4,10 11,50Francija 7,90 4,30 12,20Slovenija 1,50 4,50 6,00Sladkorna bolezen 15MAJ 2012

OSREDNJA TEMANega starostnikov - svetovalna služba UKC LjubljanaKam po odhodu iz bolnišnice,ko bolnik še vedno potrebuje pomoč?® Tina KraljMarsikdaj se že med akutno obravnavo bolnika (tudi sladkornega), ki ga zdravijo na kateri od klinikUniverzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, izkaže, da bo po odhodu iz bolnišnice potreboval pomoč.Tedaj z njim in z njegovimi svojci na predlog pristojnega zdravnika čim hitreje vzpostavi stik tamkajšnja socialnaslužba. »Vse bolnike obravnavamo po načelih socialnega dela, zagotovo pa je ključno to, ali svojci lahkopomagajo,« pravi vodja Svetovalno-socialne službe UKC Ljubljana Irena Eržen, univ. dipl. socialna delavka.Na odločitev, kako naprej po odpustuiz bolnišnice, vpliva veliko dejavnikov.Irena Eržen: »Včasih se zatakne že pri določanjupotreb. Neredko posamezniki, kiso pred akutnim dogodkom živeli sami,niti ne opazijo morebitnega postopnegaupadanja umskih sposobnosti. Še zlastipri teh, pa tudi pri starostnikih, ki živijov razširjeni družini, pozabljivost inzmedenost lahko spregledajo tudi svojci.Nekateri – na obeh straneh – pa tovrstnaopozorila tudi zanikajo.« Kot še dodajanaša sogovornica, so pri sprejemanjuodločitve, kam iz bolnišnice, zelo pomembniže prej vzpostavljeni odnosi:»Lahko da so živeli skupaj ves čas, pa ninujno, da se dobro razumejo. V takih primerihse bolnik, ki ni več sposoben poskrbetisam zase, težko vrne domov.«Kdo pomagaKo obležimo, je treba nekoga poklicati.Tisti, ki se jim kaj zgodi, ko so sami,so pri tem lahko v hudi stiski. »Prav predkratkim smo obravnavali primer gospe,ki je doma padla. Ker ni imela nikogar,se je šele po dveh dneh priplazila dovrat in od tam klicala na pomoč sosede.«Neredko starejši bolniki ne znajo povedati,kdo bi bil njihova kontaktna oseba.Takrat osebje na oddelku pokliče svetovalno-socialnoslužbo. Irena Eržen: »Takojzačnemo iskati svojce in znance.Čim širšo mrežo ima bolnik, tem laže jenajti koga, ki pomaga. Če ga ne najdemo,vključimo pristojni center za socialnodelo.« V primerih, ko bolnik ni zmoženodločati o sebi, mu je treba imenovatiskrbnika za poseben primer, ki postanenjegov zakoniti zastopnik. »Čenima svojca, ki bi lahko prevzel to prostovoljnoin častno dolžnost, njegovskrbnik postane pristojna oseba iz centraza socialno delo v občini bivanja. Postopekza postavitev skrbnika je nujen.foto: BRANE BOMBAčIrena Eržen, univ. dipl. socialna delavka, vodjaSvetovalno-socialne službe UKC Ljubljana:če nekdo obleži in nima nikogar, je treba takojukrepati.Lahko pa ga upočasnijo različne okoliščine.Ti primeri so zelo občutljivi.«V dom za starejšeZa bolnike, ki po odhodu potrebujejoinstitucionalno varstvo v domu za starejše,že v UKC Ljubljana po potrebi začnejopostopek za vključitev. Imajo njihovibolniki prednost? Irena Eržen: »Vsak domima svoja pravila. Glede na pravilnik osprejemanju v institucionalno varstvo najbi imele osebe s posebnim zdravstvenimin socialnim statusom prednost pred drugimi.Seveda so ključna prosta mesta v domovih.«In prav ob odhodu daleč stran izdomačega okolja je lahko zelo hudo zabolnike. »Ljubljana z okolico je najbolj zasedena,drugod po državi je precej laženajti prostor. Vsak bolnik seveda želi bitiv svojem okolju. Tu skušamo iskati kompromis.V vsakem primeru ga poskusimouvrstiti v dom čim bliže domačim. Pribolnikih, ki ne morejo več sami odločati,upoštevamo tudi želje svojcev.«Za sprejem v dom je treba oddati vlogo,ki jo mora podpisati bodoči uporabnik oziromanjegov zakoniti zastopnik, pa tudisvojci. »Včasih je treba postopek začeti takoj,še preden se ljudje zmorejo soočiti znovimi razmerami. Skušamo jim pojasniti,kako ključen je čas in zakaj je trebasprejeti to težko odločitev že v bolnišnici.«Oskrbovana stanovanjaPoleg domske oskrbe so ponekod v Slovenijina voljo tudi oskrbovana stanovanja.Kot lahko beremo na spletni strani Ministrstvaza delo, družino in socialne zadeve,so praviloma namenjena starejšim ljudem,ki se sami ne morejo več v celotioskrbovati ali negovati, kljub temu pa lahkoše vedno živijo razmeroma samostojnoživljenje z večjo ali manjšo pomočjostrokovnega osebja. Ta pomoč zajema pomočpri bivanju, kamor spada osnovno čiščenjestanovanja z odnašanjem smeti inpostiljanjem, organizirano prehrano terpomoč pri pranju, sušenju in likanju perila.Poleg osnovne mora ponudnik oskrbovanihstanovanj poskrbeti tudi za socialnooskrbo stanovalcev, ki zajema pomočpri vzdrževanju osebne higiene in izvajanjudnevnih opravil, pa tudi varstvo inpomoč pri ohranjanju socialnih stikov,kamor med drugim spada spremljanjeupravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti.Izvajalčeva dolžnost je zagotovititudi zdravstveno varstvo in zdravstvenonego s sklenitvijo pogodbe z izvajalcem tedejavnosti v okolju, hkrati morajo imeti stanovalcizagotovljeno možnost uporabecelodnevne nujne pomoči prek klicnihcentrov za pomoč na daljavo.Stanovalci oskrbovanih stanovanj imajopraviloma možnost, da izbirajo posameznestoritve ali pakete storitev. Oskrbovanastanovanja so samoplačniška,torej so bolj storitev oziroma nekakšennadstandard, poudarja vodja svetovalnosocialneslužbe UKC Ljubljana Irena Eržen,ki ob tem opozarja še na dodatnovprašanje: »Kot uporabnica bi si predstavljala,da bom živela v oskrbovanem stanovanju,dokler bom lahko skrbela sama16 Sladkorna bolezenMAJ 2011

zase. Takoj ko bi se izkazalo, da to ni večmogoče, naj bi me avtomatično sprejeliv bližnji dom za starejše. Pri nas pa solastniki stanovanj ena stran, izvajalcistoritev druga, domovi spet tretja. Ustreznepovezave, ki bi omogočala hitro selitevpo potrebi, med njimi ni!«Kakšne so torejdruge možnosti?»Pomoč na domu. To je socialnovarstvenastoritev, ki ne spada v okvir zdravstvenegazavarovanja ter jo vsaka občinaorganizira in subvencionira po svoje.Tudi zato so cene storitev precej različne,od tri do sedem ali več evrov nauro,« poudarja Irena Eržen. To je t. i.laična pomoč, torej socialna oskrba nadomu, ki zajema pripravo manjšegaobroka, po potrebi spremstvo ipd. Ta jeprimerna za tiste bolnike, ki potrebujejomanj pomoči (največ 20 ur na teden)oziroma živijo s svojci, ki so v službi inpotrebujejo pomoč drugih v dopoldanskemčasu. »Obliko pomoči, ure prihajanja,pogostost obiskov – praviloma greza en obisk na dan – je treba doreči z izvajalcem.Pri tem so ključne potrebe bolnika,vendar na odločitev vplivajo tudifinančne zmožnosti uporabnika.«V letu 2011 je bilo s konziliarnim listomv socialno obravnavo vključenih 1793pacientov. Od teh jih je bilo iz akutneobravnave napotenih v negovalno bolnišnico11 odstotkov in enak odstotek naprogram podaljšanega bolnišničnegazdravljenja. V institucionalno varstvo jebilo sprejetih 17 odstotkov pacientov.Dnevno varstvoStarostniki (največkrat s katero od demenc)imajo ponekod po državi organiziranotudi t. i. dnevno varstvo. Tudi toje plačljiva socialnovarstvena storitev.Ponekod jo izvajajo v okviru domov zaostarele, drugod jo ponujajo zasebniki– podatki o možnostih so, enako kot zadruge oblike socialnovarstvenih storitev,na voljo na spletni strani Ministrstvaza delo, družino in socialne zadeve, smiselnoje povprašati v občini bivanja alipristojnih centrih za socialno delo.Kaj pa patronažna služba? Irena Eržen:»To storitev ureja zakon o zdravstvenemzavarovanju, do nje so upravičeni tisti,ki potrebujejo zdravstveno nego patronažnemedicinske sestre. Naročilnico zaobisk napiše osebni zdravnik. Vendar kroničnimbolnikom, ki ne potrebujejo na primerprevezovanja ran, rednega merjenjapritiska in drugih podobnih storitev, pripadatadva obiska patronažne sestre naleto, kar za vsakodnevno pomoč, če jo potrebujejo,seveda ne zadostuje.«Vsi za vseV okviru UKC Ljubljana je bolnikom innjihovim svojcem v Svetovalno-socialnislužbi na voljo sedem socialnih delavcev,ena socialna delavka ima delovni prostorna pediatrični kliniki. Svoje socialne službeimajo v okviru ginekološke, nevrofiziološkein negovalne klinike. »Vsi skrbimoza vse bolnike, ne glede na diagnozo.Vedno smo v oporo tudi svojcem in jimpomagamo, kolikor lahko. Potrebe so namrečzelo različne – nekateri se oglasijoenkrat, nekateri vsak dan, neredki kličejotudi po odhodu njihovega svojca iz bolnišnice.Najbrž vsem ne moremo v celotipomagati, zagotovo pa poskušamo priskrbetiustrezno mrežo pomoči za našebolnike po odhodu iz bolnišnice,« je povedalanaša sogovornica.

AKTUALNOSladkorna bolezen in HrvaškaZa dober rezultat morajo sodelovati bolniki® Mica KotnikZa sladkorno boleznijo, še zlasti tipa 2, zboleva čedalje več ljudi tudi na Hrvaškem. Po podatkih iz leta 2011 naj biza zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 na leto porabili kar 2,5 milijarde kun (približno 330 milijonov evrov). Zakajje tako in kakšne so smernice zdravljenja in ne nazadnje, kaj vse je hrvaškemu sladkornemu bolniku na voljo prizdravljenju, smo se pogovarjali z dr. Dariem Rahelićem, dr. med., vodjem poliklinike in dnevne bolnišnice zavodaza endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni klinične bolnišnice Dubrava v Zagrebu.Podatek, da je na Hrvaškem 180 tisočsladkornih bolnikov, je dovolj zgovoren,še zgovornejši je verjetno podatek, da jepo nekaterih predvidevanjih še 160 tisočneregistriranih. »Prav zato precej pozornostinamenjamo zgodnjemu odkrivanjuin preventivi sladkorne bolezni. Je pa trebapriznati, da se Hrvaška ne razlikuje kajdosti od drugih držav, saj tudi pri nasnajvečkrat to bolezen odkrijemo šele takrat,ko nastanejo prvi zapleti,« pravi dr.Dario Rahelić, dr. med., iz klinične bolnišniceDubrava v Zagrebu. Na vprašanje,ali ima zdravljenje diabetesa tipa 2 naHrvaškem kakšne posebnosti, pa sogovornikodgovarja, da je Hrvaška šele laniprvič objavila smernice glede zdravljenjasladkorne bolezni tipa 2. Pravzaprav je toobjavilo društvo za zdravljenje diabetesain presnovnih bolezni. »Ponosni smo naobjavo lastnih smernic, saj smo se dotlejopirali zgolj za usmeritve nemškega diabetičnegadruštva, nekaj malega pa tudinekaterih drugih svetovnih podobnih društev.Navsezadnje se na Hrvaškem, takokot večinoma drugod, tudi mi ubadamos prenizko ozaveščenostjo, predsodki,povezanimi z inzulinsko terapijo in poznavanjemsladkorne bolezni na splošno.«foto: OSEBNI ARHIV D. R.Pomen preventiveTako kot povsod, tudi na Hrvaškemzdravniki priporočajo in svetujejo posameznikom,kako lahko sami precej pripomorejok zmanjšanju tveganja za nastaneksladkorne bolezni. »Že na prvem pregledujim skušam dopovedati, da se morajosami zavedati pomena preventive. Če sebodo sami zavedali tega, bo rešitev neprimernolažja,« pravi dr. Dario Rahelić. »Česladkorni bolnik sam ne pomaga pri vsemskupaj, je postopek neprimerno težji. Nobenegadvoma ni, da morata bolnik inzdravnik sodelovati; če bolnik ne upoštevanavodil, je še teže. Zaman so najboljšazdravila in vsa zdravnikova prizadevnost,če bolnik ne upošteva navodil, kdaj, koli-Dr. Dario Rahelić, dr. med., vodja poliklinike indnevne bolnišnice zavoda za endokrinologijo,diabetes in presnovne bolezni kliničnebolnišnice Dubrava v Zagrebuko in kaj sme jesti, če ni pozoren na telesnotežo in če pozabi na gibanje. Mi, zdravnikismo le tisti element, ki usmerja bolnikak temu, da zmanjšujemo in preprečujemomorebitne učinke sladkorne bolezni.Žal se bolniki nemalokrat tega ne zavedajoin nočejo spreminjati življenjskihnavad,« pravi dr. Rahelić in dodaja: »Samsvojim bolnikom vedno povem, da je ključnjihovega zdravja v njihovih rokah.«Od marca letosveč pravic za bolnikeGlede testnih lističev za nadzor sladkorjav krvi in uporabo glukometra sogovornikpravi, da so še pred kratkim imeli topravico na Hrvaškem le bolniki, ki so spadaliv t. i. terapijo z dvema ali več dozamina dan. Drugim bolnikom, na primertistim, ki so dobivali le eno dozo hipoglikemikovna dan, to ni pripadalo, temvečso imeli pravico le do testnih lističev zanadzor glukoze v urinu. Od letošnjegamarca je drugače. Od takrat imajo vsisladkorni bolniki na Hrvaške pravico doglukometra in testnih lističev za nadzorsladkorja v krvi. »Na srečo,« pravi dr. Rahelić.»V praksi pa to pomeni, da bolniki,ki so na terapiji z oralnimi hipoglikemiki,dobivajo po sto lističev za samonadzorglukoze v krvi na leto. To nemalokratni dovolj, a je vseeno precejšen napredek,«dodaja sogovornik.Inkretinska terapijaPo pravilniku hrvaškega zavoda zazdravstveno zavarovanje imajo sladkornibolniki, ki se več kot šest mesecev zdravijopo terapiji z dvema oralnima hipoglikemikoma,hkrati pa imajo indeks telesnemase višji od 35, pravico tudi do zdravljenjaz inkretinsko terapijo z zdravili zaviralciDPP-4 (zaviralci dipeptidil peptidaze4). Ta zdravila pri odraslih bolnikih s sladkornoboleznijo tipa 2 učinkovito znižujejokrvni sladkor in tako bolnikom omogočajoboljši nadzor nad potekom bolezni.Vendar, kot nam je povedal dr. Rahelić, jena Hrvaškem trenutno na voljo le enozdravilo iz skupine zaviralcev DDP-4. »Polegosnovnih zdravil za zdravljenje sladkornebolezni, ki se imenujejo metformin,sulfoniluree ali tiazolidindioni, jenašim bolnikom trenutno na voljo le enododatno zdravilo za nadzor sladkorja vkrvi za injiciranje, a pričakujemo, da bodobolniki kmalu imeli na voljo tudi injekcijskeperesnike. Zaviralci DPP-4 se lahkopredpišejo kot drugo zdravilo, po metforminu.Tako kot drugod v svetu je tudi prinas metformin vedno prvi izbor zdravilaza zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2,«pravi dr. Rahelić. Na vprašanje, kako hrvaškizavod za zdravstveno zavarovanje»bedi« nad bolniki s sladkorno boleznijo,pa dr. Rahelić odgovarja: »Žal niso vsazdravila na seznamu, ki ga v celoti vzdržujezavarovanje. V celoti je pokrita le inzulinskaterapija. V tem trenutku je ediniinkretinski mimetik na listi HZZO (Byetta),ki ga bolnikom ni treba doplačevati.Sicer pa so bolnikom s sladkorno boleznijona Hrvaškem na voljo vsa dosegljivazdravila, tako kot drugod v Evropi. A vendarmoram poudariti, da kljub dostopnostizdravil osrednjo vlogo igra bolnik sam.Če ne dojame resnosti bolezni in če seaktivno ne vključi v zdravljenje, potemso res vsa prizadevanja zaman,« še dodajadr. Dario Rahelić.18 Sladkorna bolezenMAJ 2011

AKTUALNORazmere v zdravstvu pri nasVarčevanje v zdravstvu® Slavka Brajović HajdenkumerVarčevali bomo povsod, tudi v zdravstvu. Manj bomo morali zapraviti tako uporabniki kot tudi izvajalcizdravstvenih storitev. Ministrstvo za zdravje zatrjuje, da zaradi njihovih ukrepov bolniki ne bodo deležni slabšezdravstvene oskrbe. Zdi pa se, da ob več kot sto milijonih, ki jih mora zdravstvo letos porabiti manj, ta gotovo tudine bo boljša.Zategovanje pasu v zdravstvu bomonajbolj neposredno in množično občutili,ko bomo po sprejetem rebalansuproračuna zaradi bolezni prvič izostaliz dela. Bolniška nadomestila, razen zanego otroka, se bodo namreč v prvihtreh mesecih bolniške znižala za desetodstotkov. Odsotnost z dela zaradi boleznise bo namreč z obstoječih 90 odstotkovznižala na 80 odstotkov plače. Potreh mesecih pa bo bolniško nadomestilozopet enako, torej tako, kot je veljalodoslej.Kronični bolniki opozarjajoVarčevanje bo pri bolniških izostankihnajbolj prizadelo kronično bolnein socialno ogrožene posameznike. Zatobodo številni od njih z bolniško odsotnostjoodlašali in bolni hodili na delo,kar naj bi vodilo v resnejši zaplet bolezniin posledično v slabše zdravje terdaljšo bolniško, opozarjajo združenjabolnikov. Ukrep, ki ga bodo na svojihplečih prav tako občutili kronični bolniki,predvsem pa upokojenci z najnižjimipokojninami, pa je petodstotnoznižanje plačila zdravstvenih storiteviz obveznega zdravstvenega zavarovanja.To namreč pomeni, da bodo zavarovalnice,ki tržijo dopolnilno zdravstvenozavarovanje, premije najverjetnejezvišale, po nekaterih ocenah tudido pet evrov na zavarovanca.Dopolnilno zavarovanjeNa ministrstvu za zdravje sicer zatrjujejo,da podražitve dopolnilnih zavarovanjne bi bile upravičene, saj so komercialnezavarovalnice v preteklih letihna račun nižanja cen obveznegazdravstvenega zavarovanja za storitvein zdravila kovale dobiček, poleg tegapa naj bi le-te racionalizirale tudi stroškedela, ki so bili doslej previsoki. Prihraneknaj bi prineslo tudi znižanje cenovnihstandardov za medicinsko-tehničnepripomočke, ki naj bi jih po novemz javnimi naročili dobavljal Zavodza zdravstveno zavarovanje. Zaradiskupnega naročila plenic, obvezilnegamateriala, katetrov in podobnih standardiziranihizdelkov naj bi bili stroški obenaki kakovosti pripomočkov nižji.Ukrep pa ne posega na področje individualnihnaročil, kot so denimo proteze.Varčevali bomo tudi pri zdravilih, sajzanje vsako leto odštejemo blizu polmilijarde evrov.Spremenjen režimpri predpisovanju zdravilDa bi lahko namenili več denarja zaučinkovitejša in izjemno draga zdravila,bodo dozdajšnji sistem medsebojno zamenljivihzdravil nadgradili s predpisovanjemzdravil po terapevtskih skupinah.To pomeni, da bi zdravila združevaliv skupine z različnimi učinkovinami,ki zdravijo iste bolezni. Pri terapevtskiskupini za zdravljenje denimo holesterolabi najoptimalnejšemu zdraviluZavod za zdravstveno zavarovanje določilnajvišjo priznano vrednost. Bolnik, kizdaj prejema dražje zdravilo, pa bi gamoral v prihodnje doplačati. Vendar panaj bi se s pritiskom na farmacevtsko industrijocene teh, zdaj dražjih, zdravilznižale. Manj denarja bodo vladni varčevalniukrepi prinesli tudi bolnišnicam,zdravstvenim zavodom in koncesionarjem.Izvajalcem zdravstvenih storitevbodo namenili namreč tri odstotke manjdenarja.

OSREDNJA TEMA Tegobe starostnikov - kronična nespečnostUspavala ne pomagajo,praviloma delujejo ravno nasprotno® Tina KraljKot je že nekaj časa znano, spanje ni pasiven proces. Še več, med spanjem so nekateri deli možganov celoaktivnejši kot med budnostjo, med spanjem drugače dihamo, spremeni se naša telesna temperatura, izločajo serazlični hormoni, med globokim spanjem (v otroštvu) rastemo. Dokazano je, da pomanjkanje spanja lahkopovzroči hude posledice, a prav za prebivalce razvitega sveta je značilnih kar nekaj bolezni, ki nam posledičnomotijo – spanje. Je med njimi tudi sladkorna bolezen?Spimo v različnih fazah, prvi in drugi sledita t. i. globoko spanjein REM-faza. Glede na starost se cikli spanja spreminjajo.Za starejše je značilno manj globokega spanja. A to je normalno,pojasnjuje doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologinjain klinična nevrofiziologinja, vodja ambulante inlaboratorija za motnje spanja Inštituta za klinično nevrofiziologijoUKC Ljubljana: »Fiziološko je, da starejši spijo slabše –ne potrebujejo namreč več izločanja rastnega hormona.« Kljubtemu je tudi za to skupino pomembno, da se dovolj naspi.Slabo nas spi kar tretjinaMotnje spanja so zelo različne in pestijo približno tretjinoprebivalstva, tudi pri nas. Najpogostejša motnja spanja je nespečnost,sledijo motnje dihanja med spanjem. S starostjo seštevilo prizadetih zaradi motenj spanja povečuje. Med dejavnikitveganja za kronično nespečnost (torej daljšo od treh tednov)so še debelost, nekatera zdravila, ki delujejo na mišičnitonus, pa tudi dolgotrajno nočno delo.Najnevarnejši kronično neprespani ljudje so tisti, ki jih pestikatera od motenj dihanja med spanjem, in sicer obstruktivnaapneja. Praviloma so to čezmerno težki oziroma debelibolniki, ki po večini spijo leže na hrbtu in pri tem zelo smrčijo.Apneja v spanju pomeni prenehanje dihanja za vsaj desetsekund, po navadi pa traja od trideset do štirideset sekund,lahko tudi minuto in več. V raziskavah že ugotavljajo nekakšnopovezavo med obstruktivno apnejo med spanjem in sladkornoboleznijo. Oboje skupaj (z debelostjo vred) povečujetveganje za miokardni infarkt in možgansko kap med spanjem.Ukrepi za zdravljenje obstruktivne apneje so ustrezna higienaspanja, zmanjšanje telesne teže, redno gibanje, prenehanjekajenja in izogibanje pitju alkohola, še zlasti pred spanjem.foto: OSEBNI ARHIV L. D. G.Doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med.,spec. nevrologinja in kliničnanevrofiziologinja, predsednica Slovenskeskupine za spanje Nevrološke klinike vLjubljani: Težave s spanjem so globalnaepidemija, ki ogroža zdravje in kakovostživljenja tretjine svetovne populacije.Dlje časa trajajoče pomanjkanje spanjain slaba kakovost spanja lahkopovzročita resne zdravstvene težave, kotso debelost, povišana raven krvnegasladkorja, oslabljen imunski sistem incelo nekatere vrste rakavih obolenj.Najnevarnejši na cesti so – zaspaniS študijami so dokazali, da je čezmerna dnevna zaspanost, posledicamotenj dihanja med spanjem, vzrok za kar dvaindvajsetodstotkov prometnih nesreč. Ob tem so z zaspanostjo povezaneprometne nesreče bistveno hujše kot tiste, ki se zgodijo zaradidrugih vzrokov, poudarja dr. Leja Dolenc Grošelj: »Posebejzbuja skrb dejstvo, da zaradi nočnega ali izmeničnega dela tudiv Evropi narašča delež stalno iztirjenih ljudi – torej tistih, ki nimajomožnosti za urejen spanec. Zdaj je na stari celini tak ževsak deseti.« V Združenih državah Amerike velja že dokaj uveljavljenapraksa, da nočnim delavcem hkrati predpišejo uspavala,ki jih jemljejo zjutraj, in stimulatorje budnosti, ki jih vzamejozvečer ob nastopu službe. »V Evropi smo glede tega zelo zadržani,kar je dobro,« poudarja sogovornica.Zakaj spati ponoči?Spanje je odvisno od cikla svetlobe in teme, zato je pomembno,da smo podnevi izpostavljeni svetli sončni svetlobi in da ponočispimo v temni spalnici. Le ponoči se izloča melatonin, hormon,ki vpliva na naše spanje. Starejši od 55 let ga že fiziološkoDeset zapovedi zdravega spanja pri odraslih (Svetovna zvezaza spanje, 2011):1. Vedno se odpravite spat ob isti uri in tudi vstajajte ob istiuri.2. če imate navado zadremati čez dan, naj tak počitek netraja dlje kot 45 minut.3. Izogibajte se pitju večjih količin alkoholnih pijač najmanjštiri ure pred spanjem in ne kadite.4. Šest ur pred spanjem ne uživajte kofeina. Vsebujejo gakava, pravi čaj in številne poživljajoče pijače, pa tudi čokolada.5. Štiri ure pred spanjem se izogibajte mastni, pekoči alisladki hrani. Pred odhodom v posteljo je dovoljen lahekobrok.6. Redno se ukvarjajte s telovadbo, vendar ne tik pred spanjem.7. Uporabljajte udobno posteljnino.8. Ugotovite, katera je najprijetnejša temperatura spanja zavas, in spalnico vedno dobro prezračite.9. Ugasnite vse moteče zvoke in čim bolj zatemnite sobo.10. Posteljo namenite samo spanju in spolnosti. Ne uporabljajteje za pisarno, delavnico ali telovadnico.20 Sladkorna bolezenMAJ 2011

izločajo manj, če si škodujejo še s presvetlo sobo, so prekinitvespanja še pogostejše. Prav zaradi izločanja tega hormona starejšiprej začutijo, da je ura za spanje, in se tudi prej zbujajo.V spanju pade tudi naša telesna temperatura, zato je pomembno,da spimo v primerno ohlajenem oziroma ne pretoplemprostoru. Prav zato poleti, ko je vroče, teže in slabše spimo.Pomemben dejavnik, ki občutno vpliva na kakovost spancapredvsem v industrijsko dejavnih okoljih, je tudi hrup. Nočnihrup namreč moti avtonomno živčevje in posledično vplivana kognitivne sposobnosti. In med občutljive skupine, ki imajozaradi tega še več težav, spadajo tudi starejši.Zakaj največkrat ne spijo starostniki?»Najpogostejša je nespečnost brez organskega vzroka, še posebnopri starejših pa je treba preveriti tudi morebitne drugebolezni, ki se lahko skrivajo v ozadju. Starejši morajo ponočipogosteje na stranišče. Včasih njihov spanec motijo bolečinein v teh primerih je treba zdraviti le-te, uspavala ne bodo zalegla.Še zlasti so prizadeti bolniki s sindromom nemirnihnog. Ti spijo zelo nemirno in se pogosto prebujajo, nato pa sezjutraj že zbudijo utrujeni,« našteva sogovornica. Posebnovprašanje je povezava med depresijo, za sladkorne bolnike precejznačilno, in kronično nespečnostjo. Ta namreč lahko voditudi v prvo, zato jo je treba preprečevati oziroma zdraviti.Kako torej dobro spati?Količina ni toliko pomembna. Pomembnejša je kakovost spanja.Čas ležanja v postelji in čas spanja morata biti čim bolj enaka.Ali, kot poudarjadr. Leja Dolenc Grošelj: »Bolje je prespatišest ur v enem kosu kot osem ur z večkratnim zbujanjem.«Kako naj si pomagajo bolniki, ki že imajo težave? »Ključna jeustrezna spalna higiena, sicer se nam stanje lahko še poslabša.Dokazano je, da uspavala delujejo le nekaj tednov. Potem se bolniknanje navadi, potrebuje jih čedalje več in kljub temu čedaljemanj delujejo!« Starostniki lahko pomanjkljiv nočni spanecnadomeščajo tudi s kratkim popoldanskim spancem. »Spanjepo kosilu je celo zelo priporočljivo. Vendar naj ne bo daljše kotpol ure in ne po tretji uri popoldne.«Kako močno sta povezana nespečnost in diabetes?Kot so pokazale nekatere študije, imajo osebe s sladkornoboleznijo tipa dve pogoste motnje spanja oziroma slabespalne navade, ki lahko vodijo v motnje spanja. Pravilomav povezavi s čezmerno telesno težo je zanje značilna apneja,lahko jih zbujajo bolečine oziroma nelagodje zaradi perifernenevropatije, pri njih je pogost sindrom nemirnih nog,imajo povečano potrebo po uriniranju. Strokovnjaki še raziskujejo,ali obstaja tudi povezava med spremenjenim ciklomspanja zaradi apneje in nastankom diabetesa oziromamotene tolerance za glukozo, in sicer zaradi pomanjkljiveganastajanja rastnega hormona, ki je mogoče le med globokimspancem. V nekaterih študijah so iskali tudi povezavomed kronično nespečnostjo in debelostjo zaradi vpliva nahormone za nadzor apetita.V posebni raziskavi pa so že ugotovili, da sta slaba kakovostspanja pri ljudeh s sladkorno boleznijo in slabša kontrolanjihove ravni glukoze v krvi povezani. Avtorji študijeso tako opozorili na velik vpliv urejenega spanca na poteksladkorne bolezni, ki so ga glede na učinek primerjali celoz učinkom zdravljenja z zdravili.

ZA NAŠE ZDRAVJETegobe starostnikov - AlzheimerRazlični obrazi Alzheimerjeve bolezni® Asist. mag. Martin Rakuša, dr. med.Včasih se nam zdi, da vse pozabimo. Ne vemo, s kom smo dogovorjeni, založimo ključe, pozabimo, po kaj smo šliv shrambo. Tudi če se nam to zgodi večkrat, še ne pomeni, da smo zboleli za Alzheimerjevo boleznijo. Vzrok težavje lahko blaga kognitivna motnja, ki pogosto ne napreduje. Alzheimerjeva bolezen je oblika demence,ki najpogosteje prizadene starejše od 65 let. Glavni znak je motnja spomina. Vendar je to le košček mozaika,na katerega želimo opozoriti.Če se pojavijo težave s spoznavnimisposobnostmi (orientacija, spomin, računanje,risanje, načrtovanje) in se bolniktega ne zaveda, moramo postati pozornejši.Obiskati je treba osebnegazdravnika, saj se je lahko pojavila blagaoblika Alzheimerjeve bolezni. Zanjo jeznačilno, da se bolnik zaradi težav sspominom ne more spomniti dogodkov,ki so se zgodili pred kratkim. Ko bolezennapreduje, se pojavijo težave z dolgoročnimspominom. Bolnik se vedno težjespomni dogodkov iz mladosti. Branje,pisanje in računanje postanejo naporni,govorica pusta. Ne preveri večdenarja na blagajni. Začne se izgubljati,občasno ne prepozna svojcev. Postajavse manj kritičen. Na koncu ni več sposobenskrbeti sam zase in je popolnomaodvisen od tuje nege in pomoči.Vpliv sladkorne bolezni invisokega krvnega tlakaAlzheimerjeva bolezen se pogostejepojavi pri starejših ljudeh, pri tistih, kiso k njej gensko nagnjeni ali imajo nekaterededne bolezni. Povečano tveganjeza nastanek bolezni se pojavlja tudipri ljudeh, ki so čezmerno pili ali še pijejoalkoholne pijače. Med razvadami jetreba omeniti še kajenje, saj imajo kadilciskoraj dvakrat večjo možnost, da zbolijoza Alzheimerjevo boleznijo kot nekadilci.Bolniki, ki so v preteklosti kadili,so prav tako bolj ogroženi kot nekadilci.Na pojav Alzheimerjeve bolezni vplivajotudi visok krvni tlak, zvišanekrvne maščobe, debelost in sladkornabolezen. Najbolj so ogroženi moški, kiimajo vrednosti sistoličnega tlaka 160mm Hg ali višje in ne jemljejo nobenihzdravil. Ogroženi so tudi bolniki, ki imajovrednosti diastoličnega tlaka višje od95 mm Hg. Prav tako ima pomembenvpliv sladkorna bolezen. Znano je, da pogostehipo- in hiperglikemije povečajo22 Sladkorna bolezenMAJ 2011tveganje, zato je pomembno, da je krvnisladkor čim bolje urejen.ZdravljenjeAlzheimerjeva bolezen je neozdravljiva,vendar lahko upočasnimo njeno napredovanje.Zato je pomembno, da jo začnemočim prej zdraviti. Na voljo so štirirazlične vrste zdravil, s katerimi vplivamona delovanje možganov. Nekateraso v obliki hitro topljivih tablet, karolajša njihovo jemanje. Zdravila so na voljole na recept in jih ni treba doplačati.Osnovni odmerek zdravila predpiše nevrologali psihiater, osebni zdravnik paodmerek povečuje do največjega. Neželeniučinki so redki, najpogostejše soprebavne težave.Brez recepta lahko kupimo rastlinskipripravek iz ginka, ki lahko ugodno vplivana bolnika. Vendar rastlinski pripravkinikakor niso nadomestilo za zdravila,ki jih predpiše zdravnik.Drugi obrazi demenceAlzheimerjeva bolezen ne prizadenele bolnika, temveč vso družino. En človekkljub močni volji in veliki želji nemore sam skrbeti za bolnika. To še posebnopride do izraza, ko bolezen napreduje.Svojci in skrbniki pogosto potožijo,da jih bolniki ne ubogajo. Velikokrat sosvojeglavi, ne želijo jesti ali piti, lahkoso žaljivi. Včasih zamenjajo noč za danin begajo. Zaradi težav s koordinacijo padejoin se poškodujejo. Lahko postanejoagresivni in razdražljivi, proti koncubolezni pa se povsem umaknejo vase.Razvijeta se lahko tudi depresija in apatija.O vseh duševnih težavah je dobroobvestiti zdravnika, saj imamo zdravila,s katerimi lahko bolniku pomagamo.Na začetku bolezni je dobro, da sedružinski člani dogovorijo, kako bodoposkrbeli za bolnika: pri kom bo stanoval,kdo bo zanj skrbel čez dan in kdoponoči. Pomagajo si lahko z organiziranopomočjo na domu. Če ugotovijo, dasami ne bodo zmogli, je dobro, da zaprosijoza domsko varstvo. Za nasvet lahkovprašajo osebnega zdravnika, nevrologaali psihiatra. Obrnejo se lahko tudi naslovensko združenje za pomoč pri demenciSpominčica ali na Inštitut AntonaTrstenjaka.Bolnik se zaradi Alzheimerjeve boleznitelesno in duševno spremeni, vendarje še vedno dojemljiv za čustva. Čepravje dostikrat razdražljiv, je pomembno, dasmo potrpežljivi in mu posvečamo pozornost.Proti koncu bolezni sicer skorajnima stikov z okoljem, vendar lahkoše vedno čuti ljubezen in toplino.

ZA NAŠE ZDRAVJETežave v starosti - bolečina v križuOstati je treba aktiven® Tina KraljNavadno bolečino v križu nas v življenju spozna večina, ne glede na to, ali imamo sladkorno bolezen ali ne.Največkrat vzrok zanjo ostane nepojasnjen, v tem primeru gre za t. i. nespecifično bolečino v križu. K srečinajvečkrat spontano tudi izgine, praviloma v treh do šestih tednih.»Bolečin v križu je nešteto. Vsako letoima od 35 do 45 odstotkov odraslih bolečinov križu. Življenjska prevalenca jepribližno 60 odstotkov – pri omenjenemdeležu ljudi se torej pojavi najmanj enkratv življenju. Sedem odstotkov celotnepopulacije se vsako leto oglasi prisvojem zdravniku zaradi bolečine v križu.Zanjo je značilno, da se ponavlja, avečina bolnikov se ne vrača. Bolečina vkrižu pomeni skoraj dvajset odstotkovvseh kurativnih obiskov pri zdravniku naprimarni ravni,« razlaga mag. DušaMarn-Vukadinović, dr. med., spec. fizikalnein rehabilitacijske medicine z Univerzitetnegarehabilitacijskega inštitutaRepublike Slovenije – Soča v Ljubljani.Nikar v posteljoZa 50 do 85 odstotkov primerov bolečinev križu vzrokov za nastanek ni mogočepojasniti. »Zato govorimo o nespecifičnibolečini v križu. V približno 40–60odstotkih primerov gre za obrabo medvretenčneploščice, po pogostosti prizadetostisledijo mali sklepi hrbtenice(10–20 %), v petih do desetih odstotkihprimerov pa bolečino v križu povzročajoprizadeti sklepi med križnico in črevnico.Stanja so neredko združena, nesmemo pa pozabiti še na biomehanskespremembe zaradi slabe drže, ki pravtako povzročajo nastanek bolečin tudi vspodnjem delu hrbta,« našteva sogovornicain dodaja, da je to bolečina, ki sespreminja s položajem telesa. Ne gledena (odkrit ali neodkrit) vzrok mora bolnikostati aktiven. »Časi, ko smo svetovalipočitek, so že davno minili.«Kdo je bolj ogrožen»Akutna bolečina v križu je pogostejšapri mlajših moških zaradi okvare medvretenčneploščice v povezavi z dvigovanjembremen. V starosti je teh težavmanj, ker izrastki spet stabilizirajo hrbtenico.Takrat lahko boli hrbet zaradi osteoporoznegazloma vretenca. Za razvojkronične bolečine pa so bolj dovzetnefoto: TINA KRALJMag. Duša Marn-Vukadinović, dr. med.,spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine:Prehod bolečine iz akutne v kroničnomoramo vsekakor poskusiti preprečiti.Bolniki s kronično bolečino nenehno hodijopo pomoč, vendar takrat lahko bolečino leomilimo in iskanje vzroka ni več smiselno.Prek interdisciplinarne rehabilitacijskeobravnave jih skušamo naučiti obvladovanjabolečine in življenja z njo s čim manjšoporabo zdravil in čim večjo aktivnostjo.Menim, da bi jim v zdravstvenem domunajbolje pomagali s t. i. šolo za križ.ženske kot moški, v obdobju prehoda vmeno in upokojitev, med 50. in 60. letomstarosti, debeli ljudje in tisti s psihosocialnimitežavami.« Po podatkih Inštitutaza varovanje zdravja RS iz lanskegaporočila o zdravju starejših v Slovenijije več kot polovica vprašanih poročalao bolečini v križu v zadnjem mesecu(glede na izvajanje ankete). Leta 2010so starejši (stari 65 let ali več) pomenili16,5 odstotka prebivalstva pri nas.Rdeče in rumene zastaviceVečina bolnikov ne pride po pomoč, sajakutna bolečina v križu največkrat ponehasama od sebe. Kljub temu so prav bolečinev hrbtu drugi najpogostejši razlogza obisk družinskega zdravnika. »Ta žeob prvem pregledu skuša izključiti specifičenvzrok za bolečine, t. i. rdeče zastavice,kot so tumor, vnetje v sklopuhrbtenice in pritisk na živčne korenineiz hrbtenjače.« Vedno pa je treba biti pozorenše na osebnostne, socialne in tudipsihiatrične spremembe. Mag. DušaMarn-Vukadinović: »To so t. i. rumene zastaviceoziroma negativni napovedni dejavniki,ki opozarjajo na določene posameznike,pri katerih je večje tveganje, dabo akutna bolečina prešla v kronično.«Specifični vzrok za bolečinoje treba odpravitiKo pri bolniku, ki poišče pomoč zaradibolečine v križu, družinski oziromasplošni zdravnik odkrije vzrok zanjo,ga je treba natančno raziskati in odpraviti.»Po opravljenih osnovnih preiskavahtakega bolnika glede na ugotovljenostanje preusmeri k enemu od specialistov– ortopedu, nevrologu, infektologu,nevrokirurgu ali onkologu –, ki mulahko pomagajo.« Tudi če vzrok ostanenepojasnjen, je prav tako na voljo kar nekajmožnosti. »To so t. i. nespecifičnivzroki zaradi obrabe, ki ne zahtevajonatančne diagnostike in npr. kirurškegaali antibiotičnega zdravljenja. Vsakzdravnik mora bolnika spodbuditi, daostane aktiven. Na voljo so tudi različnaprotibolečinska zdravila, ki jih predpisujejoglede na stopnjo bolečine.« Zdravniklahko osebam z akutno ali ponavljajočose kronično bolečino v križu predpišeše preprosto fizikalno metodo, vsubakutni in kronični fazi vadbo ali preprostointervencijsko tehniko (največkratso to t. i. blokade, ki jih injicirajo vambulantah za zdravljenje bolečine).Sunkoviti gibi z obremenitvami– raje ne!Glede na to, da prav vsakdo od nasbržkone ne more na organizirano vadbo,smo sogovornico vprašali, kako si lahko24 Sladkorna bolezenMAJ 2011

škodujemo, če vadimo narobe. »V večiniprimerov še vedno manj, kot če sploh nevadimo!« je bila odločna. Sicer mag. Marn-Vukadinović bolnikom z bolečino v križuodsvetuje tiste aktivnosti, ki vsebujejoekstremne in sunkovite gibe ali dvigovanjebremena z dolgo ročico, kar vsepovečuje obremenitev ledvene medvretenčneploščice. Kaj pa je najboljše? »Plavanje,saj je to najbolj priporočljiv šport zatrening vzdržljivosti in med katerim jemogoča razbremenitev. Tistim z bolečimkrižem še zlasti svetujemo hrbtno plavanje,med katerim je treba stiskati trebušnemišice, ki jih tako krepimo.« Priporočljivasta tudi hoja in kolesarjenje, pri zadnjemje na mestu opozorilo na pravilnodržo z uporabo trebušnih mišic, ki zmanjšujelordozo. Med organiziranimi vadbamista za osebe z bolečim križem lahkoblagodejna joga in pilates.Postopno do ciljaZa večino stanj z bolečino v križu jevzrok destabilizacija v delu ledvenehrbtenice. »Cilj vadbe je ta nestabilnidel hrbtenice stabilizirati, leže, stoje inmed običajno telesno dejavnostjo.« Podoseženi stabilizaciji je na vrsti povečanjevzdržljivosti mišic. Vaje morajo bitiza bolnika neboleče. »Vedeti mora tudi,da pot do dobre vzdržljivosti ni kratka,zanjo potrebujemo najmanj nekaj mesecev,nekaterim je ne uspe doseči vse življenje.«Na koncu so na vrsti vaje za krepitevtrebušnega in hrbtnega mišičja termedeničnega dna.In če ne zaleže?Bolnike, katerih stanje se ne izboljšaniti v nekaj mesecih, je treba poslati nanatančnejšo diagnostiko. »Že po treh tednihvztrajanja bolečine je treba znovapreveriti rdeče in rumene zastavice. Takratse po navadi odločimo za diagnostičnoobravnavo: rentgensko slikanje hrbtenice,ultrazvočno preverjanje mehkihstruktur, EMG-preiskavo morebitne prizadetostiživcev, magnetnoresonančnoslikanje in druge zahtevnejše preiskave,ki nikoli niso namenjene le za ugotavljanjeobrabnih sprememb,« opozarja fiziatrinjaDuša Marn-Vukadinović.Šola za križBolniki s kronično stalno ali ponavljajočose nespecifično bolečino v križuvelikokrat pridejo v Sočo ali v katero izmed14 ambulant za zdravljenje bolečinepo Sloveniji. »Ti bolniki poročajo o bolečiniod rebrnega loka do zadnjičnihgub, ki jo spremljata napetost in otrdelostmišic v ledvenem delu. Pri nekaterihse širi tudi v spodnje ude, kar imenujemoishialgija, po domače »išias«. Sicerbolečino v križu največkrat občutimokot topo, v globini, po navadi je vezanana gibanje – to je t. i. nociceptivnabolečina. Neredko jo spremljata občutljivostmišic in oddaljena prenesena bolečina– takrat govorimo o pridruženimiofascialni komponenti.«Kako jim pomagajo na nacionalnem rehabilitacijskeminštitutu? »Prav vsemnajprej ponudimo šolo za križ. To je dvotedenskitečaj, ki ga vodijo fizioterapevtiin ki je med dokazano uspešnimi metodamiblaženja kronične bolečine v križu.«Bolniki pridejo štirikrat v skupinskoučenje dvakrat na teden po dve uri. »Obtem jim ponudimo še kakšno drugo fizikalnometodo, med temi zagotovo vadbo.Pasivnim metodam se izogibamo,čeprav v nekaterih smernicah priporočajotudi manipulacijo hrbtenice, masažoin protibolečinsko električno stimulacijo(TENS).« Bolečino pomagajo blažiti šes protibolečinskimi zdravili. »Že sami silahko kupijo katerega od paracetamolskihpreparatov. Če ti niso učinkoviti, jimpredpišemo nesteroidni antirevmatik, vakutni fazi so učinkovita tudi zdravila zasproščanje mišic.« Velik delež bolnikovprihaja zaradi bolečine, ki je povezana spsihološkimi motnjami. »Za bolnike skronično bolečino so značilne čustveneNegativni napovedni dejavniki za razvoj kronične bolečine v križu:• Težave na delovnem mestu in različni kompenzacijski zahtevki (želja prej oditi v pokojipd.).• Psihološko-socialna stiska (zaradi težav v družini, službi ipd.).• čustvene in psihične motnje, zato je nujna hitra vključitev psihiatra v obravnavo bolnika.• Zmanjšana telesna dejavnost ali zmanjšana sposobnost za aktivnost.• Bolečinsko vedenje (grimasiranje, stokanje, uporaba bergle, zahteve po preiskavahipd.).• Zelo huda ali ponavljajoča se bolečina.in druge psihološke motnje, zato pogostopotrebujejo pomoč psihologa oziromakognitivno-vedenjsko terapijo ali intenzivnopsiho-socialno rehabilitacijo,ki pa je v Sloveniji ni.« Bolnike v Soči učijotudi posebne, učinkovite tehnike sproščanjas pomočjo povratne zanke in drugihsprostilnih tehnik. V ambulantah zazdravljenje bolečine je na voljo akupunktura.Sladkorni bolnikiin bolečina v križuZa sladkorne bolnike je značilna povečanaprevalenca mišično-kostnih bolečinskihsindromov, in sicer v povezavis povečano telesno težo in zmanjšanoaktivnostjo. »Pa ne le to, ti bolnikiimajo zato zmanjšano telesno zmogljivostin slabšo kakovost življenja.« Kot šedodaja mag. Marnova, so pri sladkornihbolnikih najpogosteje prizadeti sklepiv križu, kolki in kolena. Več obsklepnihsprememb so pri diabetikih opazovaliv vratu in ramenih. »Dodatno obstajavečja nevarnost spontanega vnetjamedvretenčne ploščice zaradi večje občutljivostisladkornih bolnikov. Družinskizdravnik nanj posumi na podlagi zvišanetelesne temperature in krvnih preiskavter takega bolnika pošlje k infektologuoziroma ortopedu. Antibiotičnozdravljenje je zelo dolgotrajno in naporno,a velja za ozdravljivo.«Gibanje, gibanje, gibanjeMehanizma povezave med presnovnimimotnjami in težavami v sklepih zazdaj niso dognali, poudarja sogovornica,ki pa povzema novejše raziskave, daso sladkorni bolniki bolj ogroženi za nastanekkronične bolečine v križu: »Zaradisprememb na žilju, ki prehranjuježivce, se pri sladkornih bolnikih lahkopojavi polinevropatija z dodatno t. i. nevropatskobolečino v območju nogavic.Sladkorni bolniki imajo tudi večkrat prizadeteledveno-križne živčne koreninein so tudi večkrat operirani na hrbtenici.«Kaj torej svetuje kot preventivo?Mag. Duša Marn-Vukadnović: »Sevedastalno telesno dejavnost in preventivnovadbo. Fiziater s pregledom ugotavljamorebitne omejitve za vadbo, nato po navadisvetuje aerobno vadbo ali vaje zakrepitev, glede na prevladujoče težave.Zagotovo zmanjšanje telesne teže izboljšatelesno zmogljivost, zmanjša porabozdravil in vztrajanje bolečin v križu.«Sladkorna bolezen 25MAJ 2012

ZA NAŠE ZDRAVJETegobe starostnikov - bolečinaBolečina ima več obrazov® Monika KubeljLahko je skrajno neprijetna osebna izkušnja. Pa vendar je tudi nekakšna naša zaveznica, saj sporoča,da je z našim telesom nekaj narobe. Ljudje imamo zelo različen prag bolečine, kot imamo različne značaje.Dobro pa je vedeti, da ni ena bolečina enaka drugi in da je koristno, da znate zdravniku ali fizioterapevtu svojoobliko in intenzivnost bolečine natančno opisati.Nietzsche je nekoč zapisal, da človekz lahkoto prenaša le eno bolečino, in toje bolečina drugih. To pomeni, da je bolečinanekaj, kar je vsem ljudem odveč.Razen če ne bolehate za redko boleznijo,ki povzroči, da bolečine ne čutite,kar sploh ni dobro. To naj bi povzročalgen SCN9A, kot je mogoče razbrati izenega redkih primerov, s katerim se jeubadal dr. Roland Staud s Floride in jebilo o tem nekaj govora v medijih. Torej,bolečina je kljub svoji neprijetnostitudi koristna. Kot pojasnjuje Ivica Flis,specialistka fiziatrije, je bolečina zapletena,ker je povezana z različnimi dejavniki,ki jo povzročajo – lahko je povezanas poškodbo tkiva, lahko pa je prisotnabrez kakršnekoli vidne ali dokazanepoškodbe tkiva. »Na njeno doživljanje intrajanje močno vplivata tudi okolje in čustvenastiska človeka, ki jo trpi. Kako prijetnoje življenje brez nje, se v resnici zavemošele tedaj, ko se z njo soočimo. Vnormalnih razmerah ljudje bolečine pravilomane čutimo. Ob tem pa vendar nesmemo pozabiti, da bolečina ni izključnonegativna: pogosto je prav bolečinaprvi signal ali alarm, da se v telesu dogajanekaj nenormalnega,« je povedalaFlisova.foto: OSEBNI ARHIV I. F.Ivica Flis, dr. med., specialistka fizikalne inrehabilitacijske medicineBolečina ni ena samaV grobem poznamo akutne in kroničnebolečine. Prve so tiste, ki izbruhnejonenadoma, ob poškodbi ali vnetju,in lahko izzvenijo same od sebe ali s pomočjoprotibolečinskih zdravil. Kroničneso prisotne dalj časa, vzroki zanje sonajpogosteje kronična obolenja in rakavebolezni (maligna bolečina). Dolgotrajnabolečina gotovo zelo prizadene kakovostčlovekovega življenja, ga socialnoin včasih psihično onemogoči. Po dozdaj zbranih podatkih ankete iz leta2006, ki je zajela 1010 ljudi, starih od 18do 75 let, vsak četrti Slovenec živi s pogostoneznosnimi bolečinami. »Velikobolnikov ima predpisano zdravljenje bolečin,vendar jim le-to ne prinese pričakovanegaolajšanja in jih ne odpravi v celoti.Pri bolečinah v gibalnem aparatu jezelo pomembno, da je zdravljenje pravočasno,hitro in učinkovito, saj v nasprotnemprimeru bolečina preraste izakutne v kronično. V tem procesu semora postaviti pravilna ocena jakostiRazdelitev bolečine (kot se je učijo študentje na medicinski fakulteti)Bolečino lahko razdelimo glede na različna merila:1. Glede na lokalizacijo jo lahko delimo na somatsko in visceralno, pa tudi na preneseno,projicirano in lokalno.2. Glede na trajanje na akutno (traja nekaj dni ali tednov in je navadno povezana zokvaro tkiva ter izzveni s celjenjem) in kronično (prisotna še več kot en mesec pozdravljenju akutne bolezni ali poškodbi).3. Po pomenu na fiziološko (njena vloga je zašcitna in opozorilna) in patološko (kroničnabolečina, ki otežuje življenje bolnikov).4. Glede na mehanizem nastanka na nociceptivno, nevropatsko in psihogeno.bolnikove bolečine. Samo tako se lahkopravilno izbere zdravljenje, ki je tudiučinkovito,« meni Ivica Flis.Zato je zelo pomembno, da tisti, ki sesrečajo ali srečujejo z bolečino, znajo toopisati. Kako izmeriti in določiti moč(jakost) bolnikove bolečine, je namrečtudi za izkušenega zdravnika težka naloga.Dojemanje bolečine je različno inlahko se zgodi, da je ta pri bolniku lahkomočnejša, kot domneva zdravnik.Zato je nujno, da ima pri ocenjevanju bolečineglavno vlogo bolnik. Flisova jeprepričana, da največ informacij o jakostiin kakovosti bolečine lahko podasamo tisti, ki ga boli. Za ocenjevanje jakostibolečine, njene lokacije in kakovostise lahko uporabijo standardiziranivprašalniki. Med bolj znanimi lestvicamiza oceno in merjenje bolečine je takoimenovana lestvica VAS. Obstajajo tudirazlični vprašalniki, ki lahko zdravnikudajo dokaj jasno sliko, če jih bolniki doslednoizpolnijo. Kajti kot se v osnovi ljudjepremalo zavedamo, da moramo boljmi sami skrbeti zase kot ljudje v belih haljah,se premalo zavedamo tudi, kako pomembnoje dobro poznavanje oblik invrst bolečin, oziroma znati bolečino opisati,ko sedimo v ambulanti.Kako me boli?Bolečina je lahko topa ali ostra, občasnaali trajna, utripajoča ali enakomerna,na enem mestu ali razširjena. Nekaterevrste je tudi težko opisati z besedami.Intenzivnost lahko sega od neznatnedo neznosne. Kot ugotavljajo strokovnjaki,ki so spisali Veliki zdravstvenipriročnik (v slovenski jezik pa omogočilina MSD), resda z nobeno laboratorijskopreiskavo ne moremo dokazatiprisotnosti ali stopnje bolečine. Pa vsivedo, da obstaja. Pogosto se vprašamo,kaj se dogaja v telesu, ko občutimo bolečino.V našem telesu ob bolečinskemdražljaju steče zelo zapleten proces. Poenostavljenobi rekli takole: z mesta po-26 Sladkorna bolezenMAJ 2011

škodbe se prenesejo bolečinski dražljajiv hrbtenjačo, nato pa po živčnih potehv možgane. Tam se oblikujejo sporočilain se prenesejo v zavest. A postopekpoteka tudi v nasprotni smeri. Inkaj je tisto, kar boli? To so lahko fizičnidražljaji, ki pomenijo potencialno nevarnostza tkivo, ali psihični dražljaji inrazlične stresne situacije.Zdravnik povpraša po bolečinskianamnezi zato, da bi lahko čim bolj dojelobliko in moč bolečine. A žal v tistihsedmih minutah, določenih z zakonom,to pogosto ni mogoče. Na voljo je lestvicaintenzivnosti od 0 do 10, pri otrocihsi nekateri strokovnjaki pomagajo s slikamiosebe, ki je zelo nasmejana, malomanj, resna, do tistega dela, kjer s spačenimobrazom kaže, da jo boli.Različne vrste bolečinNevropatska bolečina – Povzroča jonenormalnost kjerkoli vzdolž živčnepoti. Nenormalnost ovira prevajanje živčnihsignalov, ki jih nato možgani nenormalnorazlagajo. Nevropatična bolečinalahko povzroča občutek globokega zbadanjaali pečenja in druge občutke, naprimer preobčutljivost na dotik. Okužbe,recimo pasovec, lahko povzročijoBolečina v fantomskem uduDober primer nevropatične bolečine jebolečina v fantomskem udu. V tem primeručlovek, ki je izgubil katerega odudov, v njem še vedno čuti bolečino.Možgani napačno razlagajo živčne signale,kot da bi prihajali iz odrezanegauda.vnetje živcev in postherpetično nevralgijo.Bolečina po operaciji – Po njej skorajvsakdo čuti bolečino, ki je lahko občasnaali stalna, a po navadi sčasoma izzveni.Bolečina pri raku – Rak lahko povzročabolečino na več načinov.Bolečina, povezana z duševnimi motnjamiali boleznimi – Nekateri ljudjeimajo trdovratne bolečine brez znakovbolezni, ki bi jih povzročala. Najpogostejese duševno nastala bolečina kažekot glavobol, bolečine v križu, bolečinev obrazu, v trebuhu in medenici.Somatska bolečina – Bolečina, ki nastanezaradi aktivacije primarnih somatskihaferentnih poti (npr. iz kože). Jedobro lokalizirana zbadajoča, stiskajočaali pulzirajoča.Na kratko ...Visceralna bolečina – Bolečina, ki nastanekot posledica aktivacije visceralnihnociceptorjev. Visceralna bolečina je slabolokalizirana, krčevita, različno močnatekom dneva in je pogosto povezana znastankom prenesene bolečine.Kavzalgija – To je trajna, pekoča bolečina,navadno v zgornjem ali spodnjemudu, ki je posledica poškodbe (največkratnepopolne prekinitve) perifernegaživca pri globokem vrezu, zlomu udaali strelni rani.Nekoč so nas učili, da je treba znatimalo potrpeti. A treba je poznati meje.Zaradi bolečine ne smemo “trpeti”, kajtibolečina nas opozarja na težavo. Znanoje, da se ob hudi bolečini, ki traja dlječasa, sprožijo raznovrstni hormoni, kinaredijo zelo veliko škode. Stresne hormonev krvi lahko že laboratorijsko izmerimo.Vendar v današnjem času znamobolečino učinkovito zdraviti, zato nipotrebe, da bi bolnik trpel. Na voljo imamorazlična zdravila za lajšanje bolečinin različne tehnike, a kljub temu ugotavljamo,da bolniki še tožijo zaradi raznovrstnihbolečin. Telo je vaša last, leporavnajte z njim. Ne bodite prestrogi, patudi razvajajte ga ne.Madžarski diabetikipred skrb zbujajočim ukrepomMadžarska vlada je uvedla nov odlok, s katerim bodo diabetike, kise ne bodo držali predpisane diete, v prihodnje zdravili z nesodobnimimetodami zdravljenja. Spremembo zdravljenja bodo uvedli že,če bodo diabetologi več kot dvakrat na leto zaznali visoko ravensladkorja v krvi. Vlada želi s tako restriktivnim ukrepom znižatistroške zdravstvene blagajne, saj naj bi zdravljenju približno 500.000diabetikov država namenila sto milijonov evrov na leto. Madžarskistrokovnjaki so sicer opozorili, da bo kratkoročna korist tega odlokaprinesla številne negativne dolgoročne posledice, ki bodo nedvomnovplivali tudi na rast stroškov zdravljenja. Problem, ki so gapoudarili zdravniki, je pomanjkanje denarja med prebivalstvom zadobro in kakovostno prehrano, to pa je dejavnik, ki pomembno pripomorek nedoslednosti pri upoštevanju prehranskega režima sladkornihbolnikov.(povzeto po www.dnevnik.si)Mobilni telefon – pomočnik pri preverjanjustatusa zdravstvenega zavarovanjaUrejenost zdravstvenega zavarovanja lahko pri nas preverite, še predenobiščete zdravnika. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije(ZZZS) je v sodelovanju s prostovoljnimi zdravstvenimi zavarovalnicamiomogočil preprosto preverjanje ključnih podatkov o zdravstvenemzavarovanju s pošiljanjem SMS-sporočila po mobilnem telefonu.Storitev omogoča vpogled v urejenost osebnega zdravstvenegazavarovanja in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Poslatije treba SMS-sporočilo na telefonsko številko 031 771 009.Vsebina sporočila je ključna beseda ZZ ter devetmestna ZZZS številkaosebe. Na primer: SMS za osebo Jakob Moder z ZZZS številko032822733 je: ZZ032822733. ZZZS številka je zapisana na karticizdravstvenega zavarovanja. Sporočilo je mogče pošiljati le iz domačihmobilnih omrežij, ne pa v tujini. Vsako poslano SMS-sporočilo jezaračunano po veljavnem ceniku mobilnega operaterja. Odgovor vobliki SMS-sporočila je brezplačen, vsebuje pa podatke o urejenostiobveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziromao njegovih morebitnih napakah. (povzeto po www.zzzs.si)Dnevi medicinskih sester in babic v SlovenijiOb 85-letnici delovanja Zveze strokovnih društev medicinskih sester,babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in 20-letnici Zbornice zdravstvenein babiške nege Slovenije so svoje bogato znanje in izkušnjetako laični kot strokovni javnosti 9. in 10. maja v Ljubljani pokazalesestre, tehniki, babice in njihove naslednje generacije. Naprodajnih stojnicah, odprtem odru in na ploščadi pred Cankarjevimdomom se je predstavilo 31 strokovnih sekcij in 11 regijskih strokovnihdruštev. Skupaj z razstavljavci so organizatorji izvajali različnemeritve, dajali zdravstvenovzgojne napotke in nasvete, obdelaliparametre zdravja in bolezni, svetovali so o zdravem življenjskemslogu, o prehrani, gibanju, higieni in drugih življenjskih aktivnostih,ponujali strokovne nasvete za konkretne negovalne probleme,postopke in posege, vključno z babiško nego. Na srečanju stelahko prisluhnili tudi zanimivim in poučnim predavanjem o življenjus sladkorno boleznijo. (povzeto po www.zbornica-zveza.si)ŽJVSladkorna bolezen 27MAJ 2012

AKTUALNOMednarodno srečanje DiaMind v LjubljaniKaj je vaša največja skrb pri diabetesu?® Lucija PetavsTo je pravo vprašanje, ki bi ga moral zdravnik pred začetkom terapije postaviti svojemu bolniku s sladkorno boleznijo,meni behavioristični psiholog dr. Bob Anderson z univerze v Michiganu, ki velja za eno največjih strokovnih avtoritet spodročja raziskav opolnomočenja bolnikov. Aprila je predaval na mednarodnem srečanju DiaMind v Ljubljani.Bolnik je na tem svetu s sladkornoboleznijo, živi z njo. Postavljanjepravil in oštevanje s pozicijemoči je ali pa bi moralo bitiže zdavnaj preživet model vodenjasladkornih bolnikov, je dejalainternistka diabetologinja dr.Karin Kanc, organizatorka srečanjaDiaMind. »Oštejte me, včerajsem jedel potico, mi je rekelbolnik. Takim bolnikom povem,da so v napačni ambulanti, čepričakujejo, da jih bom oštevala,«je dejala Kančeva. V Sloveniji ježe tako preveč občutka krivde, meni.Bolniki morajo s krivdo opraviti in itinaprej. Razmišljati, kako bodo živeli zboleznijo, pravi. »Devetindevetdeset odstotkovzdravljenja sladkorne bolezni jev rokah bolnikov. Vse je odvisno od njihovihodločitev: kaj bodo jedli, kakobodo sledili terapiji in ali se bodo dovoljgibali,« pravi dr. Anderson. In sporočila,kot so “Dobro je, da zdravo jeste inse gibljete, da boste čez deset let preprečilimorebitni srčni napad”, ne delujejo.V njih ni nič otipljivega in več učinka bo,če jim rečete, da bodo ob takem sloguživljenja imeli več energije in se bodo takojbolje počutili, meni dr. Anderson.28 Sladkorna bolezenMAJ 2011Prof. dr. Bob Anderson, dr. Vibeke Zoffmann in dr. KarinKanc (od leve proti desni)Govoriti o tem,kar bolnike zanimaNa srečanju sta praktični pristop k opolnomočenjubolnikov v polno zasedenihdelavnicah predstavila psiholog prof. dr.Boba Anderson z univerze v Michiganuin medicinska sestra dr. Vibeke Zoffmann,vodilna raziskovalka v uglednem StenoDiabetes Centru v Københavnu na Danskem.Iskala je rešitev za novo oblikodela, ki bi temeljila na opolnomočenjubolnikov in razvila svoj model “vodenegasamoodločanja” (angl. guided self-determination).Z njim se celostno pristopik vodenju bolezni. »Ljudje doma izpolnjujejoobrazce, na katerih morajo denimokončati misel. Kaj je najhujša stvar v življenjus sladkorno boleznijo, kaj jim gretrenutno dobro od rok, s kakšnimi težavamise srečujejo doma … Nato se o napisanempogovorijo z zdravnikom,« je razložiladr. Zoffmannova.Vodenje skozi življenjez diabetesomBistvo terapevta je, so poudarili predavateljina srečanju, da bolnika vodiskozi njegovo življenje z diabetesom,preda pa mu odgovornost za življenje zboleznijo. Zdravniki naj najprej prepoznajopravico osebe, da živi svoje življenjein sprejema svoje odločitve. »Podpiralvas bom na vsakem koraku, ste deltima, prevzemate svoj del odgovornosti,«je pravo sporočilo terapevta bolniku zdiabetesom. »Samoobvladovanje diabetesa(angl. diabetes self-management)pa nima pravil, ima le različne možnostiin posledice,« je dejal dr. Anderson.Sladkorna bolezen namreč po njegovemmnenju ni akutno stanje, ob katerembolnika posadimo na stol in mu razložimojasen režim pravil, ki jim je trebaslediti. »To ni enako denimo moji izkušnjizdravljenja redke oblike raka nadesnem očesu, ko sem moral vajeti povsempredati kirurgom, ki so izvedli dvanajstposegov in so sprejemali vse odločitve,«pravi prof. Anderson.Prava komunikacijaDr. Anderson je na svoji delavnici skupajs terapevti iskal prava vprašanja inodgovore, s katerimi lahko terapevt ssvojim bolnikom zgradi pravi odnos,opolnomoči svojega bolnika. Polegvprašanj »Kaj je vaša največjaskrb glede sladkorne bolezni?«,ki je najpomembnejše vprašanje,in »Kaj lahko naredim, da vampomagam doseči vaše cilje?«, lahkoterapevt pri bolniku precejspremeni dojemanje bolezni, čemu skrb zaradi popolne neurejenostinjegove bolezni izrazi takole:»Poglejte, zelo, zelo me skrbiza vas.« Če začne takoj naštevativrednosti glikiranega hemoglobinapa težo in nato omeni šeprevisok krvni tlak, osebo takoj spreletimisel, da je terapevtu le do številk.Spremembe obnašanjabolnika v nekaj korakihPrvi korak je ugotovitev primarneskrbi. Dr. Anderson je na delavnici navedelprimer žene s sladkorno boleznijo.Ko jo je vprašal, kaj jo najbolj skrbi,mu je odgovorila, da je jezna na svojegamoža, ker hoče, da še vedno kuha postarem, čeprav ona teh jedi ne sme uživati.Naslednji korak je izražanje in raziskovanječustev. »Jeze se ne da spremenitiv nič drugega, moč čustva pa naslahko prepriča v spremembe,« je dejalpsiholog. Naslednji korak je iskanje rešitev.»Kako bi lahko to dosegla? Verjetnomož ne ve, kako zelo sem zaradi tegarazočarana, ponižana, frustrirana …«razmišlja žena. Skupaj s terapevtom nareditaprvi korak, pogovor z možem.Določita tudi čas in prostor. Ko vidita, kajse je zgodilo, nadaljujeta.To ni jemanje nadzoraIzsledki randomiziranih kliničnih študij,v katere je dr. Anderson vključil večtisoč bolnikov in jih je financiral tudiameriški nacionalni inštitut za zdravje,pa jasno kažejo, da je njegov pristoppravilen. Po polletnem spremljanju soimeli bolniki bolj urejeno sladkorno bolezenin so bolje nadzirali telesno težo,zato za naprej načrtuje dolgotrajnejšepodporne programe za te bolnike.

ZA NAŠE ZDRAVJESamokontrolaZa učinkovit in neboleč odvzem krvi® Tjaša Janjoš, dipl. med. sest., Bolnišnica Novo mestoNiste edini, če se vam testiranje krvi zdi neprijetno. Strah ima velike oči, še posebno pred zbadanjem. Veliko ljudi pravi, da jezbadanje prstov boleče in neprijetno, nekateri se zaradi tega celo izogibajo testiranju. Ljudje, ki se zdravijo z inzulinom, se v enemletu lahko zbodejo celo tisočkrat. Prav zato je zelo pomebno poskrbeti za učinkovit in neboleč odvzem vzorca kapilarne krvi.Najsodobnejše sprožilne naprave in lancete so zasnovanena tehnologiji, ki preprečuje odboj in nihanje lancete, zato sekoža pri vbodu ne poškoduje. Njihov premer znaša 0,20mm/33 G (G – gauge pomeni debelino in večja ko je številka,manjša je debelina lancete). Ker niti dva prsta nista enaka,sprožilna naprava omogoča več nastavitev globine vboda,tako da jo lahko vsakdo prilagodi svojemu tipu kože invelikosti vzorca, ki je potreben za natančno meritev ravniglukoze v krvi. Po navadi odvzamemo kri iz prstanca roke,lahko tudi iz sredinca ali pogojno iz mezinca. Odvzemu iz palcain kazalca se izogibamo. O možnosti odvzema vzorcev izdrugih delov telesa se posvetujte s svojim edukatorjem v diabetološkiambulanti.Higiena je pomembnaRoke je treba dobro umiti s toplo vodo in milom ter jih osušiti.Posebno razkuževanje ni potrebno, če pa vbodno mestokljub temu želite razkužiti, storite to z alkoholom ali posebnimirobčki, ki jih kupite v lekarni. Razkužilo se mora predvbodom na koži popolnoma posušiti, sicer lahko pride do hemolizekrvnega vzorca.Optimalno vbodno mestoV sredini zadnjega segmenta prsta, ker je tkivo dvakrat debelejšekot na konici prsta ali ob strani, je najprimernejši prostorza vbod. Ker sodobni merilniki gukoze v krvi potrebujejoizjemno majhen vzorec krvi, v praksi učimo tudi odvzemvzorca iz strani zadnjega segmenta prsta. V tem primeruohranimo prstno blazinico nepoškodovano. Treba je paziti,da se ne poškoduje kost prsta. Vbodno mesto ne sme biti otekloali poškodovano. Če prst ni dovolj prekrvljen ali pa je osebo,ki daje kri, strah, kri ne bo tekla. Tudi pri prenežnem vbodubo kri slabo tekla in se hitro ustavila. Včasih pomaga, dase prst pred vbodom masira in obrne navzdol.Po vbodu z lanceto prvo kapljico vedno obrišemo, ker vsebujepreveč tkivne tekočine in delčke kože, zato je kri razredčena.Šele druga kapljica krvi je primerna za vzorec. Z enimuspelim vbodom dobimo od 0,5 do 1 ml krvi. Raven glukozev vzorcu kapilarne krvi je v primerjavi z vzorcem krvi izvene lahko nekoliko nižja.Ker je osnovni namen samokontrole vodenje sladkorne bolezni,se o smiselnih in ciljanih meritvah posvetujte z edukatorjemv diabetološki ambulanti.

ZA NAŠE ZDRAVJEMoški hormoni in zdravljenjeAndropavza ni enako kot moška kriza® Monika KubeljKriza srednjih let – pogosto slišana fraza pri moških med 40. in 45. letom, pomeni pa prehodno obdobje, ki gaimenujemo tudi “drugo otroštvo”. To ni le kriza. To je obdobje tako imenovane andropavze ali moške menopavze,saj simptomi nastanejo zaradi zmanjševanja moških hormonov, imenovanih androgeni. Hormonske spremembe sofiziološke pri vseh moških. Pri nekaterih so simptomi bolj izraženi, pri drugih manj. Tudi pri bolnikih s sladkornoboleznijo je poznonastali hipogonadizem pogostejši in nastane prej kot pri zdravih vrstnikih.Zdaj že vemo, da se tudi moški ne morejov določenih letih izogniti enakim alivsaj podobnim procesom, ki so posledicastaranja. Tako kot ženske ne, pa čepravje nekaj časa veljalo, da se z menopavzoukvarjajo le ženske. Vsi ti procesiso povezani s hormoni in spremembami,ki nastajajo tako pri ženskah kotpri moških zaradi porušenega ravnovesjahormonov v telesu in malo pozneješe zaradi manjše proizvodnje določenihvrst hormonov. Pri ženskah je to menopavza,pri moških pa andropavza. A onjej se ne govori toliko, kajti moški o svojihčustvenih nihanjih in drugih posledicahtega obdobja ne govorijo. Radi biza vedno ostali možati in pokončni.Asist. dr. Mojca Jensterle Sever, dr.med. s Kliničnega oddelka za endokrinologijo,diabetes in bolezni presnove,je za bralce Sladkorne povedala nekaj pomembnihdejstev. »Čeprav se usihanje testosteronas starostjo pri moških zdi naravenproces staranja, lahko upad vodiv pomanjkanje testosterona ali hipogonadizem,ki moškim povzroča številnetežave. Upad testosterona, povezan sstaranjem, tako rekoč nikoli ni privededo popolne odsotnosti testosterona, nekaterimoški v življenju pravzaprav nikoline dosežejo pomembno znižanihvrednosti testosterona. V tem se s staranjempovezan hipogonadizem pri moškihpomembno razlikuje od menopavze,kjer gre za hiter in popoln upad ženskihspolnih hormonov, ki prizadenevse ženske. Težave zaradi upada spolnihhormonov so zato pri ženskah bistvenohujše in bolj burne kot pri moških. Zaradinavedenih razlik v primerjavi z menopavzose izrazu andropavza poskušamoizogibati. S staranjem povezan upadtestosterona pri moških najustreznejepoimenujemo poznonastali hipogonadizem,«pojasnjuje Severjeva.Upad testosterona pri poznonastalemhipogonadizmu je posledica motenj v30 Sladkorna bolezenMAJ 2011delovanju mod in zmanjšanega delovanjacelic hipofize in hipotalamusa. Ponavadizačne testosteron upadati po 40.letu. Moški, ki nimajo kroničnih bolezniin živijo bolj zdravo, poznonastali hipogonadizemrazvijejo pozneje ali pasploh ne. Pri bolnikih s kroničnimi boleznimi,tudi pri bolnikih s sladkorno boleznijo,je poznonastali hipogonadizempogostejši in nastaja prej kot pri zdravihvrstnikih.Kakšni so klinični znakiin simptomi?Težave, ki so najpogosteje povezane spoznonastalim hipogonadizmom, lahkov grobem razdelimo na tri skupine. Najznačilnejšeso motnje spolnih funkcij(zmanjšana pojavnost ali odsotnost erekcije,zmanjšana želja po spolnosti), ki sezato v zadnjem času priporočajo za kliničnediagnostične kriterije poznonastalegahipogonadizma. Fizični (izgubaživljenjske energije, mišična nemoč, težavepri hoji, daljši od kilometra, nezmožnostupogniti se, zmanjšana mišičnamasa, manjša telesna poraščenost, povečanjeprsi, povečano kopičenje maščevjav trebušni votlini, zmanjšana mineralnakostna gostota, slabokrvnost,stanjšana in suha koža, navali potenja invročine) in psihični (izguba energije,depresivnost, utrujenost, nespečnost,motnje spomina, koncentracije) simptomiin znaki so manj značilni, zato somanj pomembni pri postavljanju diagnozepoznonastalega hipogonadizma.Pomembni pa so kot pomoč za ocenostopnje izraženosti simptomov in znakov,ki bi lahko bili povezani s poznonastalimhipogonadizmom, in nam lahkopomagajo pri odločanju o uvedbi nadomestnegahormonskega zdravljenjapri posamezniku. Nizke vrednosti testosteronaso bile v nekaterih raziskavahpovezane tudi s pospešeno aterosklerozoin celo z večjo umrljivostjo zaradisrčnožilnih bolezni. Več ko ima posameznikzgoraj naštetih težav, prej seodločimo za nadomestno zdravljenje,če potrdimo diagnozo poznonastalegahipogonadizma.Komu določati testosteron?Ameriško endokrinološko združenjepriporoča določanje testosterona pri moških,ki imajo naštete težave, predvsemiz skupine motenj spolnih funkcij, ki bilahko nakazovale pomanjkanje testosterona.Zaradi zelo pogostega hipogonadizmase določanje testosterona priporočatudi pri vseh bolnikih s stanji, ki sopogosto povezana z nizkimi vrednostmitestosterona, kamor spadajo tudi bolnikis sladkorno boleznijo.Določanje testosterona v diagnostičnenamene ni preprosto, saj so njegovevrednosti v krvi odvisne od številnih dejavnikov.Testosteron zaradi dnevnega nihanjaizločanja določamo med 7. in 11.uro dopoldne, nikoli ne v popoldanskemčasu. Ker se zniža tudi po hranjenju, jepriporočen odvzem na tešče. Pomembnoje, da nizko vrednost testosterona potrdimos ponovnim odvzemom, ker ima30 odstotkov moških pri drugem odvzemunormalne vrednosti testosterona.Na koncentracijo testosterona lahko vplivajoakutno obolenje ali zdravila (opiatiin glukokortikoidi), zato določitve nesmemo opravljati v času, ko prebolevamoakutno bolezen.Ker je občutljivost za upad testosteronamed posamezniki različna in ker jedoločanje testosterona odvisno od tolikšnegaštevila dejavnikov, ni dokončnegadogovora o absolutni laboratorijskimeji, ki bi pomenila dovolj velikoznižanje testosterona za nastanek težav.Znano je, da se verjetnost za nastanektežav zaradi pomanjkanja testosteronanedvomno poveča pri vrednostih celotnegatestosterona pod 10 nmol/l.

Kdo ima torej poznonastalihipogonadizem?Diagnozo po priporočilih ameriškegaendokrinološkega združenja lahko postavimosamo pri moških, ki imajovztrajno prisotne težave, ki bi lahkobile povezane s pomanjkanjem testosterona,in imajo hkrati vsaj dvakrat izmerjenenizke vrednosti testosterona.V zadnjem času za postavitev diagnozepoznonastalega hipogonadizmapredlagajo obvezno prisotnost motenihspolnih funkcij.Komu nadomeščatitestosteron?Kandidat za uvedbo zdravljenja je vsakmoški, ki ima nizke vrednosti testosteronain težave, ki bi lahko bile povezanes poznonastalim hipogonadizmom.Z bolnikom se moramo pred uvedbozdravljenja temeljito pogovoriti o pričakovanihkoristih in tveganjih ter o sledenjumed nadomeščanjem. Če po uvedbisubstitucije ne dosežemo pričakovanihkliničnih učinkov, se lahko odločimoza prekinitev zdravljenja, da moškegabrez očitnih koristi ne izpostavljamomorebitnim stranskim učinkom.Kako nadomeščatitestosteron?V Sloveniji uporabljamo testosteron vobliki gela, ki se nanaša vsak dan v tankiplasti na čisto, suho, zdravo kožorok, ramen ali trebuha. Trenutno gelani mogoče dobiti v slovenskih lekarnah,ga je pa mogoče z našimi receptidobiti v lekarnah v Avstriji in Italiji,stroške povrne ZZZS. Drugi preparat, kije na voljo pri nas, je testosteron undekanoat,ki se nekajkrat na leto (po navadienkrat na 12 tednov) aplicira vobliki injekcij v mišico.Kakšne so pričakovanekoristi zdravljenja?Nekateri ugodni učinki nadomestnegazdravljenja s testosteronom so pristarejših moških z nižjim testosteronomprepričljivo dokazani. Nedvomno je dokazanoizboljšanje telesne sestave (povečanjemišične mase in zmanjšanje celotnegamaščevja in maščevja v trebušnivotlini), kar ugodno vpliva tudi nazmanjševanje odpornosti na inzulin prisladkornih bolnikih. Dokazano je povečanjemineralne kostne gostote. Dokazaniso večja fizična moč, izboljšanjemiselnih sposobnosti in razpoloženja,kakovosti življenja, izboljšanje krvneslike in povečanje spolnega poželenjain spolnih aktivnosti. V zvezi s popravoerektilne disfunkcije so izsledki raziskavmanj zanesljivi, je pa poskus nadomeščanjav kombinaciji z inhibitorji fosfodiesterazeali brez njih vsekakor priporočljiv.Izboljšanje telesne sestave,povečanje števila rdečihkrvničk, spolnih funkcij,vitalnosti in povečanje volumnaprostate opazimože po treh do šestih mesecihzdravljenja, polni učinekna mineralno kostnogostoto se izrazi šele v 24mesecih.Številne raziskave so potrdiletudi povezavo med nizkimi vrednostmitestosterona in razvojem sladkornebolezni. Nekatere manjše raziskaveso potrdile ugoden vpliv nadomeščanjatestosterona na urejenost sladkornebolezni. Zaradi pomanjkanja izsledkovvelikih raziskav nadomeščanjetestosterona zgolj v pomoč pri urejanjusladkorne bolezni ni priporočljivo. Če paima bolnik s sladkorno boleznijo zgorajnaštete težave, ki bi lahko bile povezanes poznonastalim hipogonadizmom,in potrjene nizke vrednosti testosterona,je poskus nadomeščanja testosteronavsekakor smiseln. Če ima nadomeščanjetestosterona ugodne klinične učinke,zdravljenje nadaljujemo.Kakšna so potencialnatveganja nadomestnegazdravljenja s testosteronom?Večina skrbi o morebitnih tevganjih izhajaiz predvidevanj, dejanska tveganjav resnici potrjuje le malo raziskav.Prostata. Nadomeščanje testosteronane povzroča raka prostate, spodbuja panjegovo rast. Zato je treba pred uvedbozdravljenja z gotovostjo izključiti skriteoblike raka prostate.Hiperviskoznost. Testosteron pospešinastajanje rdečih krvničk v krvi, karlahko poveča tveganje za nastanekkrvnih strdkov. Zdravljenja s testosteronomne smemo uvajati pri bolnikih(pogosto pri bolnikih s kroničnimi pljučnimiboleznimi), ki imajo prevelik deležrdečih krvničk v krvi (Ht > 0.50).Prekinitve dihanja v spanju. Prekinitvedihanja v spanju se lahko med zdravljenjems testosteronom poslabšajo inzato nezdravljene pomenijo kontraindikacijoza zdravljenje. Na ta stranski učinekmoramo biti pozorni zlasti pri pretežkihmoških.Neplodnost. Nadomeščanje testosteronazmanjšuje nastajanje spermijev inplodnost, zato ga je treba v času načrtovanjadružine in zdravljenja neplodnostiopustiti.Določeni stranski učinkiso vezani na obliko preparata.Pri zdravljenju s testosteronskimipreparati, ki sedajejo v mišico, zaradi nihanjv koncentraciji testosteronalahko pride do nihanjav razpoloženju in libiduin redko do kašljanjapo aplikaciji. Pri nadomeščanjutestosterona v obliki gela redko nastanejopreobčutljivostne kožne reakcije.Koga ne smemozdraviti s testosteronom?»Nadomeščanje s testosteronom seodsvetuje pri bolnikih z rakom prostate,pri povišani izhodni vrednosti PSA,pri tistih s prevelikim deležem rdečihkrvničk – previsokim hematokritom –Ht (pogosto pri bolnikih s kroničnimipljučnimi boleznimi), pri moških s hudimitežavami z odvajanjem vode zaradipovečane prostate. Ker testosteronpovečuje zadrževanje tekočin, se nadomeščanjeodsvetuje tudi pri nezdravljenemali dekompenziranem srčnem popuščanju.Pri blagem srčnem popuščanjuso po uvedbi testosterona dokazaliizboljšanje telesne zmogljivosti,« pravisogovornica. Na vprašanje, kako sledimobolnike, ki prejemajo testosteron,odgovarja takole: »Prvo kontrolo naredimood tri do šest mesecev po uvedbi terapijein nato enkrat na leto. Preverimoklinično učinkovitost, vrednosti testosteronain varnostni profil (hematokritin sledenje prostate).«Poznonastali hipogonadizem imajomoški, ki imajo nizke vrednosti testosteronain težave, predvsem spolne, ki solahko povezane z nizkimi vrednostmi testosterona.Nadomeščanje testosteronaima zagotovo nekatere ugodne učinke.Odločitev o uvedbi nadomeščanja morabiti individualna, zdravnik mora skupajz bolnikom pretehtati pričakovane koristiin morebitna tveganja, povezana znadomeščanjem testosterona pri vsakemposamezniku posebej.Sladkorna bolezen 31MAJ 2012

ZA NAŠE ZDRAVJE Parodontalna bolezen in sladkorni bolnikNevarnost krvavečih dlesni® Dimitrij Križman, dr. dent. med.Parodontalna bolezen, ki jo ljudje sicer pogosteje poznajo kot parodontozo, je edenkroničnih zapletov sladkorne bolezni. Tako v tujini kot tudi pri nas v Sloveniji so bileizvedene številne raziskave, ki so dokazale medsebojno povezanost parodontalne insladkorne bolezni. Vplivi so obojestranski, saj je pri sladkornih bolnikih, še zlasti pri tistihz neurejeno glikemijo, opazna večja dovzetnost za razvoj parodontalne bolezni, po drugistrani pa zdrava obzobna tkiva pripomorejo k boljšemu uravnavanju glikemije.V veliko primerih stomatologi opažamo,da pacienti sploh ne vedo, da imajobolj ali manj napredovano stopnjo parodontalnebolezni. Kateri so znaki za tostanje? Pacienti najpogosteje navajajo krvavečedlesni, vendar je večinoma reakcijana krvaveče dlesni ravno nasprotna odpravilne: ker dlesni krvavijo, še toliko boljob močnejšem ščetkanju, je čiščenje “boljprevidno”, medtem ko so vzrok za vnete,krvaveče dlesni ravno mehke in trdne zobneobloge, ki jih je seveda treba mehanskoodstraniti. Včasih pacient pride v ambulanto,ko problem niso več le krvaveče dlesni,temveč tudi majavost zob. V tem primeruje zaradi dolgotrajne parodontalne bolezniali pa hitrejšega napredovanja le-te, za karso odločilni tudi genetski dejavniki, prišlotudi do pomembne izgube kosti. Oba procesav veliki večini primerov potekata brezbolečin, tako da bolnik žal nima najpomembnejšega“opozorilnega” znaka, daso obzobna tkiva prizadeta.Kljub temu je pomembno poudariti, dase zobje z začetno stopnjo majavosti poopravljenem parodontalnem zdravljenjuučvrstijo, vsekakor pa tudi manjša majavostomogoča, da zobje še dolgo služijosvojemu namenu.Faze zdravljenjaPri obravnavi parodontalne bolezni statorej pomembni dve fazi: prva je profesionalnahigiena trdnih zobnih oblog, ki jo pacientuopravi stomatolog; druga pa jevzdrževanje odlične higiene, za katero jeodgovoren bolnik, ob tem da je treba bolnikav ambulanti temeljito poučiti o načinučiščenja in tudi o pripomočkih, ki so zato na voljo. Še posebno pri bolj napredovalihoblikah parodontalne bolezni samonavadna zobna ščetka namreč ni dovolj inje priporočljivo uporabljati tudi medzobneščetke, s katerimi veliko bolje očistimo tistemedzobne prostore, v katerih se je dlesenodmaknila. Higienska faza, ki jo opravistomatolog, je sestavljena iz ultrazvočnegačiščenja, luščenja in glajenja korenin zročnimi instrumenti ter končnega poliranjazobnih površin. S tem odstranimo obloge,v katerih so bakterije, ki so neposredenvzrok za vnetje obzobnih tkiv, ter s poliranjemskušamo zobno površino nareditibolj gladko in torej manj dovzetno za nabiranjenovih oblog. Higiensko fazo lahkoopravimo pri nekaj obiskih ali pa se odločimoza tako imenovano metodo “dezinfekcijeustne votline”, pri kateri v eni alidveh obiskih s kratkim razmikom opravimočiščenje oblog, krtačenje jezika ter spiranjedlesninih žepov in ust z raztopinoklorheksidina. Tako v zelo kratkem časudrastično zmanjšamo število bakterij, kipovzročajo parodontalno bolezen, obenempa preprečimo možnost, da bi se v žeočiščeno območje bakterije sproti naselilez območja, kjer higienske faze še nismoopravili. Pri sladkornih bolnikih je higienskofazo smiselno opraviti dvakrat ali trikratna leto. Po raziskavah, ki so jih naredilitudi na ljubljanski stomatološki kliniki,pri sladkornih bolnikih bakterije, kipovzročajo parodontalno bolezen, hitrejespet rekolonizirajo obzobna tkiva. Vsakapoznejša higienska faza je pogojena tudi zizboljšanjem, ki smo ga dosegli.Izguba zob oziroma kostiKončna posledica parodontalne boleznije izguba zob oziroma z njo tudi izguba kosti.Izguba kosti žal pomeni tudi, da je nadomestitevmanjkajočih zob manj kakovostna,ne glede na pristop. Če bolnika oskrbimos protezo, ima le-ta manjšo podpornopovršino in včasih zaradi tega slabšo stabilnost;če pa se oziramo na morebitnooskrbo z implantati (vsadki), nam znatnaizguba kosti večkrat narekuje določeneomejitve. Implantati pri sladkornih bolnikihniso kontraindicirani, niti nimajo bistvenomanjše uspešnosti. Tudi časovno načrtovanjestomatoloških posegov pri sladkornembolniku ima svojo vlogo. Če bomoopravili posege, ki vplivajo na prehranjevanje,moramo to upoštevati in uskladiti odmerkeinzulina. Glede na podatke, da imaveč kot 90 odstotkov sladkornih bolnikovtudi parodontalno bolezen, je v zdravljenjesladkorne bolezni nujno vključiti tudistomatološko obravnavo.www.diabetes-zveza.si32 Sladkorna bolezenMAJ 2011

ZA NAŠE ZDRAVJENega nog pri sladkornem bolnikuNegujmo svoje noge® Mag. Mateja Gantar Kšela, mag. farm.S postavitvijo diagnoze “sladkorna bolezen” se začnezdravstvena vzgoja bolnika, kar je sestavni del zdravljenjadiabetesa. Bolnika poučijo o sami bolezni, navodilih za uporabozdravil, samokontroli vsebnosti glukoze v krvi ali seču, pomenuprimerne prehrane, zadostne telesne dejavnosti idr. Ob obilicinovih podatkov pa diabetik ne sme zanemariti pomena ustreznenege nog in stopal. Več kot polovica vseh netravmatskihamputacij je namreč potrebnih prav pri sladkornih bolnikih.Diabetiki imajo pogosto težaves stopali. Vzroki so okvaraživcev (nevropatija), zoženje inotrditev žilne stene (ateroskleroza)in visok krvni sladkor (hiperglikemija).Zaradi okvare živcevje oslabljen občutek stopalza dotik, bolečino in temperaturo.Bolnik ne čuti, da ga tiščijočevlji ali da mu je v čevelj zašeltujek, na primer kamenček. Težkooceni temperaturo vode zakopanje, zato se lahko opeče.Posledica otrditve žilne stene jemotena oskrba nog in stopal skrvjo, slabša prekrvitev pa pomenizmanjšan transport kisika,hranil in antibiotikov, kar lahkopovzroči odmiranje tkiva inmanjšo odpornost na infekcije.Tretji dejavnik, visok krvni sladkor,pa dodatno ovira normalnoceljenje ran. Še zlasti pri bolnikihs kroničnimi razjedami jeokužba ran pogost zaplet.Osrednje mesto preventiviDiabetično stopalo je resenzaplet sladkorne bolezni. Tveganjezanj povečujejo poškodbe,okužbe, neustrezna nega nogin nestrokovna pedikura. Osrednjemesto zavzema preventiva;vsak posameznik lahko naredinajveč za svoje noge prav sam.Diabetiki morajo skrbeti, da jekoža stopal čista, suha in voljna.Stopala naj bodo zavarovanaz uporabo nogavic in čevljev.Redno si morajo pregledovatistopala, da se opazijo že manjšepoškodbe, ki so vstopno mestoza okužbo. Ker diabetiki zaradinevropatije sprememb nečutijo, je smiselno, da poleg nogvsak dan dobro pregledajo tudinogavice, ali so na njih vidnimadeži izcedka ali krvavitve.Prav zato je priporočljivo, da sonogavice svetle barve.Izbrati je treba pravenogavice, saj so noge vesdan v stiku z njimi.Nogavice za diabetike so naprvi pogled enake kot druge nogavice,a so izdelane na posebennačin. Navaden šiv v nogavicahlahko draži in poškoduje prstediabetikov, zato morajo imetinogavice za diabetike ploski šiv.Elastika na vrhu nogavic ne smestiskati noge, ker je lahko cirkulacijadodatno motena. Morajose gladko prilegati stopalom,brez gubanja. Nogavice se nekrpajo, preluknjane se zamenjajoz novimi.Glede materiala je dolgo veljalo,da sta bombaž in volna najboljšaizbira. Na trgu pa že najdemovisokokakovostne sintetičnemateriale, na primer celliant.Ta je mehkejši od bombaža,regulira potenje ter kliničnodokazano pomaga ohranjati toplotonog. Pomembna lastnosttega materiala je tudi, da izboljšaprekrvitev in posledično pospešujeceljenje ran.Čevlja, ki je povzročil rano,ne sme diabetik nikoli večobuti.Pomembno je, da si diabetikikupijo kakovostne čevlje, ki imajomehak zgornji del, dovolj prostoraza prste, debel gumijastpodplat in vložek, ki ga je mogočeodstraniti. Čevlji naj nebodo preveliki ali pretesni inpete ne previsoke; najbolje jih jekupovati popoldne, ko so stopalaže nekoliko otekla.Postavite noge na prvomesto – izognite seamputacijam.Približno 15 odstotkov bolnikovs sladkorno boleznijo sevsaj enkrat sreča z razjedo nastopalu. Z upoštevanjem nasvetovmedicinskega osebja se lahkopreprečijo hudi zapleti. Priporočljivoje sedeti tako, da staobe stopali položeni na tla, inkratek sprehod vsako uro. Pedikurolahko izvajajo izključnopedikerke, ki so dodatno strokovnousposobljene za delo z diabetiki.Če na novo nastane razjedaali druga bolezenska sprememba,pa je treba takoj poiskatimedicinsko pomoč.

OSEBNA ZGODBADementna mamaAdijo, grem domov!® Neva ŽeleznikSredi noči sem zaslišala brneti telefon in glas na oni strani žice je dejal: »Kličemo vas s policijske postaje. Sredimesta smo našli vašo mamo in vas prosim, da pridete ponjo.« Šok in zmeda v glavi. Vedela sem, da si mama, ki jihima že več kot petinosemdeset, pogosto domišlja, da ji sosedje kradejo stvari in da ji vsi hočejo kaj slabega.34 Sladkorna bolezenMAJ 2011Policisti, očitno vajeni izgubljenih starejšihduš, so z mamo prijazno klepetali.Mene pa je pogled nanjo pošteno pretresel.Oblečena je bila namreč le v tankojutranjo haljo. Pod njo je imela samospodnjice in na nogah copate. Celo breznogavic je bila. Ni vedela, kdaj in zakajje šla od doma. Ničesar se ni spominjala.Če gledam nazaj, vem, da sem takratravnala narobe. Od policistov bi moralazahtevati potrdilo o tem, kje in v kakšnemstanju so mamo našli. Opremljenas takšnim »papirjem« bi jo veliko hitrejespravila do psihiatrične pomoči. Takobi obema prihranila veliko hudega, predvsempa bi mama takoj dobila ustreznopomoč. Če bi si zlomila nogo, bi jo gotovoodpeljala na urgenco. Ker pa je šloza »zlom« v njeni glavi, njene »poškodbe«nisem prepoznala.Mama spet domaSem edinka. Z možem in dvema sinovomastanujemo v bloku in nimam dodatnesobe zanjo, da bi jo vzela k sebi.Zato sem trikrat na dan hodila k njej inbila že po enem mesecu na robu utrujenostiin obupa. Počutila sem se popolnomanemočno. Kar naprej sem se spraševala,zakaj svojcem dementnih osebnihče ne pomaga, zakaj ni dovolj psihiatrovv zdravstvenih domovih, zakaj nemorejo vsi, ki bi potrebovali daljše psihiatričnozdravljenje, takoj v bolnišnico,in končno, zakaj ni dovolj prostora za starejše,tudi za tiste, ki so dementni, v domovihza starejše? Sama vprašanja innobenega odgovora. Jasno mi je bilo,da mama ne bo več mogla živeti sama.Kar naprej pa je ponavljala, da v dom negre. Dom starejših je jemala kot odhodv smrt. Nisem je hotela prizadeti, zatosem se odločila, da bom še enkrat poskusila,ali lahko ostane doma. Zato semobiskala njeno splošno zdravnico in joprosila za zdravila. Mama je namreč trdila,da so ji vsa zdravila pokradli. Bilasem šokirana, ko sem ugotovila, da senjeni zdravnici še sanjalo ni o tem, kakšnetežave ima njena dolgoletna pacientka.Dejstvo je, da splošni zdravniki premalovedo o demenci.ZdravilaIz varnostih razlogov sem ji vedno puščalana mizi le zdravila za dva ali tri dni.Pa ni šlo. Včasih je pojedla vsa hkrati,včasih pa je nanje čisto pozabila … Bilasem obupana. Iz dneva v dan mi je bilobolj jasno, da mama ne more več skrbetisama zase. Ves čas sem tudi trepetala,da bi se zažgala, ko si bo kaj skuhala. Čepravmama ni imela zelo nizke pokojnine,si zasebnega servisa za pomoč starejšimne bi mogla privoščiti. Za osem ur pomočina dan bi morala plačati vsaj tisočpetsto evrov na mesec. Zato sem ji predlagala,da bi vzela v stanovanje kakšno študentkomedicine. Ni hotela. Bilo je čedaljeslabše. Izgubljala se je v lastnem stanovanju,saj ni ničesar več našla. Čepelaje v kotu in kar naprej ponavljala, da soji vse pokradli. Ker se je mama čedalje boljzapirala v svoj svet, sem poklicala na psihiatričnokliniko. Pa so mi rekli, naj jo pripeljemčez dva meseca. (Zdaj je treba čakatiže pol leta! ) Nisem mogla verjeti, daje tudi tam treba tako dolgo čakati.V bolnišniciUporabiti sem morala »zveze in poznanstva«.Mamo sem odpeljala na psihiatrijona pregled in zadržali so jo v bolnišnici.Bila sem srečna, da je končno prišlado strokovne pomoči. Ko sem šla k njejdomov, da bi ji prinesla nekaj oblačil intoaletne potrebščine, sem med množiconavlake našla tudi kup računov, ki niso biliplačani. Pa tudi kar nekaj opominov intožb se je nabralo. Še sreča, da smo vsenašli in plačali. Skoraj vse. Tistih, ki so prihajaliin bili priporočeni, nisem mogladvigniti. Mamina zdravnica na psihiatrijije centru za socialno delo na terenuNeva Železnik je svojo izkušnjo z dementnomamo ter o demenci, težavah, ki jihimajo oboleli in njihovi svojci, zapisala vknjižici Adijo, grem domov …, ki bo šepred poletjem izšla pri Založbi Forma 7.predlagala, da bi dobila začasno skrbništvo.Tako bi lahko marsikaj brez težavuredila. A so tam to kategorično zavrnilirekoč, da bi se lahko na račun mame okoristila.S čim? Stanovanje, v katerem je stanovala,je bilo moje?! Poleg tega sem njenedini otrok. In kako naj se sploh okoristims tem, da dvignem pismo, v katerem je tožbazaradi neplačanih računov? Na psihiatričnikliniki si je mama dobro opomogla.Potem so mi rekli, da jo bodo kmalu odpustili.Spet me je zajela panika. Vedelasem, da mama ne more več živeti sama.V domu starejših, kjer je imela prošnjo,so mi ves čas govorili, da je vse zasedeno.Brez zvez spet ni šlo. Priznam, dasem bila v devetih nebesih, ko je mamav domu dobila sobo, v kateri je bila sama.Sobo smo ji lepo opremili, na stene dalinjene najljubše slike, ji kupili hladilnik,ima svoj televizor in radio. Pa vendar bibila raje doma. Verjamem. Vsak dan joobiščemo, vsako nedeljo, če smo doma,jo vzamemo k sebi. Staršem lahko pomagamosamo, dokler so živi. Pa naj sobili takšni ali drugačni. Vsi so ljudje. Invsi bomo enkrat stari.DomoviHitro sem ugotovila, da je popoldnevsem oskrbovancem dolgčas. V vseh domovihstarejših takrat v službi ostajajosamo dežurne sestre in negovalke, vsidrugi pa gredo ob dveh domov?! Še boljžalostno je ob praznikih, ki trajajo več dniskupaj. Tedaj so starostniki navadno obhladnih večerjah prepuščeni le sebi. Zatomnogi ležijo v postelji, bolščijo v praznoin postanejo depresivni, včasih tudi dementni,če že prej niso bili. Poleg tega vvečini domov kličejo svojce za vsako malenkostin tja moraš priti takoj. Nič jih nezanima, da hodimo tudi mi v službo, ničesarne znajo sami urediti. Pa bi lahko,če bi delali bolj s srcem, če ne bi tja hodilile v službo. Mislim, da bi bil skrajničas, da bi kakšna civilna in neodvisna organizacijaizvajala nadzor po domovih. Zazidovi pač ni vselej zlato, čeprav se šetako sveti …

Oglasno sporočiloInulinPri pripravi naravnih sladil iz stevije je osrednja težavadoziranje sladila. Ker je stevia (Stevia rebaudiana) od 300-do 450-krat slajša od sladkorja, ji je treba dodati polnila,ki izdelku povečajo volumen. Najpogosteje se kot polnilouporabljajo eritritol, maltodekstrin ali inulin. Izbiro polniladoloča tudi uporabnost sladila. Nekatera polnila vplivajo naraven sladkorja v krvi in so zato sladila manj primerna alicelo neprimerna za uporabo pri dietah sladkornih bolnikov.Inulin se nahaja v regratu,topinanburju, cikoriji, česnu,čebuli, beluših in artičoki. Najpogostejese za pridobivanjeinulina uporablja cikorija (Cichoriumintybus) ali topinambur– ameriški krompir (Heliantiustuberosus). Koren cikorijevsebuje: 72 odstotkovvode, dva odstotka beljakovin,0,2 odstotka maščob in 18,7odstotka inulina (v posušenemod 50 do 60 odstotkov) ter1,8 odstotka fruktoze in 1,9odstotka celuloze. Čisti inulinin fruktooligosaharidi (FOS)se pridobivajo z ekstrakcijo vvroči vodi, sušenjem in razprševanjem.Pomembno je, damed proizvodnim procesomne pride do razgradnje in stem do spreminjanja lastnostiinulina in FOS.Inulini infruktooligosaharidiSo polisaharidi (več med sebojpovezanih enostavnih sladkorjev),ki jih najdemo v naravi,saj jih številne rastlineproizvajajo kot rezervno hrano.Encimi v gomolju delomarazgradijo inulin v fruktooilgosaharide(FOS). Pripadajo skupinivlaknin, poznanih podimenom fructans. Inulin uporabljajonekatere rastline kotsredstvo za shranjevanje energijein se običajno nahaja vkoreninah ali korenikah. Večinarastlin, ki sintetizira in shranjujeinulin, ne shranjuje drugihsestavin, kot na primerškrob. Inulin se čedalje pogostejeuporablja v živilski industriji,ker ima koristne hranilnelastnosti. Mešajo ga s probiotikiin ga dodajajo hrani.Po okusu je lahko popolnomaneizrazit ali prefinjeno sladek.Inulin ni prebavljiv in ostanev prebavnem traktu nedotaknjenvse do debelega črevesa,kjer ga prebavijo bakterije.Zaradi spodbujanja rasti probiotičnihbakterij rodu Bifidobacteriumin Lactobacillus jeinulin učinkovit prebiotik. Gastroenterologdr. Željko Krznarićv svoji študiji, objavljenileta 2004, uvaja pojem sinbiotik,ki se nanaša na sočano delovanjeprebiotikov in probiotikov.Velike količine inulina vhrani lahko povzročajo vetrove,zlasti pri ljudeh, ki inulinaniso vajeni. Sčasoma se telonanj navadi in ga večina ljudilahko uživa v velikih količinahbrez stranskih učinkov.Zdravju koristnelastnostiStrokovna literatura pripisujeinulinu, pridobljenemuiz cikorije, številne zdravju koristnelastnosti. EuropeanFood Safety Authority (EFSA)omenja naslednje zdravilneučinke inulina: spodbuja rastbifidobakterij in mikroflore vdebelem črevesu; spodbujapresnovo; deluje kot prebiotik– prebiotične vlaknine krepijovaš naravni obrambni sistem;povečuje absorpcijo kalcijain povečuje kostno maso;uravnava in vzdržuje raven holesterolav krvi.Inulinu, ki ga vsebujejo sladilaStesweet, pri pridobivanjuizločijo sladkor in je zatoskoraj brez kalorij. Primernaso za diabetike in za ljudi, kiskrbijo za nadzor in uravnavanjetelesne teže.

ZA NAŠE ZDRAVJEZgodovina samokontrole pri otrocih in mladostnikihDevetdeset let inzulina® doc. dr. Nataša Bratina, dr. med.Zgodovina spoznanj o sladkorni bolezni sega daleč nazaj, več kot 1500 let pred naše štetje. Tedaj so v staremEgiptu opisali bolezen, pri kateri je bolnik odvajal velike količine urina. Potrebnih je bilo več kot 3400 let, da sonato odkrili še pravo zdravilo – inzulin.Leta 1922 so prvič uporabili inzulin zazdravljenje sladkorne bolezni pri otroku.Vsi poznamo zgodbo o 14-letnemdečku Leonardu Thompsonu, ki je imelpo opisih v člankih sladkorno bolezenv tem času že skoraj dve leti. V času, koje prejel prvo injekcijo inzulina, je bil leše senca živahnega otroka, shujšan je ležalv postelji ali počival na stolu. Ni imelveč moči, da bi hodil, se igral ali govoril.V tem času sta dr. Frederick GrantBanting in dr. Charles Best že preizkusilainzulin na sebi in ugotovila, da je varnozdravilo, a vendar – kako bo delovalpri otroku, ki je na pragu smrti? Prvoinjekcijo rjavkaste tekočine je Leonardpo skrbno pretehtani odločitvi prejel 11.januarja 1922 in kmalu so opazili dramatičenpadec krvnega sladkorja. Sledila jepriprava novega odmerka inzulina, a naslednjainjekcija je sledila šele po dvanajstihdneh – 23. januarja, nato pa je dečekdobival dnevne odmerke inzulina vsedo 4. februarja, ko je postalo jasno –zdravilo deluje, namesto umirajočegadečka sta Banting in Best opazovala čedaljebolj živahnega otroka, ki je z inzulinomživel še trinajst let, dokler ni umrlzaradi hude pljučnice. Sledilo je vednoveč mladih ljudi s sladkorno boleznijo,ki jih je novo zdravilo obudilo k življenjuin rešilo zanesljive smrti. Banting jeskupaj s Škotom Macleodom, ki je proučevalpresnovo ogljikovih hidratov, leta1923 prejel tudi Nobelovo nagrado zamedicino in fiziologijo.Proizvodnja inzulinaPripravljanje inzulina je prevzela industrijaže leta 1923. Sprva so uporabljalipripravke inzulina iz izvlečkov trebušnihslinavk goveda in svinj, ki so bili pogostonepredvidljivi in so imeli številnestranske učinke. Nastajala so protitelesa,učinek inzulina se je lahko z leti zmanjševal,na vbodnih mestih je bilo pogostoopaziti lipoatrofijo ali lipohipertrofijo.Minilo je več desetletij, preden je znanostrazvila humane inzuline, proizvedene z36 Sladkorna bolezenMAJ 2012genetskimi tehnologijami, ki so jim slediliše izboljšani inzulinski analogi.Prva sladkorna bolnicazdravljena pri nasTudi v Sloveniji ima zdravljenje sladkornebolezni pri otrocih in mladostnikihna Kliničnem oddelku za endokrinologijo,diabetes in bolezni presnove tradicijo,dolgo več kot petinpetdeset let.Prvo deklico, ki ji je bilo ime Mirica, jeleta 1955 na Pediatrični kliniki začelzdraviti nestor slovenske pediatričnediabetologije prof. dr. Lev Matajc; od takratsmo na Pediatrični kliniki, Kliničnemoddelku za endokrinologijo, diabetesin bolezni presnove začeli zdravitiže več kot 1800 malčkov, otrok in mladostnikovter mladostnic z novo diagnosticiranosladkorno boleznijo tipa 1. Sevedaso bili ti začetki izjemno težki inod takrat se je zdravljenje sladkorne boleznimočno spremenilo. Sprva je odmerekinzulina določal izključno zdravnik,prepovedana je bila vsakršna telesnaaktivnost, prehrana je komajda omogočalarast in razvoj.Temelji šole o sladkorni bolezniTudi v svetovnih okvirih je šele šolaprof. dr. Henrija Lestradeta korenitospremenila obravnavo otrok s sladkornoboleznijo. Leta 1953 je organiziralprvi poletni tabor za otroke s sladkornoboleznijo v Franciji, bil je tudi ustanoviteljISGD (International Study Groupfor Diabetes, predhodnik zdajšnjegazdruženja pediatrov diabetologovŠtiriindvajseturna pomoč Centra zadiabetes družinam pomagapravočasno razrešiti težave obprebolevanju okužbe, načrtovanjupotovanj in športnih aktivnosti.ISPAD), poleg diabetesa ga je izjemno zanimalaprehrana. In tako je v sedemdesetihletih postavil temelje Šoli sladkornebolezni, kjer je učil, kako lahko sfleksibilnim režimom prilagajanja odmerkovinzulina, določanjem glukozurijein ketonurije, ob otroku primernivarovalni prehrani dobro urejamo krvnisladkor. Minilo je veliko let – vse do objaveDeklaracije z otoka Kosa, da so tiprincipi prerasli lokalne okvire. Na temsrečanju je bil tudi prof. dr. Ciril Kržišnik.Tako so na Kosu leta 1993 zapisali:• da mora biti inzulin dostopen vsemotrokom na svetu,• da je treba zmanjšati akutne zaplete inumrljivost zaradi prepozno postavljenediagnoze sladkorne bolezni tipa 1,• da morajo imeti vse družine dostop doustrezne edukacije,• da se mora dostopnost do urinskihtrakov in merilnikov krvnega sladkorjaizboljšati po vsem svetu,• da je treba povečati raziskave na področjujuvenilnega diabetesa in• da je treba pripraviti smernice za sodobnoobravnavo otrok in mladostnikovs sladkorno boleznijo.Sodoben pristopk zdravljenju pri nasTudi prof. dr. Lev Matajc se je pridružilLestradetovi šoli in podoben sodobennačin obravnave otrok in mladostnikovs sladkorno boleznijo uvedel v Sloveniji.Njegovi šoli je sledil prof. dr. CirilKržišnik, ne smemo pa pozabiti omenititudi prim. dr. Ljubice Brus, ki je vsesvoje delo posvetila otrokom s sladkornoboleznijo – njenim “sladkorčkom”. Tuso še številne medicinske sestre, ki so zvso predanostjo skrbele za sladkorčke,ki so vstopali na Pediatrično kliniko,

spremljale so jih od prvih dni, ko se jezdravljenje z inzulinom začelo, pa prekštevilnih kolonij v Kraljevici in zdaj naDebelem rtiču opazovale, kako rastejo,končujejo šolanje ter si ustvarjajo poklicnekariere in družine. Še zdaj semnogi vrnejo na kliniko predstavit svojepartnerje in otroke in to je za vse nasdokaz, da smo bili s svojo šolo uspešni.Dragoceno delomedicinskih sesterNajdlje so z otroki delale medicinskasestra Marina Jerina, ki kljub upokojitvinadaljuje delo v koloniji, dolga leta Šolodobrega vodenja sladkorne bolezni razvijadiplomirana sestra Ivica Zupančič,prav tako pa življenjske zgodbe našihsladkorčkov spremlja medicinska sestraMihela Jurčec, ki je zdaj aktivna tudi vDruštvu za pomoč otrokom s presnovnimimotnjami in vsa ta leta pomaga oblikovatikolonijo. Ne smemo pozabiti BredeStergar, ki je vrsto let poučevala v Šolidobrega vodenja sladkorne bolezni inpredajala svoje znanje in izkušnje, pridobljeneob zdravljenju svojega sina, ki jeimel od zgodnjega otroštva diabetes. Sledileso še medicinske sestre Zvonka Žnidar,Magda Špilak, Marta Vozlič, številnediplomirane medicinske sestre – TadejaLogar Dolinšek, Marija Dolinar Šifrer,Barbara Murn Berkopec, Ana Gianini,Rebeka Kokalj Vrtarič; tu so zdravniki,mag. Nina Bratanič, mag. MojcaŽerjav Tanšek, doc. dr. Nataša Bratina inprof. dr. Tadej Battelino in seveda še številnemedicinske sestre in mlajši zdravniki.Naše vrste je okrepila še psihologinjaSimona Klemenčič, brez nutricionistkeAndreje Širca Čampa ne bi šlo ...Tako tudi zdaj na oddelku ves čas tečevzgoja mladih kadrov, ki so enak pristopk otroku in družini v prvih trenutkih poodkritju bolezni ohranili na pristni emocionalnipodlagi, kar lahko družini pomagaprebroditi prvo stisko ob spoznanju,da ima otrok sladkorno bolezen.Pa vendar, kaj vse smospremenili v teh letih?Vedno je bilo temelj obravnave otrokaz novoodkrito sladkorno boleznijotipa 1 izobraževanje vse družine o sladkornibolezni, sledili smo smernicam, kiveljajo v svetu, ter vpeljevali najnovejšetehnike in inzuline. Vodenje sladkorneLahko si predstavljate stisko družine med taborjenjem nekje na Hrvaškem, če jeedina brizgalka počila med zamudnim prekuhavanjem, ali pa se je iglica skrivilado neuporabnosti. Kako je bilo šele kopati zemljanke za shranjevanje inzulina vkampu brez elektrike. Pa vendar je šlo! Nekaj kapljic Benediktovega reagenta sostarši prekuhali skupaj z urinom na posebnem gorilniku, prašek ali tableto Clinitestdodali vzorčku urina in v doma narisan zvezek skrbno zapisali, koliko križevsladkorja in acetona je bilo v urinu dopoldne, popoldne ali ponoči. Debela črnapika poleg +++ je pomenila, da je otrok veliko lulal, Ž, dodan k piki, da je bil žejen,velik krogec pa je pomenil hipo. Seveda pa je bilo ključno, kam si ta znak napisal;če je bil pred +++, je to pomenilo pred dopoldansko malico, pred popoldanskomalico ali pred polnočjo, če si isti znak zapisal za +++ v prvi ali drugi, tretji koloni,pa je bil to čas po dopoldanski malici in pred kosilom, po popoldanski malici inpred večerjo ali po polnoči pa vse do jutranjega vstajanja. Tega se res ni bilo lahkonaučiti. Na podlagi teh znakcev si se nato s 24-urnim zamikom odločil, kako bošprilagodil odmerek inzulina naslednje jutro ali večer. Še težja so bila navodila, kajnarediti, če otrok zboli, saj je bil takrat ključen prehod z dveh odmerkov inzulina naštirikrat dnevno injiciranje hitrodelujočega – kristalnega inzulina. Tudi injiciranjeinzulina z iglo velikanko ni bilo preprosto, še teže pa je bilo prilagoditi odmerekinzulina na manj kot dve enoti natančno. Zato so bila nihanja sladkorjev v temčasu zelo velika, povprečne vrednosti krvnega sladkorja so pogosto presegale 20,0mmol/l, pogoste so bile ketoacidoze. Tudi hude hipoglikemije so bile del vsakdana,še posebno pri malčkih, ki pa so na vso srečo zbolevali veliko redkeje kot danes.Pribor za injiciranje inzulina in zvezek samokontrole iz sedemdesetih letbolezni se je od leta 1955 seveda močnospremenilo. Sprva smo uporabljali steklenebrizgalke za večkratno uporabo intope igle, ki so se po številnih injiciranjihinzulina lomile. Otrok je imel na voljoeno brizgalko in dve igli za eno leto,starši so se skušali znajti na različne načine,da so dobili več brizgalk in iglic.Razvoj medicinskihpripomočkov za diabetikeSteklene brizgalke so nato zamenjalebrizgalke za enkratno uporabo, ki soomogočile natančnejše odmerjanje inzulina.Tako so starši odmerili inzulin, sprvo iglico prebodli stekleničko NPH –motnega inzulina, pripravili želeno številoenot in nato z drugo iglico in brizgalkoprebodli še stekleničko bistrega kristalcater s tanjšo in krajšo iglico injiciralidva inzulina zapored otroku v podkožjenadlakti, trebuščka, zadnjice alistegna. Tudi odmerjanje je bilo že natančnejše,vsaj na eno enoto natančno, zmalo domišljije celo na polovičko enote.Sledile se še brizgalke s pritrjeno iglico,kjer se je bilo treba dodatno izuriti,kako izvleči pravo število enot inzulinas hitrim učinkom in nato v isto brizgalkododati še počasni – motni inzulin.Marsikatera brizgalka je sprva romala vsmeti, saj starši ali najstnik niso bili prepričani,da so bili dovolj natančni pripripravi inzulina. V osemdesetih letihsmo nato postopno začeli uporabljatisodobne mehanske injektorje. Ti so v devetdesetihletih popolnoma izpodrinilibrizgalke. Izjemno tanke iglice, ki sobile elektronsko brušene, možnost prilagajanjaodmerka inzulina na 0,5 enotenatančno, dvainpolkrat bolj koncentriraninzulin so olajšali injiciranje inzulinatudi pri najmlajših bolnikih.Sladkorna bolezen 37MAj 2012

Sodobna oblika zdravljenjaUspešen prodor sodobne inzulinskečrpalke se je začel v devetdesetih letihdvajsetega stoletja. V Slovenijo so vstopileleta 2000 in kmalu prevzele vodilnovlogo pri samokontroli sladkorne bolezniv otroštvu. Zdaj jih uporablja skorajosemdeset odstotkov vseh otrok inmladostnikov s sladkorno boleznijo tipa1, ki obiskujejo Pediatrično kliniko. Priotrocih, mlajših od treh let, jih začnemouporabljati takoj po odkritju bolezni, korazrešimo ketoacidozo; pri starejših papo končani remisiji, v povprečju prejkot eno leto po začetku bolezni. Le redkopacient ne želi uporabljati črpalke, veselipa nas, da imamo na slovenskemtrgu najnovejše modele črpalk, ki omogočajonatančno vodenje bolezni. Takolahko boluse in bazalne odmerke prilagajamona 0,025 enote natančno in bazalneodmerke spreminjamo tudi na vsakihtrideset minut, če je to potrebno.Tudi senzor za nepretrgano merjenjesladkorja v medceličnini je prišel v Slovenijoleta 2000, sprva kot pripomočekza retrogradno analizo gibanja sladkorjav obdobju treh do šestih dni, nato pakot sodoben pripomoček za sprotnospremljanje glikemije. Zdaj alarmi otrokaali mladostnika opozorijo na prevelikanihanja sladkorja, najnovejši tipčrpalke se ob uporabi senzorja pri prenizkemsladkorju celo samodejno zaustavi,če uporabnik alarm presliši. Toseveda ponuja povsem drugačen pristopk samokontroli in urejanju sladkornebolezni.Redno merjenjesladkorja v krviKonec sedemdesetih let so na trg prišliprvi glukometri – merilniki sladkorjav krvi, kar je pomenilo velik napredekpri vodenju sladkorne bolezni. Prvi aparatiso bili veliki in neprimerni za domačouporabo, saj je bilo njihovo umerjanjezamudno, meritev dolgotrajna. Avendar so zavzeli pri ambulantni kontroli,predvsem pa v koloniji, pomembnomesto ob analizi urinskih izvidov terLeta 1967 je bila prvič organiziranakolonija otrok s sladkorno boleznijo vKraljevici. Ta nepretrgoma poteka že45 let, zdaj že od leta 1992 več kot120 otrok združuje kot obnovitvenarehabilitacija na Debelem rtiču, katerestroške pokrije ZZZS.Steklenička z inzulini in brizgalka z iglami za injiciranje inzulinameritvi glikoziliranega hemoglobina. Vkoloniji smo manjše in priročne merilnikezačeli množično uporabljati preddvajsetimi leti, prvič smo tako imelimožnost pri vseh otrocih preveriti, aliimajo res hipo in kakšen je sladkor predobrokom. Seveda številni starši in otrocisprva niso verjeli, da bi bil merilnikkoristen pripomoček – pogosto smo slišalistavek: »Saj so urinski izvidi dovolj.«Prvi lancetni sprožilniki, predvsem pa ročnelancete, so povzročali prave brazgotinena občutljivih otroških prstih, zatoje bilo meritev sladkorja malo, šele novejšegeneracije lancetnih sprožilnikovso prinesle možnost prilagoditve globinevbodov in tudi lancetke so se zmanjšale,bile so tanjše in veliko ostrejše,udarec lancetnika pa nežnejši. Tudi to jepomembno vplivalo na število meritevkrvnega sladkorja.Nov pristop v novi šoliIn začela se je nova Šola dobrega vodenjasladkorne bolezni. Sprva smopredlagali vsaj eno meritev sladkorja nadan, a kmalu tudi štiri meritve niso zadoščale.Večina dobro vodenih otrok,mladostnikov in odraslih s sladkornoboleznijo zdaj meri sladkor več kot šestkratna dan. Tako smo začeli v šoli poučevati,kako prilagajati odmerek inzulinasproti glede na raven sladkorja. Otrokesmo poučili, da imajo poseben odmerekinzulina za “lep”, “previsok” in “prenizek”sladkor. Naši “krogci”, “pike” inčrka “Ž” so postali preteklost. Kmalusmo družinam izročili korekcijske listke,kjer so imeli napisan pravi korekcijskiodmerek inzulina glede na višinosladkorja, z opozorilom, ki velja tudidanes, da pri previsoki ravni krvnegasladkorja največji korekcijski odmerekinzulina ne sme preseči 0,1 E/kg telesneteže.A vendar – z začetkom uporabe glukometrovso že občasne meritve krvnegasladkorja kljub temu, da so bile dolgotrajnein zamudne, omogočile boljšivpogled v presnovno urejenost pri sladkornibolezni in natančnejše prilagajanjeodmerkov inzulina. Težkih hipoglikemijje bilo manj, tudi izjemno visokihsladkorjev in ponovnih hospitalizacijzaradi ketoacidoz je bilo manj.Kako torej vodimosladkorno bolezen danes?Danes ima vsak otrok in mladostnik ssladkorno boleznijo svoj merilnik krvnegasladkorja, s katerim lahko na zelopreprost način v najkrajšem času izmeriraven krvnega sladkorja. Lancetnisprožilec povzroči le minimalen zbodljajv prst in testne trakove za merjenjeketonov v urinu lahko nadomestimo ssodobnejšo metodo meritve ketonov vkrvi. Večina otrok uporablja funkcionalnoinzulinsko terapijo in odmerek inzulinasproti prilagaja količini zaužitihogljikovih hidratov in višini sladkorja.Največkrat inzulin odmerijo s pomočjočrpalke, ki jim s sodobnim računalnikompomaga pri izračunu inzulina. Starši inotroci delo spremljajo tudi s pomočjoračunalnika, ki omogoča analizo gibanjasladkorjev v glukometru ali na črpalki.Senzor uporablja približno deset odsto-38 Sladkorna bolezenMAJ 2012

tkov otrok, največ v skupini mlajših odsedmih let, ki imajo dostop do senzorjevprek ZZZS.Dodatno izobraževanjemladih bolnikovOd leta 1977 smo najprej kot endokrinološkioddelek, nato pa je to vlogo prevzeloDruštvo za pomoč otrokom s presnovnimimotnjami, organizirali letnasrečanja Kluba otrok, mladostnikov inmladih odraslih s sladkorno boleznijo innjihovih družin. Tako bo letošnje srečanježe petintrideseto. Sladkorčki, glasilomladih s sladkorno boleznijo, so lanipočastili 40-letnico izhajanja, saj smojih prvič izdali leta 1971. Zadnja tri letaje aktivna spletna stran sladkorcki.si,lani pa smo izdali tudi posebno publikacijoza učitelje in vzgojitelje o sladkornibolezni, dodali smo še zdravstveninačrt za vodenje SB v vrtcu in šoli ter algoritemukrepov pri visokih in nizkihsladkorjih. Vse skupaj smo dopolnili šez izkaznico o sladkorni bolezni, ki jolahko vsak otrok, mladostnik ali odrasels sladkorno boleznijo dobi v naši ambulantiali na oddelku. Tako je vse usmerjenov izobraževanje celotne populacijeo življenju s sladkorno boleznijo.Vključujemo se v tekmovanje o sladkornibolezni, ki ga organizira Sloda in kije pomemben vir znanja mladostnikovo sladkorni bolezni tipov 1 in 2.Klinični oddelekza endokrinologijo, diabetesin bolezni presnoveVključeni smo v številne mednarodneraziskave s področja sladkorne bolezniz željo prinesti do naših malih bolnikovnajnovejša spoznanja znanosti. Senzorji,zaprta zanka, novi inzulini, preventivneraziskave – v vse te raziskave sovstopili tudi slovenski otroci in mladostnikis sladkorno boleznijo. Vključenismo v mednarodne registre sladkornebolezni tipa 1. Tako skrbno spremljamospoznanja o pogostnosti sladkorne bolezni.Projekt Kakovost v zdravstvu je tisti,ki kaže, kaj smo dosegli pri vodenjusladkorne bolezni v zadnjih letih, in rezultatiso pomembni, število ambulantnihpregledov smo povečali na več kotštiri na leto, z uporabo črpalk pa je glikoziliranihemoglobin HbA1c v celotniskupini otrok in mladostnikov, ki obiskujejonašo kliniko, v zadnjih desetih letihz 9,25 odstotka upadel na 7,75 odstotka.Letos smo uvedli razširjeno letnokontrolo, v kateri bo vsak mladostnik odslejenkrat na leto opravil pregled stopalin očesnega ozadja, posvet pri dietetikuin diplomirani medicinski sestri edukatorki,rešil presejalni test o morebitnihpsiholoških težavah in opravil odvzemkrvi za določitev ščitničnih hormonov,celiakalnih protiteles in višino holesterola.Tistim, ki imajo celiakijo, vsakoleto izmerijo tudi kostno gostoto.Samo še ena želja se mora izpolniti vletu 2012 – da bi izdali priročnik osladkorni bolezni, ki bi združeval vseobjavljene članke zadnjega desetletjaiz revije Sladkorčki in ki bo v pomočvsakomur, ki želi o sladkorni boleznitipa 1 izvedeti več.Ja, res drži, časi kuhanja urina z Benediktovimreagentom in uporabo tabletClinitest so že zdavnaj zgodovina.

IZ NAŠIH DRUŠTEVn Društvo diabetikov JeseniceRekreacija, druženjein izobraževanjeKomaj smo dobro zakorakali v leto 2012, pa imamo za sebojže vrsto aktivnosti, ki smo jih organizirali za naše člane. Začelismo s pohodi in predavanji ter občnim zborom. Ob tejpriložnosti je predsednik Oto Kelih poudaril, da smo kljub slabimgospodarskim razmeram uspešno opravili svoje delo.Prvi letošnji pohodJanuarja smo organizirali zimski pohod v dolino Tamar, zbralismo se v Planici pod skakalnicami. Vso pot do koče v Tamarjuse nam je odpiral čudovit pogled na snežno zimsko idilo,še posebno na Jalovec. V dobri uri smo prispeli do cilja, kjersmo se le pogreli, saj nas je lakota vabila nazaj pod Ponce natoplo enolončnico. Tako smo preživeli čudovit dan, ki se ga bomoše dolgo radi spominjali.Pustna sobota v znamenju hojeSpomin na zimske pohodeTokrat smo se odpravili okoli Blejskega jezera. Odpeljali smose z vlakom, kar se zgodi sicer redko, a vožnja je bila prijetnain poceni. Udeležilo se nas je 33 članov. V regatnem centrunas je že čakal vodnik in gostitelj Gusti Velnar, ki je tudi naščlan. Po rodu je Prekmurec in se je že pred več kot 40 leti zapisalblejskemu turizmu ter tam dočakal tudi pokoj. Na poti okolijezera smo se večkrat ustavili in izvedeli veliko zanimivostio Bledu. Pot nam je ob izvrstnem vodniku hitro minila, cilj našegapohoda, vinoteka Belveder v sklopu Vile Bled, ki jo imaGusti v najemu, pa je bila čudovit zaključek izleta. Poleg pokušnjesta nam skupaj z ženo pripravila tudi toplo malico. Biloje odlično in temu primerno tudi razpoloženje pohodnikov.Iskrena hvala gostitelju in njegovi ženi za lepo preživet dan.Sonja Ravnik, fotografija: Ferjan BabičKronična bolezen venPredavanje je bilo zelo kakovostno, zanimivo in tako kot večinapredavanj polno obiskano, saj je prišlo 98 članov. Preda-

IZ NAŠIH DRUŠTEVval je prof. Mišo Šabović, dr. med., ki je vsebino podal zelo razumljivo.Vsak udeleženec zdaj ve, zakaj nastane kronična bolezenven in kako ukrepati, da bolezen ne napreduje, oziromakako jo lahko preprečimo. Sledila je tudi predstavitev protibolečinsketerapije s Tensom dr. Mojce Gašperin.Medsebojni vpliv sladkorne bolezniin parodontalne bolezniIzvajalki predavanja in delavnice sta bili študentki petega letnikastomatologije. Uvodni teoriji je sledil praktični prikaz pravilneizbire, uporabe zobne ščetke in medzobne ščetke ter nitke.Predavanja se je udeležilo 18 članov, ki so bili z izvedbodelavnice zelo zadovoljni.Sonja RavnikObčni zborPredsednik Oto Kelih je pozdravil vse prisotne člane ter županaobčine Jesenice Tomaža Mencingerja, predstavnike gorenjskihdruštev diabetikov iz Kranja, Škofje Loke, Tržiča, Kamnikain Domžal ter jim zaželel prijetno počutje med nami.Ob pregledu dela smo ugotovili, da smo bili usmerjeni v preventivo,organizirali smo socialno pomoč diabetikom – pedikuronog ter simbolična darila starejšim. Vse leto smo se rekreiraliin se veliko družili. Sodelovali smo pri državnem tekmovanjuučencev šol v znanju o sladkorni bolezni. Uspešno je bilotudi sodelovanje s Srednjo zdravstveno šolo Jesenice, diabetološkoambulanto Bolnišnice Jesenice, gorenjskimi diabetičnimidruštvi in zvezo. Primerno je sodelovanje z občinami gornjeGorenjske, zelo uspešno pa z občino Jesenice. Krajevnaskupnost Sava nam daje osnovne možnosti za delovanje, sodelujemopa še z Društvom upokojencev Jesenice. V društvoso vključeni člani in članice iz občin gornje Gorenjske, vseh skupajnas je 513, od tega 58,7 odstotka iz jeseniške občine. Pritem ugotavljamo, da je povezanost med društvi s sorodnimi dejavnostmiza zdaj slaba, vendar se bomo morali trdno povezati,če želimo preprečiti zmanjševanje pravic na račun bolnikov.Kljub številnim neznankam, zlasti na finančnem področju, smobili pri oblikovanju programa za leto 2012 optimistični ter prepričani,da ga bomo uspešno uresničili. Največ pozornosti vprogramu namenjamo preventivi in izobraževanju, saj sta temeljza dobro vodenje sladkorne bolezni. V letu aktivnega staranjain solidarnosti med generacijami bomo še naprej sodelovaliv akcijskem načrtu pri Nacionalnem programu za obvladovanjesladkorne bolezni 2010–2020.Zaradi zdravstvenih težav člana in članic v izvršnem odboruin NO smo imeli tudi nadomestne volitve. Razrešeni so: TomažErtl, Slavka Gmajnar, Majda Mihelič in Sonja Prevc. Nadomestničlani so: Marija Kern, Sara Ramuš in Marjan Vehar.Občni zbor smo končali s prijetnim druženjem. Anuša FerjanUtrinek z občnega zboraZahvalaMinuteso dolge,leta kratkaNagrajenke za dolgoletno delo v društvu, nagrajenecTomaž Ertl je bil odsotenPrišel je trenutek slovesa od nekaterih članov iz izvršilnegain nadzornega odbora društva. Predsednik Oto Kelihse je ob koncu občnega zbora s skromnimi darili zahvalilSonji Prevc, Majdi Mihelič, Slavki Gmajnar in Tomažu Ertluza dolgoletno delo v organih društva. Njihova imena bodov zgodovino društva zapisana z zlatimi črkami, saj so društvupogosto pomagali v najtežjih časih s svojimi predlogiin delom. Preskromna je beseda hvala, vendar je izrečenaiz srca vseh tistih, ki poznajo njihovo požrtvovalnost, odnosdo dela in pogosto žrtvovan prosti čas za sladkornegabolnika. Dejanja govorijo glasneje kot besede! Še enkrathvala za vse, kar ste storili za Društvo diabetikov Jesenice!Oto Kelih, fotografija: Anuša Ferjann Društvo diabetikov LenartLetni občni zborČlanice in člani smo se zbrali na zadnji marčevski dan, da biocenili rezultate opravljenega dela v letu 2011. Iz podanegaporočila predsednice društva Jožice Vračko je bilo zaslediti,da smo z opravljenim delom lahko zelo zadovoljni.Po uvodnem delu je Katja Pečar iz podjetja Bioviva predstavila,kako na naraven način lajšati bolečine, krepiti mišice inpreprečevati zaplete sladkorne bolezni. Tudi letos bomo delavni,saj vsak prvi ponedeljek v mesecu organiziramo pohodpo Slovenskih goricah, vsak tretji ponedeljek v mesecu kopanjev Biotermah Mala Nedelja, vsako sredo so v društvu uradneure. Redno pa potekajo tudi meritve sladkorja v krvi.Pridružite se namDruštvo diabetikov Lenart ima 190 članov, a je v okolici še velikoljudi, ki se soočajo s sladkorno boleznijo, vendar omahujejo,ali bi se včlanili. Zato si moramo tudi v prihodnje prizadevati,da bi jih vključili v svoje vrste. Vabilu na občni zbor seje odzval predstavnik zveze Slavko Brus, ki je med drugim vnagovoru pohvalil naša prizadevanja.Rudi TetičkovičSladkorna bolezen 41MAJ 2012

IZ NAŠIH DRUŠTEVn Društvo diabetikov Murska SobotaPestro letoje pred namiV našem društvu ne izgubljamo časa! Ob svetovnem dnevuledvic, ki ga vsako leto zaznamujemo v marcu, smo v skupniakciji z Društvom ledvičnih bolnikov Pomurja postavili informacijskotočko v trgovskem središču BTC v Murski Soboti.Kako hitro teče čas, smo ugotovili v soboto, 10. marca, obrednem letnem občnem zboru našega društva. Aprila smo sev sklopu svetovnega dneva zdravja predstavili na osrednji pomurskiprireditvi v Ižakovcih. Tudi letos smo se po velikonočnihpraznikih udeležili izobraževalnega okrevanja v hoteluSvoboda v Strunjanu ter se pridružili članom Društva diabetikovVelenje in sklenili številna nova poznanstva.Skupna akcija sladkornihin ledvičnih bolnikovProstovoljci društva, zdravstveni delavci ter dijaki Srednjezdravstvene šole Murska Sobota so mimoidoče seznanjali spomenom zdravih ledvic in sladkorno boleznijo, saj je ta najpogostejšivzrok za okvaro ledvic. Mimoidočim obiskovalcemsmo brezplačno merili krvni sladkor in krvni tlak, delili brošuriceter jih ozaveščali o pomenu in posledicah bolezni. Kar nekajobiskovalcev smo opozorili na visok krvni sladkor in visokkrvni tlak ter jim priporočili obisk pri osebnem zdravniku. Obtej priložnosti nam je podjetje Johnson & Johnson podarilo merilnikesladkorja v krvi in pripadajoče lističe. Upamo, da smoza obiskovalce naredili nekaj koristnega. Želimo si, da bi bilotakšnih informacijskih točk čim več.Darko MiholičObčni zborMnožična udeležba na občnem zboruUdeležilo se ga je veliko članov in še posebej smo bili veselistrokovnega osebja Diabetične ambulante Splošne bolnišniceMurska Sobota, Zdravstvenega doma Murska Sobota, predstavnikovvseh treh pomurskih društev diabetikov (Lendava,Ljutomer in Gornja Radgona) in predstavnikov iz Pomurskegadruštva slepih in slabovidnih, Društva ledvičnih bolnikov, DruštvaŠTRK - bolnikov po možganski kapi ter predstavnicesponzorja. Začeli smo s strokovnim predavanjem diabetologinjeNataše Pitz, dr. med., o odkritju inzulina. Sledila so poročilapredsednika, blagajnika, nadzornega sveta in komisij društev.Predsednik je udeležence seznanil z aktivnim delovanjemdruštva, saj smo bogat lanski načrt v celoti izpolnili. Dokaz našegadobrega delovanja so člani, ki se nam pridružujejo. Podpredsednicain blagajničarka sta predstavili še delovni in finančninačrt za letošnje leto, ki je zelo pester. Letošnji občni zborje potekal tudi v znamenju podelitev priznanj zveze članom društvaza prizadevno delo. Vsi prisotni, še zlasti pa naši gostje,so bili navdušeni in zelo zadovoljni z delom društva ter namzaželeli vsaj tako uspešno delovanje v letošnjem letu. Vabimovse, ki ste nam enaki, da se včlanite v naše društvo, kajti s skupnimimočmi in dobro voljo se da vse narediti! Marija BarberSvetovni dan zdravja –za aktivno in bolj zdravo starostNa prireditvi so sodelovala različna društva in organizacije, kidelujejo v pomurski regiji. Po kratkem kulturnem programu(nastop folklorne skupine, tamburašev, vrtca Ižakovci) in telovadbis fizioterapevtko smo pokusili zdrave prigrizke, ki jih pripravljajoižakovske ženske. Štirje naši člani so z medicinskosestro Suzano obiskovalcem merili sladkor v krvi, opravili soveč kot dvesto meritev! Upamo, da bo prihodnjič sodelovaloše več društev in da se bomo predstavili še širšemu krogu Pomurcev.Darko MiholičPridno smo telovadiliIzobraževalno okrevanje v StrunjanuOb vsakodnevni jutranji telovadbi v bazenu, nordijski hoji in krajšihter daljših vodenih pohodih smo uspešno kurili kalorije, nabraneob izvrstni kulinariki. Okrevanje je bilo za nas koristno,saj so bile vrednosti krvnega sladkorja in krvnega tlaka ob koncutedna nižje, tudi zapletov nismo imeli.Vsa strokovna predavanja in aktivnosti so bili presenetljivo dobroobiskani. V ponedeljek smo imeli minigolf turnir z animatorkoTanjo ter energetsko popoldne za nabiranje moči in vitalnostiz Alenko Repanšek. Zvečer so nam predstavili istrskedomače izdelke ob večeru francoskih šansonov z Evgenom inBarbaro. Naslednji dan smo prisluhnili predavanju dr. MetodaPrašnikarja o zdravem življenjskem slogu, imeli organiziran pohodv Izolo, zvečer pa glasbo in ples. V sredo dopoldne smoz Barbaro opravili poživljajoče in hkrati sprostitvene vaje, popoldnesmo kuhali skupaj s temperamentnim vodjem kuhinjeBranetom Ergešem, nato pa so se naše dame s Tanjo pogovorileo modi, trendih in barvah. Zvečer smo si ogledali stekleneizdelke izolskega umetnika Matjaža Bornška, sledil je nastopvokalno-instrumentalne skupine iz Mehike Trio esenca.V četrtek zjutraj smo šli nakupovat v Milje, sledil je voden po-42 Sladkorna bolezenMAJ 2012

IZ NAŠIH DRUŠTEVn Društvo diabetikov Litija in ŠmartnoSpremembaimena društvaSporočamo, da smo spremenili ime društva. Prej je bilo Društvodiabetikov Litija, zdaj pa je Društvo diabetikov Litija in Šmartno.Društvo ima tudi novo predsednico, Rudolfo Pogačar.Rudolfa PogačarPohodov smo se redno udeleževalihod po Portorožu z ogledom vrtnarije Grašič in Forme vive. Vpetek smo se potepali po slovenski Istri, večer pa se je nadaljevals predstavitvijo domačih izdelkov Meri Kozelj in gledališkopredstavo Kulturnega društva Dekani. V soboto je bila naterasi hotela šparglijada, ki se je nadaljevala s predstavitvijoin prodajo domačega oljčnega olja.V nedeljo smo razočarani ugotovili, da je teden prehitro naokrogin da se bo treba posloviti od prijaznega okolja Strunjana.Zahvaljujemo se za prijaznost in ustrežljivost celotnemukolektivu hotela Svoboda v upanju, da se prihodnje leto spetvidimo v še večjem številu.Darko MiholičDruštvo diabetikov Litija je imelo 6. marca občni zborn Društvo diabetikov Slovenj GradecZaplesal je najmlajšičlan našega društvaLetošnje srečanje sladkornih bolnikov slovenjgraškega društvav popoldnevu prvega marčevskega petka je bilo res prijetno.Dobro voljo so ob zanesenjakih, ki uspešno krmarijoprogramirane dejavnosti, prinesli s seboj tudi člani.Nik si pripravlja svoje diabetične keksePrijetno je bilo prisluhniti bogati vsebini poročil o delu in novihprogramih ter predavanju pedikerke Marjane Kresnik, ki je bilolepo, pa še koristno povrhu. Še enkratveč nas je presenetila naj predsednicaAngela Helbl. Žalostno obodločitvi, da zaradi bolezenskih težavne bo več vodila društva. Zasluženospoštovanje pa je požela,ker je zmogla poiskati pravo osebnost,ki jo bo zamenjala za krmilomdruštva. Že besede, ki nam jih je poizvolitvi namenil novi predsednik,Ivan Gašper, so prižgale vero, dalepi časi tega humanitarnega društvaostajajo. Nazadnje pa smo občudovanje,da bo naša Angela Helblostala v izvršnem odboru, še vsi prisotniodeli v zahvalo s sliko hribčkov Uršlje gore, umetnino prof.Karla Pečka.Otroško veseljeMed nasmejanimi obrazi so žareča lička in otroško veselje najmlajšegačlana našega društva zbujala občudovanje posebnesorte. Vanj so se zlivali zvoki aplavza, s katerim smo Nika toplopozdravili, ter navdušenje, ko je srečen zaplesal. Pa tudikakšna solza ob razmišljanju, da si dvajsetmesečni fantič vendarlene zasluži tako grenkega otroštva. Ob Nikovih bolezenskihtežavah sta kar nekaj noči prebedela skrbna starša. Njunsum, da bi lahko bila kriva sladkorna bolezen, je bil žal upravičen.Ob zdravniški pomoči na pediatriji v Ljubljani za sinka,prikrajšanega tudi za druženje v vrtcu, svetle trenutke iščetamamica in očka. Ker rad prisluhneglasbi, je zanj nikoli ne zmanjka. Zatoje ob prijetnih zvokih zaplesal tudi nasrečanju sladkornih bolnikov. Najmlajšemučlanu slovenjgraškega društvaso trenutki vedrine prehitro potekli.Nakremžil je obrazek, ko je moral domov,saj bi še plesal in se veselil. Kosmo mu pomahali ob slovesu, pa namje vendarle odmahal. Da bi ob zdravljenjuinzulinska črpalka uspešnouravnavala ritem njegovega sladkorja,je želja, ki sem jo zapisal v imenuvseh, ki Niku želimo še veliko prijetnihtrenutkov. Marjan KrižajSladkorna bolezen 43MAJ 2012

IZ NAŠIH DRUŠTEVn Društvo diabetikov Novo mestoIzredenspomladanski pohodNaša vodnica Fanika pa zna. V nedeljo je ob ogledu trase zapohod ugotovila, da se narava hitro prebuja, zato nas je sklicalateden dni prej, kot je bil predviden pohod, saj je presodila,da bomo sicer zamudili pravo občudovanje pomladi.Štirinajst se nas je z vlakom odpravilo z novomeške postajeKandija do Rožnega Dola. Vožnja s skupinsko vozovnico je bilapoceni in ekološka. Od postaje Rožni Dol smo se spustili dovasi Rožni Dol in potoka Mlinščica, šli smo mimo turistične kmetijeRibnik Mlinar in nadaljevali pot skozi pašnik in gozd podvasi Brezje in Potoki ter prispeli do gozdnih površin, kjer namje narava postregla z lepim okrasjem. Dan je bil poln pomladanskesimbolike: 21. marec, prvi (letos drugi) dan pomladi,jasno nebo, toplo sonce in polno cvetja. Zvončki, kronice, belipodlesek, vetrnice, drugo pomladno gozdno cvetje in že polnopoganjajočega čemaža senam je razkazovalo na nižjemdelu in obeh pobočjih gozda.Vsi smo bili očarani nad takobogatim rastiščem cvetja, zlastikronic, in vsi smo se Fanikizahvalili za izlet zunaj našegaurnika. Ko smo se vračali,je na postaji Rožni Dol leporazpoloženje polepšala šeAnica, ki je zrecitirala svojopesem za bližnji materinskidan, svoje verze pa je dodaloše nekaj nadarjenih. Bil jeres lep izlet.Zina Vidrih,fotografija: Fanika Vovk Pohod med pomladanskim cvetjemBrezplačni svetovalni telefonza sladkorne bolnike DIA-FONje že na voljo.Na vaša vprašanja odgovarjajostrokovnjaki vsako sredomed 18. in 22. uro.n Društvo diabetikov HrastnikDejavnosti društvav prvem trimesečjuV našem društvu smo v prvem trimesečju organizirali občnizbor in se poslovili od dolgoletnega predsednika ter izvolilinovega. Odpravili pa smo se tudi na izobraževalni oddih inrekreacijo v toplice.Občni zborZačeli smo s predavanjem podjetja Fidimed, nato smo pregledalidelo v letu 2011 in ugotovili, da smo bili uspešni. Naša nalogaje bila ozaveščanje ljudi in izobraževanje diabetikov terpremagovanje težav, s katerimi se srečujemo. Po podanih poročilihje sledila razrešnica staremu vodstvu in volitve novih organovdruštva za prihodnja štiri leta. Po dvanajstih letih se jes funkcije poslovil dolgoletni predsednik društva Viktor Ramšak.Društva ni povsem zapustil, ostal je še član izvršnega odborain bo v pomoč novoizvoljenemu predsedniku LeopolduMajesu. Novi podpredsednikje Andrej Logar, v izvršnemodboru pa je še sedem drugihčlanov.Pohvalaza marljivo deloGostje, ki so prisostvovali občnemzboru, so pohvalili deloin prizadevnost vodstva društva,pomen delavnic za merjenjekrvnega sladkorja,krvnega tlaka ter holesterolain organiziranega druženjačlanov na predavanjih, kopalnihdnevih, izletih ter srečanjihs preostalimi društvi. Udeležbana občnemu zboru je biladobra, saj je bilo navzočih 107 članov in dvanajst gostov. Poobčnem zboru smo še nekaj prijetnih uric preživeli skupaj oblahki večerji in kozarčku ter se poveselili.Preventivno okrevanje v Šmarjeških toplicahV okviru okrevanja so nam vsak dan merili krvni sladkor, organiziralijutranjo hidrogimnastiko v bazenu, obiskovali smo fitnes,šli na nordijsko hojo, kuharsko delavnico o pravilnemprehranjevanju sladkornih bolnikov, prisluhnili smo predavanjudiabetologinje o kardiovaskularni ogroženosti sladkornega bolnika.Pripravili so nam novo storitev za ugotavljanje ogroženostibolezni srca in ožilja s pregledom pri diabetologu z lipidogramomin ultrazvokom vratnega ožilja, ki je za sladkornegabolnika zelo pomembna. Vsak dan smo se udeleževalidružabnih večerov, v petek pa so nas presenetili z nočnim kopanjemob penini. Vsi smo bili zadovoljni tako z organizacijokot tudi s storitvami, ki so nam jih ponudili v termah, zato sejim ob tej priložnosti lepo zahvaljujemo za njihovo gostoljubnost,prijaznost in vse drugo.Vojka Železnik44 Sladkorna bolezenMAJ 2012

IZ NAŠIH DRUŠTEVn Društvo diabetikov Škofja LokaAktivnostiletošnjega letaDevetnajstega marca smo na letnem srečanju podali poročiloo delu društva v letu 2011 in program dela za leto 2012. Vskladu s sprejetim programom smo v društvu organizirali predavanjeo pravilni in zdravi prehrani sladkornih bolnikov.Občni zborDelo društva je prilagojeno zahtevam zakona o humanitarnihorganizacijah, kjer sta določena oblika in način dejavnosti organizacijza kronične bolezni, ki so se izvajale skozi vse leto.Za leto 2012 bo društvo večji del sredstev namenilo izobraževanju,preventivi, socialni pomoči diabetikom in športnim dejavnostim.Vsi programi so bili v začetku leta strokovno pripravljeniv sodelovanju z diabetologom Tomažem Camlekom,dr. med., patronažnimi sestrami Poljanske in Selške doline tervodstvom društva. Veliko pozornosti bomo letos namenili dnevustarejših, ki bo 1. oktobra. Posvetili ga bomo medgeneracijskemusodelovanju, saj je starost obdobje, ki je zaradi svojihbogatih izkušenj in modrosti pomemben in nepogrešljiv delživljenja.Podelitev priznanj na občnem zboru društva diabetikov Škofja LokaPodelitev priznanjNa občnem zboru je predsednik zveze Janko Kušar podelil priznanjain zahvalo zveze za dolgoletno delo v društvu ter zahvaloDruštva diabetikov Škofja Loka. Zlato priznanje zvezeje prejel diabetolog Tomaž Camlek, dr. med., za dolgoletno uspešnoizobraževanje diabetikov in strokovno pomoč pri pripraviletnih programov društva. Srebrno priznanje so za izobraževanjein obiske sladkornih bolnikov prejele patronažne sestre:Valerija Šinkovec, dipl. med. sest. iz Žirov, Bernarda Lukanič,dipl. med. sest. iz Žirov, in Minka Šmid, dipl. med. sest. iz Železnikov.Za večletno donatorstvo je zahvalno listino zvezeprejelo podjetje Obrtnik iz Škofje Loke. Zahvalo Društva diabetikovŠkofja Loka je prejela Tina Osterman, prof., za pripravo,organizacijo in vodenje državnega tekmovanja iz znanja osladkorni bolezni učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol,ki je bilo lani v Škofji Loki. Vsem iskreno čestitamo!Silva Žontar, fotografija: Marko ProjPredavanje o zdravi prehraniPredavala je gospa Andreja Širca - Čampa, univ. dipl. ing. živilsketehnologije. Z velikim zanimanjem smo spremljali njenebesede in si pridobili dodatno znanje o pravilno načrtovani prehranisladkornega bolnika, ki je temelj zdravljenja naše bolezni.Slišali smo več napotkov o režimu prehranjevanja, primerni hranilnisestavi obrokov, se seznanili s “slabimi” in “dobrimi” ogljikovimihidrati in maščobami. Med predavanjem je večkrat poudarila,kakšen je pravilen vnos hrane pri sladkornem bolniku,ki je na terapiji z inzulinom, in bolniku, ki ima predpisanazdravila ali dieto. Že na začetku predavanja je gospa AndrejaŠirca - Čampa poudarila, da je cilj prehranskih priporočil za sladkornegabolnika: dolgoročno ohranjanje zdravja diabetika, preprečevanjezapletov pri diabetesu ter ohranjanje normalne ravniglukoze v krvi. Vsi, ki smo spremljali predavanje, smo bilizelo zadovoljni.Silva Žontarn Društvo diabetikov KamnikDelovno srečanjePovabilu društva so se odzvali podžupanja Kamnika mag. JulijanaBizjak Mlakar, podpredsednik zveze Marjan Šiftar, prim.dr. Dean Klančič, dr. Jana Plavc in direktor Zdravstvenegadoma Kamnik dr. Sašo Rebolj.Delovni sestanek je vodila predsednica društva Savica Juntez,prisotni smo bili tudi člani izvršnega odbora društva. Sestanekje bil namenjen boljšemu sodelovanju med društvom in lokalnoskupnostjo ter diabetološkim dispanzerjem. Dogovorili smose za aktivnosti, ki bodo pripomogle, da se bo v društvo vključiloveč sladkornih bolnikov. Prim. Klančič je pojasnil, kaj pomenijoreferenčne ambulante na krajevni ravni. Podpredsednikzveze je pohvalil delovanje našega društva, poudaril je pomensodelovanja društev na festivalu za tretje življenjsko obdobje.Vsi se zavedamo, da je denarja čedalje manj, a z velikoprostovoljnega dela in dobre volje ter pripravljenosti za sodelovanjena vseh ravneh v lokalni skupnosti lahko dosegamoizvrstne rezultate za sladkorne bolnike v naši občini. Tako smoimeli marca v Kamniku učno delavnico o medicinski pedikuri,podkrepljeno s praktičnimi primeri in presejalnim testom. Udeležbaje bila odlična, uporabniki pa zelo zadovoljni.Meta BenkovičDelovno srečanje je bilo namenjeno izboljšanju sodelovanja na vseh ravnehSladkorna bolezen 45MAJ 2012

IZ NAŠIH DRUŠTEVn Društvo diabetikov KranjKranjski “cukrčki”bodo tudi letos dejavniČlani kranjskega društva smo se na marčevsko soboto zbralina vsakoletnem občnem zboru ter pregledali in potrdili letnaporočila. Dogovorili smo se tudi za aktivnosti letošnjegaleta. Mednje spada tudi tradicionalni pohod po Jezerskem,kjer se nas je kljub jutranjemu dežju zbralo 65 pohodnikov izvseh gorenjskih društev.Občni zborNajveč aktivnosti bo namenjenih socialnim programom, predvsemizobraževanju in preventivi.Letos društvo praznuje 35 let skupne prehojene poti v rasti inrazvoju, zato bo vse leto v znamenju našega jubileja. Slavnostnaproslava, ki bo posvečena obletnici in združevanju sladkornihbolnikov iz šestih občin, bo novembra v Prešernovem gledališčuv Kranju. Popoldanski občni zbor smo zaključili s podelitvijointernih priznanj najaktivnejšim članom in združenjem.Pohod gorenjskih društev po jezerski pokrajiniRek, da ima “dež na Jezerskem mlade”, tokrat ni veljal, zatosmo pohod izpeljali po načrtih. Začeli smo z dolinskim pohodomdo Roblekove kmetije. Tu so nam pokazali dobro ohranjenočrno kuhinjo ter nas seznanili z njihovo zgodovino. Tutudi ni odpovedala prijaznost domačinov; deležni smo bili pravepogostitve s čajem in odličnimi in doma pečenimi kruhki.Od tod smo pot nadaljevali do zadnje točke, muzeja TonetaJereba. Kljub muhastemu vremenu smo bili spet zadovoljni,in odločili smo se, da se prihodnje leto znova vrnemo.Jolanda Polanec, fotografija: Ivan Benegalija, Matjaž MetajŠtefanija Hvalec, Marija Ogris, Franc Snedic in Franc Štefe so dolgoletničlani našega društva in se redno udejstvujejo v naših aktivnostih. Tudi njimgre zahvala za sodelovanje pri kreiranju aktivnosti društva, s čimer si zaslužijopriznanje društva.»Doživite nepozabno gorsko pokrajino,« nas vedno znova vabijo domačini,zato se vsako leto radi vračamo v to malce odmaknjeno od preostalegasveta, a čudovito dolino. Pa na svidenje prihodnje leto!n Društvo diabetikov Ajdovščina in VipavaPustne norčijev Šmarjeških toplicahKot že vrsto let naše Društvo sladkornih bolnikov Ajdovščinein Vipave sofinancira našim članom okrevanje v toplicah.Nekaj se nas odloči za Šmarješke toplice, preostali člani pagredo skupaj z goriškim društvom v Rogaško.Oboji smo zadovoljni in se vračamo domov odpočiti in boljšegazdravja. V toplicah nas namestijo v času, ko je popust naredno ceno, pa še s svojim avtobusom uredijo prevoz. V februarjunas je devet članov oz. članic že izkoristilo gostoljubjeŠmarjeških toplic. Osebje se je razdajalo in nas razvajalo sprijaznostjo. Slikali so nam vratno ožilje, kar je za nas diabetikeizjemno pomembno. V toplicah smo preživeli tudi pustnitorek, zato smo se že doma pripravile na srečanje pustnih maskv sprejemnici hotela. Želele smo izraziti hvaležnost za vse, karPustne norčavosti so prinesle prvo nagradoso storili za nas. Tako smo na prizorišče prijezdile na metlah,coprnice iz našega društva smo zastopale tako prepričljivo, dasmo dobile prvo nagrado. Ta večer niso letele le metle, ampaktudi šale o čarovnicah. Vsak diabetik bi moral združiti prijetnos koristnim in teden dni preživeti ob zdravstveni oskrbi vdružbi preostalih članov.Sonja Groznik46 Sladkorna bolezenMAJ 2012

IZ NAŠIH DRUŠTEVV spominMarjan Šemprl1937-2012Nedeljsko dopoldne je bilo hladno, snežiloje že nekaj dni, pripravljali smo kosilo in segreli ob toplih pečeh, ko se je med diabetikirazširila vest, da se je za vedno poslovilnaš dolgoletni član izvršnega odbora MarjanŠamprl.Čeprav smo vedeli, da je Marjan hudo bolan, da trpi v negotovosti,nas je kljub temu žalostna vest močno prizadela. Z Marjanomsmo v dolgih letih sodelovanja v društvu stkali vezi, se spoznali, sipomagali pri naši skupni tegobi – sladkorni bolezni. Manjkal nambo, saj je vedno z veseljem prevzel vsako nalogo in jo tudi vestnoopravil v vseh šestnajstih letih članstva v društvu. Marjan je bil predsednikgospodarske in inventurne komisije ter član komisije za socialnavprašanja. Dokler mu je dopuščalo zdravje, je vsako jesenobiskoval socialno ogrožene z zavitki pomoči, ki smo jih pripraviliv društvu. Udeleževal se je izletov, preventivnih programov, delavnic,pohodov in predavanj. Še zlasti je bil aktiven leta 2004, ko smoptujski diabetiki organizirali športno srečanje slovenskih diabetikov.Za nesebično, humano delo je prejel zahvalno listino, bronasto insrebrno priznanje Zveze društev diabetikov Slovenije.Pogrešali ga bomo in ga ohranili v najlepšem spominu.Marija Velikonja, predsednica Društva diabetikov PtujV spomin - Avgust UlblAvgust Ulbl (prvi na desni) in člani društvaZelo nas je prizadela novica, da je od nas odšel naš dolgoletničlan, gospod Avgust Ulbl. Bil je sladkorni bolnik,ki se je s to boleznijo srečal pred leti. Ker se je zavedal,da telesna aktivnost pozitivno deluje na bolezen, ki znabiti zelo zahrbtna, se je v polni meri udeleževal vseh aktivnosti,ki so bile na voljo v društvu. Redno je obiskovalvsa predavanja o zdravljenju sladkorne bolezni. Tudi športin rekreacija sta mu bila zelo dobrodošla. Kot zelo doberšportnik se je udeleževal vseh aktivnosti v društvu.Posebno rad je imel pohode in ni nobenega zamudil. Njegovaprešernost in vesela narava sta nam vedno popestriladružbo in krajšala čas. Zelo ga bomo pogrešali,saj je bil dober športnik in posebno dober družabnik.Tvoji športni prijatelji iz Društva diabetikov MariborAK TIVNOSTI DRUŠTEVDatum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipavevsako sredo Vodena telovadba v bazenu ob 18.00, Ajdovščina Sonja Groznik, 041 900 952vsak četrtek Skupinski pohodi okrog Ajdovščine ob 16.00, Ajdovščina Joža Bratina, 05 366 13 76Društvo diabetikov Cerknicavsak 1. četrtek v meesecu Pohod po okolici Cerknice ob 14.00, pri gostišču Šega Doroteja Nared, 031 652 08726. maj 17. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenijev Mežiški dolini obvestila naknadno Doroteja Nared, 031 652 0871. julij Piknik z meritvami in pohodi Zelše, lovska koča Doroteja Nared, 031 652 087Društvo diabetikov Domžalevsako sredo Uradne ure od 9.00 do 12.00 društvena pisarna, 01 721 42 7926. maj 17. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenijev Mežiški dolini ob 7.00, AP Domžale društvena pisarna, 01 721 42 799. junij Izlet: Velika Nedelja ob 7.00, AP Domžale pisarna društva16. junij Merčunov dan in pohod ob 9.00, v Lomu Tone Košmerlj, 041 679 787Društvo diabetikov Hrastnikvsak ponedeljek Uradne ure od 9.00-11.00, društveni prostori Leopold Majes, Vojka Železnik, Gizela Ferlič,040 841 828vsak 1. torek v mesecu Merjenje sladkorja, holesterola in pritiska od 8.00-10.00, društveni prostori Alenka Ostrožnik, 040 841 828vsako 1. sredo v mesecu Pohod v okolico Hrastnika ob 9.00, pred društvenimi prostori Bastič Marjan, 041 732 723vsak 3. četrtek v mesecu Celodnevni pohod z DU Hrastnik in planinskim društvom ob 7.00, na tržnici v Hrastniku Bastič Marjan, 041 732 72316. junij Enodnevni izlet v Belo krajino ob 7.00, pred društvenimi prostori Vojka ŽeleznikDruštvo diabetikov Idrijavsako sredo Telovadba ob 16:00, Športni center D. Kavčič, 041 448 424vsak petek Nordijska hoja ob 15.30, Uta D. Kavčič, 041 448 42426. maj 17. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenijev Mežiški dolini ob 5.30, Cerkno Zdenka Bogataj, 031 307 0899. in 10. junij Vikend v Prekmurju program v izdelavi Zdenka Bogataj, 031 307 089Društvo diabetikov Ilirska Bistricavsak ponedeljek Organizirana telovadba ob 19.00, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Vaje za sprostitev ob 19.30, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Balinanje ženske in moški ob 17.00, dvorana Zabiče Silva Čotar, 031 234 444vsako sredo Dežurstvo na sedežu društva z meritvami KS in KT od 11.00 do 12.00 Ivan Bergoč, 041 726 036vsakega 1. in 16. v mesecu Dežurstvo na sedežu društva z meritvami KS in KT od 10.0 do 12.00 Ivan Bergoč, 041 726 036Društvo diabetikov Jesenicevsako sredo Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka, holesterola ... od 17.00 do 19.00, KS Sava društvo, 040 565 828od 13. do 20. maja Letovanje v Strunjanu avtobus po prijavah društvo, 040 565 828Sladkorna bolezen 47MAJ 2012

AK TIVNOSTI DRUŠTEVDatum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.19. maj Meddruštveni pohod: Belška planina, Svečnica ob 7.00, Acroni Čazim Babič, 041 909 96126. maj 17. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenijev Mežiški dolini avtobus po prijavah Čazim Babič, 041 909 9612. junij Meddruštveni pohod: Rudnik, Volčji potok ob 9.00, Qulandia Kamnik Čazim Babič, 041 909 96116. junij Merčunov dan, težji pohod ob 7.00, Dom pod Storžičem Čazim Babič, 041 909 96116. junij Merčunov dan, lažji pohod ob 9.00, Lom nad Storžičem Čazim Babič, 041 909 96123. junij Pohod v dolino Krme ob 9.00, pri P`snaku Čazim Babič, 041 909 961Društvo diabetikov Kamnik19. maj Meddruštveni pohod (organizira DD Jesenice) OB 7.30, Acroni Jesenice Savica Juntez, 041 285 34121. maj Sprehod po okolici Kamnika ob 8.00, pred Marjanco Savica Juntez, 041 285 34126. maj 17. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenijev Mežiški dolini ob 7.00, AP Kamnik Savica Juntez, 041 285 3412. junij Meddruštveni pohod ob 9.00, pred Qulandio Savica Juntez, 041 285 34112. junij Presejalni test Studio zdravja Meta Benkovič, 041 212 56318. junij Pohod po okolici Kamnika ob 8.00, pred Marjanco Savica Juntez, 041 285 34119. junij Meritve KS na društvu ob 8.00 do 9.00, Kolodvorska 5 Savica Juntez, 041 285 3412. julij Pohod po okolici Kamnika ob 8.00, pred Marjanco Savica Juntez, 041 285 3417. julij Meddruštveni pohod (DD Škofja Loka) Gorenja Dobrava Savica Juntez, 041 285 34116. julij Pohod po okolici Kamnika ob 8.00, pred Marjanco Savica Juntez, 041 285 341Društvo diabetikov Kočevjevsak ponedeljek Telovadba s fizioterapevtko ob 17.00, v avli SŠ Kočevje Štefka Ule, 051 410 577vsak 1. torek v mesecu Voden pohod v okolici Kočevja ob 14.30, pred pisarno društva Sofija Cvitkovič, 01 895 20 05vsako sredo Zdravstvena delavnica: refleksoterapija ob 18.00, pisarna društva Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsako sredo Uradne ure, merjenje sladkorja, holesterola, trigliceridov ... od 8.00 do 10.00, pisarna društva dežurni član in Špela Imenšek, 059 947 202vsako 2. sredo v mesecu Informacije in svetovanje od 10.00 do 12.00, pisarna društva Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsak četrtek Uradne ure, merjenje sladkorja, holesterola, trigliceridov ... od 16.00 do 18.00, pisarna društva Branka Kovačič, Milena Kaligarič, 059 947 202vsak četrtek Joga za diabetike od 20.00, v avli SŠ Kočevje Darinka Suljevičvsak 1. četrtek v mesecu Klepetalnica ob 18.00 do 19.00, pisarna društva zunanji strokovnjak, 059 947 202vsak zadnji četrtek v mesecu Kopanje v Termah Dolenjske Toplicah ob 9.00, AP Kočevje Branka Kovačič, 041 518 256,Ksenija Vidoševič, 031 299 55526. maj 17. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenijev Mežiški dolini obvestila, prijave do 8. maja Ksenija Vidoševič, 031 299 5557. junij Farmacevtka svetuje, vprašajte o svojem zdravilu od 16.00 do 18.00, v Lekarni Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 555Društvo diabetikov Kranjvsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 16.00 do 18.00, društvena pisarna v Diab. centru društvena pisarna ali 04 202 83 10vsako sredo Meritve KS, holesterola, trigliceridov, krvnega tlaka od 8.30 do 9.30, v Diab. centru društvena pisarna ali 04 202 83 10vsak četrtek Organizirana telovadba od 19.10 do 20.10, v Diab. centru društvena pisarna ali 04 202 83 1019. maj Pohod: Pusti rovt, Belška planina (organizator DD Jesenice) ob 7.00, Acroni na Jesenicah društvena pisarna ali 04 202 83 1026. maj 17. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenijev Mežiški dolini ob 7.00, AP Kranj, postajališče št. 1 društvena pisarna ali 04 202 83 102. junij Pohod: Rudnik, Volčji potok (organizator DD Kamnik) ob 9.00, v Duplici pri Kamniku društvena pisarna ali 04 202 83 109. junij Družabno srečanje članov društva ob 10.00, pri gasilskem domu Prebačevo društvena pisarna ali 04 202 83 1016. junij Merčunovi pohodi (organizator DD Tržič) ob 7.00 in ob 9.00, Dom pod Storžičem društvena pisarna ali 04 202 83 1021. junij Kolesarjenje ob 16.30, pred Diab. centrom v Kranju društvena pisarna ali 04 202 83 107. julij Pohod: Gorenja vas, Gorenja Dobrava (org. DD Škofja Loka) ob 8.00, pri Tehniku Škofja Loka društvena pisarna ali 04 202 83 1019. julij Kolesarjenje ob 17.00, pred Diab. centrom v Kranju društvena pisarna ali 04 202 83 10Društvo diabetikov Lenartvsak 1. ponedeljek Pohod po Slovenskih goricah ob 10.00, Trgovina Klasek Stanko Cartl, 041 438 573vsak 3. ponedeljek Kopanje v Biotermah Mala Nedelja ob 9.00, ZD Stanko Cartl, 041 438 573vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, društvena pisarna Jožica Vračko, 031 661 283vsako 1. sredo Merjenje krvnega sladkorja od 9.00 do 11.00, društvena pisarna Jožica Vračko, 031 661 28326. maj 17. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenijev Mežiški dolini čas sporočimo naknadno Jožica Vračko, 031 661 283od 1. do 8. julija 7-dnevno okrevanje v Zdravilišču Laško ob 10.00, gostilna Šiker Jožica Vračko, 031 661 283Društvo diabetikov Lendavavsak ponedeljek Uradne ure in merjenje sladkorja v krvi od 10.00 do 12.00, pisarna društva Štefan Hari, 041 798 552vsak torek in petek Balinanje z balinarsko sekcijo upokojencev urnik na društvu Štefan Hari, 041 798 552Društvo diabetikov Litija in Šmartnovsak ponedeljek in sredo Telovadba ob 19.15, športna dvorana Irena Videc, 01 898 15 84vsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 8.00 do 11.00, društvena pisarna Irena Videc, 01 898 15 8424. maj Pohod: Celjska koča ob 7.00, pred društveno pisarno Irena Videc, 01 898 15 846. junij Merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Irena Videc, 01 898 15 847. junij Pohod: Kostrevnica, Grmada ob 8.00, pred društveno pisarno Irena Videc, 01 898 15 8414. junij Pohod: Kofce ob 8.00, pred društveno pisarno Irena Videc, 01 898 15 8422. junij Pohod: Mojstrana, Slap Peričnik, Vrata ob 7.00, pred društveno pisarno Irena Videc, 01 898 15 8428. junij Zaključni piknik pohodnikov ob 15.00, v Dragovškem Irena Videc, 01 898 15 8415. maja. in 12. junija Kopanje v Zdravilišču Laško ob 15.00, pred društveno pisarno Irena Videc, 01 898 15 84Društvo diabetikov Ljubljanacelo leto Vse informacije o aktivnostih in dodatne informacije Judita Erjavec, 041 708 500 in 031 708 500celo leto Učne delavnice (po predhodni prijavi) Judita Erjavec, 041 708 500celo leto Tematske učne delavnice (po predhodni prijavi) Judita Erjavec, 041 708 500vsak ponedeljek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka ... od 14.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 01 28 22 133 in 041 708 500vsak ponedeljek Kegljanje od 10.00 do 11.00, predhodna najava na društvu Marija Pust, 040 388 966vsak 1. ponedeljek v mesecu Merjenje glikiranega hemoglobina (Hba1c) in mikroalbuminov od 15.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 01 282 21 33vsaki torek Telesna vadba ob 17.00, ŠIC Ljutomer Majda Slavinec, 070 896 834vsak torek in četrtek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka ... od 9.00 do 11.00, Ulica stare pravde 2 01 282 21 33 in 041 708 500vsako sredo Voden sprehod na Grad od 10.00 do 12.00, Ulica stare pravde 2 Hermina Šteh, 041 338 372vsak četrtek Aerobna telovadba od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor Hermina Šteh, 041 338 372vsako 1. in 3. sredo v mesecu Vodna telovadba od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS Hermina Šteh, 041 338 372vsako 3. sredo v mesecu Pohod pisarna društva, ura po dogovoru Anica Halabarec, 02 582 19 59vsako 1. soboto v mesecu Daljši sprehod po okolici Ljubljane (ob lepem vremenu) po dogovoru Hermina Šteh, 041 338 37248 Sladkorna bolezenMAJ 2012

AK TIVNOSTI DRUŠTEVDatum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Mariborvsak dan Plavanje in savna v Fontani od pon. do petka, 4 ure recepcija Fontanevsak ponedeljek Kegljanje, namizni tenis od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Anica Rep, 041 571 580vsak torek Meritve sladkorja v krvi od 8.00 do 12.00, trgovina Bio Zdravovsak pon. tor. čet. in pet. Uradne ure od 8.00 do 12.00, Partizanska 12 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsako sredo Uradne ure od 12.00 do 16.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak petek Pikado, šah, balinanje od 15.00 do 19.00, vsak 1. petek 10.00-12.00, ŠD Branik Anica Rep, 041 571 58026. maj 17. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenijev Mežiški dolini ob 8.00, trgovina Gorenje Lidija Salamon, 02 228 23 10od 7. do 14. junija Okrevanje na Braču AP Melje Lidija Salamon, 02 228 23 1016. junij Pohod na Šmohor ob 8.00, trgovina Gorenje Melita Klasinc, 031 711 491Društvo diabetikov Mežiške dolinevsak ponedeljek in četrtek Pohodi v okolico Leš ob 15.00, pri Lukanu na Lešah Jaroš Kodrun, 041 420 131vsak torek Pohodi v okolico Mežice ob 16.00, AP Fanika Verhnjak, 02 823 56 29vsak torek Pohodi v okolico Kotelj ob 15.00, po dogovoru skupaj z društvom osteoporoze Marjeta Macur, 041 847 401vsak torek Rekreacija v telovadnici: odbojka ob 17.30, telovadnica OŠ Koroški jeklarji Bojan Proje, 040 712 559vsako sredo Pohodi v okolico Črne ob 16.00, AP Branko Lepičnik, 041 283 029vsak četrtek Pohodi v okolico Raven na Koroškem ob 15.00, pred ZD Dragica Cizerl, 040 397 78426. maj 17. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenijev Mežiški dolini ob 10.00, Ravne na Koroškem Bojan Proje, 040 712 559Društvo diabetikov Murska Sobotavsak ponedeljek Brezplačna delavnica nordijske hoje ob 18.00, grajska ploščad v Murski Soboti Suzana Maučec, 02 534 13 79, 031 824 224vsak torek Balinanje od 8.30 do 10.00, balinišču Društva upokojencev MS Helena Copot, 041 343 630vsak zadnji torek v mesecu Uradne ure v prostorih društva od 11.00 do 13.00, Tomšičeva 15, MS (dijaški dom) Helena Copot, 041 343 630vsak sredo Šahiranje od 8.30 do 10.00, v prostorih DD MS, Tomšičeva 15 (dijaški dom) Jože Šadl, 041 806 826vsako 1. sredo v mesecu Sestanek društva ob 17.00, v klubu PAC, za Zavarovalnico Triglav, Lendavska ul. 5, MS Jožica Gibčar, 041 953 87426. maj 17. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenijev Mežiški dolini kraj in uro odhoda sporočimo prijavljenim Darko Miholič, 041 364 9537. julij Srečanje pomurskih diabetikov v Gornji Radgoni kraj in uro odhoda sporočimo pravočasno Jožica Gibčar, 041 953 874od 10. do 17. junijaIzobraževalno okrevanje v Zdravilišču Rogaška Slatina(organiziramo v sodelovanju z drugimi pomurskimi društvi) kraj in uro odhoda sporočimo prijavljenim Darko Miholič, 041 364 953Društvo diabetikov Novo mestovsak dan Plavanje v Termah Šmarješke Toplice od 12.00-14.00 ali od 19.00-21.00 Katarina Šincek, 059 039 855vsak dan Plavanje v Termah Dolenjske Toplice cel dan Katarina Šincek, 059 039 855vsako sredo Uradne ure Društva diabetikov Novo mesto od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto Katarina Šincek, 059 039 855vsako 2. sredo v mesecu Pohod ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, 059 039 85526. maj 17. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenijev Mežiški dolini odhod javimo prijavljenim Katarina Šincek, 059 039 85530. maj Pohod: Volčkova vas, Lurd, Volčkova vas ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 85513. junij Pohod po Vinjem vrhu ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 85527. junij Športno rekreativno srečanje in piknik društva ob 15.00, jasa Dolenjske Toplice Danijela Vidmar, 059 039 85527. junij Pohod: po okolici Dolenjskih Toplic ob 15.00, jasa Dolenjske Toplice Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 855Koledar dogodkov društva, aktualne objave, člankiSpletna stran: http://ddnm.siDruštvo diabetikov Postojnavsako sredo Pohod v naravo ob 16.00, Srednješolski center Postojna Ivica Bergoč, 031 708 322vsak četrtek Uradne ure, meritve krvnega sladkorja in pritiska od 9.00 do 11.00, ZD Postojna pisarna društva Marica Batis, 051 233 51026. maj 17. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenijev Mežiški dolini ob 5.30, Primorka Marica Batis, 051 233 510junijŠportno srečanje notranjsko-kraških diabetikov(Sežana, Ilirska Bistrica, Cerknica in Postojna) po dogovoru v Postojni Anton Smrekar, 031 618 868Društvo diabetikov Ptujvsako sredo Dežurstvo, prijave, informacije, posvetovanja in druge aktivnosti od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804 in Marija Velikonjavsako 1. sredo v mesecu Naročilo vstopnic za Terme Ptuj od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 41 inMarija Velikonja, 02 755 15 81vsako 2. sredo v mesecu Razdelitev vstopnic, merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 41 inMarija Velikonja, 02 755 15 8126. maj 17. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenijev Mežiški dolini ob 7.00, železniška postaja Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 4116. junij Izlet: Celovec (Minimundus) železniška postaja Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 41od 1. do 8. julija 7-dnevni preventivni program v Thermani Laško železniška postaja Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 41Društvo diabetikov Slovenj Gradecvsako sredo in četrtek Uradne ure na društvu od 9.00 do 11.00, društvena pisarna 02 884 10 61, 02 882 99 61 (faks)Društvo diabetikov Škofja Lokaod marca dalje Telovadba pod vodstvom fizioterapevta datum in ura bosta objavljena kasneje Silva Žontar, 031 390 284vsak torek Plavanje v bazenu CSS v Stari Loki od 19.00 do 20.00, v pokritem bazenu CSS Marija Mančevski, 031 572 125vsak torek in sredo Uradne ure, meritve holesterola in sladkorja, prijave, informacije od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Silva Žontar, 031 390 284vsak četrtek Pohod v okolico Škofje Loke ob 9.00, Podlubnik AP Marija Mančevski, 031 572 12519. maj Pohod na Belsko planino ( DD Jesenice) ob 7.00, pred Acronijem na Jesenicah Marija Mančevski, 031 572 12526. maj 17. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenijev Mežiški dolini ob 6.00, AP Podlubnik, Škofja Loka Marija Mančevski, 031 572 125od 6. do 13. maja Zdravstvena vzgoja v zdravilišču Šmarješke Toplice ob 14.00, ZD Škofja Loka Silva Žontar, 031 390 284Društvo diabetikov Velenjevsak ponedeljek Dežurstvo ob 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00 sejna soba društva upokojencev Milica Vertačnik, 070 875 519 inMilan Ugovšek, 031 769 141vsako sredo Rekreacija: kopanje, telovadba v vodi, druženje ob 8.30 do 11.30, bazen Topolšica Fanika Jurjovec, 03 891 10 85, 031 437 595vsako sredo Tedenski pohod: Velenje ob 16.00, Ribiška koča Velenje Matija Boškič, 031 404 564vsak četrtek Tedenski pohod: Šoštanj ob 16.00, Ribiška koča Šoštanj Fanika Jurjovec, 03 891 10 85, 031 437 59526. maj 17. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenijev Mežiški dolini ob 8.20, izpred AP Velenje Romana Praprotnik, 041 745 58827. maj Okrevanje v Lendavi naknadno obveščeni Romana Praprotnik, 041 745 58824. junij Raduha naknadno obveščeni Fanika in Franc Jurjovec, 03 891 10 8522. julij Izlet v dolino Mostnice naknadno obveščeni Fanika in Franc Jurjovec, 03 891 10 85Sladkorna bolezen 49MAJ 2012

POPUSTI IN UGODNOSTI ZA IMETNIKE ČLANSKIH IZKAZNIC V LETU 2012Zve za dru štev dia be ti kov Slo ve ni je nudi ugodnosti in popuste za člane društev diabetikov, ki imajo članske izkaznice. Ugodnosti in po pus tive lja jo sa mo za imetnike članskih izkaznic, ki jo predložijo v recepciji ali pri blagajni pred izdajo računa. Po pus ti ne ve lja jo za sku pi ne in se ne sešte va jo.50 Sladkorna bolezenMAJ 2012ZdraviliščaTERME DOBRNA, d. d., Dobrna 50, Dobrna, tel. 03 780 8110, faks: 03 780 81 11. Priznajo 5-% popust na redne ceneprogramov MC, razen specialističnih pregledov in zdravstvenenege, na redne cene programov Hiše na travniku in na storitveHiše na travniku. 10-% popust na vse programe nastanitvepo rednem hotelskem ceniku, na redne cene Dežele savnod torka do četrtka od 12. do 15. ure, na redne cene storitevMedicinskega centra. 15-% popust na redne cene kopanja inkombinacije storitev kopanja (brez kombinacij s kosilom ali večerjo),od torka do četrtka od 12. do 15. ure, ter na redne cenekopeli v ZD. Uveljavljanje popustov: popuste za navedene storitvečlani društva uveljavljajo na podlagi članske izkaznice društva,katere podatki so identični podatkom predloženegaosebnega dokumenta. Z uveljavljanjem popustov iz ponudbese izključujejo vsi drugi popusti. Popusti veljajo za individualnerezervacije (brez posredovanja agencij).TERME KRKA, d. o. o. Izvajalec bo na podlagi pogodbe zaleto 2012 zagotavljal članom društva naslednje popuste: TermeDolenjske Toplice 10-% popust na redne cene bazenov vLaguni v Wellness centru Balnea (popust od ponedeljka dopetka). Terme Šmarješke Toplice 10-% popust za pregled prikardiologu in za obremenilno testiranje (obe storitvi je trebaopraviti skupaj). Talaso Strunjan 10-% popust na pavšalniprogram zdravljenja. Popusti veljajo na individualne cene storiteviz rednega cenika, popust ne velja za programe in akcijskecene. Naročniki lahko uveljavljajo popust samo z veljavnočlansko izkaznico in osebnim dokumentom.THERMANA LAŠKO, Zdraviliška cesta 6, Laško. ThermanaLaško ponuja v letu 2012 članom zveze in članom društev, njihovimdružinskim članom ter prijateljem pri uporabi storitev vhotelu Zdravilišče Laško in hotelu Wellness Park Laško naslednjeugodnosti: 20-% popust za naslednje storitve: bazen,savna in kombinacija teh storitev; 10-% popust za storitve wellnessin zdravstvene storitve; 10-% popust za nakup penzionskihstoritev (penzionske storitve po veljavnem ceniku, redniin sezonski progami bivanja). Pri predčasnem izhodu iz TermalnegaCentra Wellness Park Laško so člani zveze, člani društev,njihovi družinski člani ter prijatelji upravičeni do vračiladenarja po uradnem ceniku. Popusti, ki veljajo s članstvom vThermana clubu z Modro ali Zlato kartico, se izključujejo z zgorajnaštetimi popusti, ki jih želi član izkoristiti, kadar se izkažetudi s člansko izkaznico društva, ki deluje v okviru zveze.V tem primeru zbira samo bonitetne točke. Z izbrano članskokartico Thermana cluba pa lahko uveljavlja članski popust izThermana cluba za vse druge storitve ponudnika, ki nisovključene v to pogodbo. Člani se ob prvem prihodu v Thermano(prvem uveljavljanju ugodnosti) identificirajo s članskoizkaznico in osebnim dokumentom s sliko, na podlagi katerepridobijo kartico Thermana cluba (Modra kartica brezplačna,Zlata kartica z letno članarino). Popust velja na dan uporabestoritve. Popusti se ne seštevajo z drugimi popusti, ki jih ponujaponudnik.UNIOR, d. d., Program Turizem, Cesta na Roglo 15, Zreče,tel.: 03 757 61 62 in 03 757 61 55. Člani imajo pri rezervacijibivanja v Uniturjevih centrih Rogla in Terme Zreče 10-% popustna redne cene penzionov, polpenzionov, najemov in paketov.LIFECLASS HOTELS & SPA PORTOROŽ vam ponujajo naslednjeugodnosti: 10-% popust na vse aranžmaje/pakete vletu 2012 in 10-% popust na vse storitve wellness v njihovihTermah in sedmih centrih dobrega počutja (Thalasso, Shakti– Ayurveda, Wai Thai, Lepotni center, Sauna Park, Termalno-rekreacijskicenter in Medicinski in fizioterapevtski center).Popust se izključuje z drugimi akcijskimi ponudbami. Naročnikilahko uveljavljajo popust samo z veljavno člansko izkaznico.Omenjeni popusti se izključujejo z drugimi popusti in akcijami.ROGAŠKA HOTELI & LOTUS TERME, Zdraviliški trg 6, RogaškaSlatina, tel.: 03 811 40 00, faks: 03 811 47 32. Vsemčlanom ob predložitvi članske izkaznice dajejo od 3. 1. do 24.12. 2012 v Grand hotelu Sava**** in Hotelu Zagreb**** 10-%popust na 5- in 7-dnevni polpenzion, v okviru katerega ponujajo:neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo in uporabosavn v Lotus Termah, jutranjo gimnastiko in vodno aerobiko,uporabo kopalnega plašča in brisače za kopanje, steklenicomineralne vode Donat Mg v sobi, tematsko večerjo (obsredah), slovesno večerjo ob svečah (ob sobotah), vsak večerples in zabavo v kavarni Imperial, program za duhovno inšportno prebujanje: “pozdrav jutru”, aqua aerobika, joga, plesnivečeri v kavarni, družabne igre, organizirane sprehode, nočnokopanje v petek in soboto do 23. ure ter vsak dan pitjezdravilne mineralne vode Donat Mg. Več informacij najdetena info@hotel-sava-rogaska.si in www.rogaska.si. Doživitezdravje na izviru Donata Mg.CENTER SPA PERLA, Kidričeva ulica 7 v Nova Gorica (vhotelu Perla), vam na podlagi predložene članske izkaznicepri plačilu z gotovino odobrimo 10-% popust na posameznevstope v naše bazene in savne ter 5-% popust na vse masaže.Več informacij po tel.: 05 336 33 33 (recepcija centraSpa Perla).Sanitetni material za diabetike in drugoSPARK TIM, d. o. o., Ljubljana, vam v svoji spletni trgoviniwww.dala.si na podlagi članske številke (številko pri naročiluvpišite pod opombe!) ponuja: 10-% popust na vse izdelke izstevije uvoznika Dala, d. o. o. (sladilo brez kalorij, glikemičniindeks je 0). Izdelke lahko tudi naročite po telefonu 051 632102 ali pa jih kupite v Lekarni Nove Poljane, Gasparijeva 2 vLjubljani in v njihovi spletni lekarni: www.lekarnar.si.TOSAMA, d. o. o., Specializirana trgovina z medicinsko-tehničnimipripomočki, Domžale, Vir, Šaranovičeva 35, tel.: 01729 02 48, Maribor, Tabor, Jezdarska ulica 4, tel.: 02 620 9662. V obeh Tosaminih specializiranih trgovinah diabetikom napodlagi članske izkaznice v letu 2012 dajo 10-% popusta navse izdelke (popust ne velja na blago, ki ima ceno znižano alije v akciji). Poleg ugodne ponudbe izdelkov Tosame so vamna voljo tudi: sanitetni in obvezilni material, kompresijske nogavicein povoji, pripomočki za inkontinenco, program za diabetesin stomo, ortopedski pripomočki in merilniki, izdelki zaosebno nego in zaščito, program za otroke in mamice, raznovrstniizdelki za zdravo življenje. V obeh trgovinah medicinsko-tehničnepripomočke dobite tudi na naročilnico, ki jopredpiše zdravnik, po želji vam jih brezplačno dostavimo nadom, strokovne sodelavke v trgovini pa vam lahko izmerijo krvnitlak, raven sladkorja, opravijo meritve za izdajo kompresijskihnogavic ter svetujejo pri kompresijskem povijanju in podobno.Več na www.tosama.si in v spletni trgovini www.tosamatrgovina.si.BIOVIVA, Katja Pečar. s. p., Hraše 31c, Smlednik, www.bioviva.si,info@bioviva.si, tel.: 041 679 681. Diabetikom ponuja10-% popust pri nakupu aparatov TENS/EMS in dodatkov.Novost sta posebej razviti prevodna nogavica ali rokavica vkombinaciji z napravo TENS, ki popolnoma naravno lajša bolečinein otekline v nogah oz. rokah, poveča pretok krvi, izboljšagibljivost prstov in celjenje razjed. Uporabo priporočajozdravniki v protibolečinskih ambulantah in fizioterapevti povsem svetu. Nakup je mogoč v večjih prodajalnah Sanolaborali na spletni strani www.bioviva.si.Zobozdravstveni center ALFA DENTAL, Železnikova ulica4, Maribor, tel.: 02 620 73 00, 031 612 639, e-pošta: info@alfadental.si,www.alfa-dental.si. V novem, tehnološko sodobnoopremljenem centru vam ponujamo vse zobozdravstvene storitve:protetične in implantološke storitve, parodontalno zdravljenje,estetsko zobozdravstvo, samostojno opravljamo tudiortopantomografsko in lokalno slikanje zob. Poseben poudarekdajemo skrbi za zdravje zob in obzobnih tkiv. V ta namenpacientom s strokovnimi nasveti in praktičnimi ponazoritvamipomagamo vzdrževati ustrezno ustno higieno, pri razviti parodontalnibolezni pa skrbimo za njen nadzor in zdravljenje.Članom zveze društev diabetikov ob predloženi članski izkaznicidamo 10-% popust na vse storitve.GIB SISTEM, d. o. o., Specializirana prodajalna obutve in vložkovpo meri, Zaloška cesta 87, Ljubljana, tel.: 01 544 20 63.V naši specializirani trgovini vam ponujamo brezplačno strokovnosvetovanje glede primerne obutve in vložkov po meriter oskrbo z obutvijo na naročilnico ZZZS. Ob predložitvi članskeizkaznice vam odobrimo 5-% popust za nakup obutve zadiabetike in 10-% za ortopedske vložke po meri. Popust nevelja za izdelke na naročilnico ZZZS za medicinsko-tehničnepripomočke in izdelke v akciji. Popusti se ne seštevajo. Večna www.gib-sistem.si.SALON DIVINA, Ulica talcev 2, Ljubljana Poljane. Urejeno stopalo– ugodje na vsakem koraku, medicinska pedikura innega nog, strokovna obravnava diabetičnega stopala, manikirain nega rok, ročna limfna drenaža (odpravlja otekline), refleksnamasaža stopal in vodna terapija aqua detox (razstrupljanjetelesa), terapija s svetlobo Bioptron (celjenje ran, razjed).Članom društva omogočamo 5-% popust za vse storitve.Svoj obisk naročite po tel. 01 434 38 21 ali 040 247 724.PROLOCO MEDICO, d. o. o., Trgovina Hrvatski trg 1, Ljubljanawww.proloco-medico.si. Vsem vašim članom ponujamo obpredložitvi izkaznic 5-% popust za vse izdelke, ki niso v akcijskiprodaji, ne glede na vrsto plačila (popust ne velja za izdelke,ki jih dobijo kupci ob predložitvi naročilnice za medicinsko-tehničnipripomoček v breme ZZZS, in za izdelke z določenofiksno ceno).ZALOKER & ZALOKER, d. o. o., Kajuhova ulica 9, Ljubljana,tel.: 01 542 51 11. V naši specializirani trgovini vam ponujamo10-% popust za nakup sodobnih merilnikov za merjenjeglukoze v krvi, testnih lističev in lancet izdelovalca Bayer terzačasne pooperativne obutve izdelovalca Schein. Za informacijeo izdelkih in svetovanje nas lahko pokličete na brezplačnoštevilko: 080 1880 ali obiščete našo spletno stran: www.zaloker-zaloker.si.Vsem uporabnikom Bayerjevih merilnikov ponujamobrezplačne baterije in menjavo.UPINA, d.o.o., dopolnila k prehrani, Jurčkova 231, Ljubljana(Rudnik), tel.: 01 427 20 83. Ponujamo vam 10-% popust naLecitine, Anthogenol, Omega 3, Kavo karamel, sladila Sunvitter nove unikatne instantne čaje UPITE' (zeleni, črni, beli,hibiskus ter ti čaji z dodatki) do 31. 12. 2012 v naši trgovini.Obiščite nas ali pokličite za brezplačen katalog izdelkov alivzorčkov! Več informacij boste našli na www.upina.si.MIKRO+POLO, d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor. V spletnitrgovini www.znamidozdravja.si vam na podlagi članske izkaznicepri nakupu nogavic za diabetike Reflexa in drugih izdelkovza vso družino iz redne ponudbe odobrimo 10-% popust.Dobavni rok izdelkov je 3–5 dni, s plačilom po povzetju.Ponujamo jamstvo za kakovost; če z nogavicami Reflexa neboste zadovoljni, jih lahko v 30 dneh s priloženim računomvrnete. Nogavice za diabetike Reflexa lahko naročite na spletnemnaslovu www.znamidozdravja.si ali na telefonski številki02 614 33 38, 02 614 33 00.OPTIKA PRIMC, Cesta na Klanec 3a, Kranj, tel.: 04 235 4570, 041 378 955, www.optikaprimc.com. Vsem članom obpredložitvi članske izkaznice odobrimo 20-% popust pri nakupunovih korekcijskih očal, 20-% popust pri nakupu sončnihočal, brezplačno kontrolo vida (predhodna napoved po telefonu).Popusti se med seboj ne seštevajo!FRIZERSTVO VERA, Konrad Vera, s. p., in Pahor Leon, vamv svojem salonu na Tržaški cesti 35, Postojna, na podlagipredložene članske izkaznice ponuja 15-% popust na frizerskestoritve.TOP POSREDNIŠTVO Klavdij Čermelj, s. p., Ustje 39/b, Ajdovščina,tel.: 040 617 449, e-pošta: info@ugodje.si, spletnastran www.ugodje.si. Smo uvoznik in distributer za magnetninadvložek Biomagnetico, ki je idealna rešitev za boljšo prekrvitev,uravnavo srčnega tlaka, daje vam miren spanec brezsevanja, zbudite se polni energije. Podrobnejši opis in vse informacijenajdete na www.ugodje.si. Vsem članom zveze priznamo10-% popust na magnetni nadvložek v volneni izvedbiali v izvedbi memory.SANOLABOR, www.sanolabor.si. Pri nakupu v Sanolaborjevihspecializiranih prodajalnah z medicinskimi in ortopedskimipripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki zazdravo življenje po vsej Sloveniji, dajo vsem članom 5-% popust.Popust ne velja za blago, katerega cena je znižana ali jev akciji. Specializirane Sanolaborjeve prodajalne: Ljubljana,Citypark, Šmartinska 152, tel.: 01 521 12 88; Cigaletova 9, tel.:01 23 25 371; Koseze, Ulica bratov Učakar 54, tel.: 01 510 8448; Celovška 280, tel.: 01 510 85 19, Vič Interspar, Jamova 105,tel.: 01 423 73 00, Leskoškova 4, tel.: 01 585 43 40, Domžale,Slamnikarska 1, tel.: 01 724 44 23; Postojna, Zdravstvenidom, Prečna 2, tel.: 05 720 36 10; Brežice, Zdravstveni dom,Černelčeva 8, tel.: 07 499 32 00; Sevnica, Zdravstveni dom,Trg svobode 14, tel.: 07 816 28 40; Ribnica, Zdravstveni dom,Majnikova 1, tel.: 01 836 97 56; Maribor, City Maribor, Ul. VitaKraigherja 5, tel.: 02 231 05 76; Novo mesto, Mercator center,Podbevška 4, tel.: 07 393 02 60; Qulandia center Novo mesto,Otoška cesta 5, tel.: 07 393 02 60; Slovenj Gradec, Mercatorcenter, Ronkovska 4a, tel.: 02 883 86 06; Trbovlje, Trgrevolucije 26, tel.: 03 563 02 96; Nova Gorica, Mercator center,Industrijska cesta 6, Kromberk, tel.: 05 333 44 96; MurskaSobota, Ulica Staneta Rozmana 7, tel.: 02 536 10 30; Velenje,Tomšičeva cesta 13-15, tel.: 03 897 73 20; Jesenice,Mercator center, Spodnji Plavž 5, tel.: 04 583 64 60; Koper,Pristaniška 2 (na tržnici), tel.: 05 626 26 70; Celje, Mercatorcenter, Opekarniška c. 9, tel.: 03 491 17 01; Sanolabor-Prosana,Kocbekova ulica 4, tel.: 03 544 33 95; Kranj, Bleiweisova(poleg Eurospina), tel.: 04 252 11 34; Kamnik, Qulandia center,Domžalska 3, tel.: 01 831 18 63.

NAGRADNA KRIŽANKANaslov rubrikeSLAVNIDUNAJSKIAVTORVALČKOV(Johann)IZPRAZ-NJENJEŽENSKOIME(izčrk:VARAL)ITALIJANSKATISKOVNAAGENCIJA8VARNOSTNISVETMESTOVNIGERIJI(vbesediTENERIFE)BELOKRVNOTELESCEVELIKALUKAVALŽIRIJIABORTIVPRENOSDENARJA----INKAVSADAMIN---PISATELJICAŠIROVNIKBOSANSKA 2REKAODEJA(pogovorno)ADOLF(krajše)NASPROTJETONALNOSTIVGLASBIKARELNOVAKŠPANSKISLIKAR10ADAMBOHORIČKNJIŽEVNOST GRADIVO OGLAŠANJE NOVINARSKA PRIPADNIKLEVA ZVRST AVAROVGR.ČRKAPOLIVINIL(krajše)Križankeso antisklerotikŠAPANALEZLJIVABOLEZENKOPITARJEVNAŠDIRIGENT(Uroš)IZOLATORIZKAVČUKA5AMERIŠKAFILMSKAIGRALKA(Clara)OTOKVJADRANUHOMERJEVEPSestavilJožePetelinTUREK,OSMANLJUBKAGOZDNAŽIVALZMRZNJENASKORJANASNEGUNARAVO-SLOVECLINNEH2ODRUGAČE(latinsko)6 28.PRED-SEDNIKZDA(Woodrow)---ŠASTRIPOSVOJITELJVELIKAETIOPSKAREKAREKAVZDA(Kačjareka)REKAVRUSIJI12 ITALIJANSKISKLADATELJ(izčrk:SITAR)1NAŠIGRALEC(Marko)NEONČRNILOZNANPREGOVOR(tribesede)FRANCOSKIOTOKVATLANTIKU(iz:LENORO)HINDUJSKOIMEZANAOČARKO;TUDIREDKOŽENSKOIMENAVITOŽIČJE3GLAVNOMESTOJORDANIJEZVARJENOMESTODELZAHOD-NESAHAREUNIKAT119 KRAJŠASONATAODLIČNAOCENAZVRSTGLASBEŽENSKOIME(iz:MIRA)1 2 31 4 5 6 7 84ANTONAŠKERCČrke iz oštevilčenih poljkrižanke prenesite vspodnja polja in dobiliboste tokratno geslo:3 8 9 8 6 3 10 1 11 8 12 7 11 10#RASTLINAREPATIŠČIR(iz:MARANTA)KLINPRIJARMU7Kupon za nagradno križanko št.94 (maj 2012)Ime in priimek: ......................................................................................................Ulica: ...................................................................................................................ANTONNANUTOTOKVALEUTIH(izčrk:KATA)Kraj in poštna številka: ..............................................................................................Davčna številka in izpostava: .....................................................................................Rešitev križanke iz prejšnje številke 93 je: MERILNIK GLUKOZE IN KETONOV V KRVI. Nagrade za tokratno križanko podarja podjetje SPARK TIM, d.o.o., Ljubljana.Rešeno križanko s kuponom pošljite do 18. junija 2012 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom“Nagradna križanka”. Ne pozabite pripisati svoje davčne številke in davčne izpostave. SPARK TIM, d.o.o., Ljubljana vam v svoji spletni trgovini www.dala.si,na podlagi članske številke ponuja: 10-% popust na vse izdelke iz stevije uvoznika Dala, d.o.o. (sladilo brez kalorij, glikemični indeks je 0). Izdelke lahko tudinaročite po telefonu 051 632 102 ali pa jih kupite v Lekarni Nove Poljane, Gasparijeva 2, 1000 Ljubljana in njihovi spletni lekarni: www.lekarnar.si.Sladkorna bolezen 51MAJ 2012