odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

ZA NAŠE ZDRAVJETegobe starostnikov - bolečinaBolečina ima več obrazov® Monika KubeljLahko je skrajno neprijetna osebna izkušnja. Pa vendar je tudi nekakšna naša zaveznica, saj sporoča,da je z našim telesom nekaj narobe. Ljudje imamo zelo različen prag bolečine, kot imamo različne značaje.Dobro pa je vedeti, da ni ena bolečina enaka drugi in da je koristno, da znate zdravniku ali fizioterapevtu svojoobliko in intenzivnost bolečine natančno opisati.Nietzsche je nekoč zapisal, da človekz lahkoto prenaša le eno bolečino, in toje bolečina drugih. To pomeni, da je bolečinanekaj, kar je vsem ljudem odveč.Razen če ne bolehate za redko boleznijo,ki povzroči, da bolečine ne čutite,kar sploh ni dobro. To naj bi povzročalgen SCN9A, kot je mogoče razbrati izenega redkih primerov, s katerim se jeubadal dr. Roland Staud s Floride in jebilo o tem nekaj govora v medijih. Torej,bolečina je kljub svoji neprijetnostitudi koristna. Kot pojasnjuje Ivica Flis,specialistka fiziatrije, je bolečina zapletena,ker je povezana z različnimi dejavniki,ki jo povzročajo – lahko je povezanas poškodbo tkiva, lahko pa je prisotnabrez kakršnekoli vidne ali dokazanepoškodbe tkiva. »Na njeno doživljanje intrajanje močno vplivata tudi okolje in čustvenastiska človeka, ki jo trpi. Kako prijetnoje življenje brez nje, se v resnici zavemošele tedaj, ko se z njo soočimo. Vnormalnih razmerah ljudje bolečine pravilomane čutimo. Ob tem pa vendar nesmemo pozabiti, da bolečina ni izključnonegativna: pogosto je prav bolečinaprvi signal ali alarm, da se v telesu dogajanekaj nenormalnega,« je povedalaFlisova.foto: OSEBNI ARHIV I. F.Ivica Flis, dr. med., specialistka fizikalne inrehabilitacijske medicineBolečina ni ena samaV grobem poznamo akutne in kroničnebolečine. Prve so tiste, ki izbruhnejonenadoma, ob poškodbi ali vnetju,in lahko izzvenijo same od sebe ali s pomočjoprotibolečinskih zdravil. Kroničneso prisotne dalj časa, vzroki zanje sonajpogosteje kronična obolenja in rakavebolezni (maligna bolečina). Dolgotrajnabolečina gotovo zelo prizadene kakovostčlovekovega življenja, ga socialnoin včasih psihično onemogoči. Po dozdaj zbranih podatkih ankete iz leta2006, ki je zajela 1010 ljudi, starih od 18do 75 let, vsak četrti Slovenec živi s pogostoneznosnimi bolečinami. »Velikobolnikov ima predpisano zdravljenje bolečin,vendar jim le-to ne prinese pričakovanegaolajšanja in jih ne odpravi v celoti.Pri bolečinah v gibalnem aparatu jezelo pomembno, da je zdravljenje pravočasno,hitro in učinkovito, saj v nasprotnemprimeru bolečina preraste izakutne v kronično. V tem procesu semora postaviti pravilna ocena jakostiRazdelitev bolečine (kot se je učijo študentje na medicinski fakulteti)Bolečino lahko razdelimo glede na različna merila:1. Glede na lokalizacijo jo lahko delimo na somatsko in visceralno, pa tudi na preneseno,projicirano in lokalno.2. Glede na trajanje na akutno (traja nekaj dni ali tednov in je navadno povezana zokvaro tkiva ter izzveni s celjenjem) in kronično (prisotna še več kot en mesec pozdravljenju akutne bolezni ali poškodbi).3. Po pomenu na fiziološko (njena vloga je zašcitna in opozorilna) in patološko (kroničnabolečina, ki otežuje življenje bolnikov).4. Glede na mehanizem nastanka na nociceptivno, nevropatsko in psihogeno.bolnikove bolečine. Samo tako se lahkopravilno izbere zdravljenje, ki je tudiučinkovito,« meni Ivica Flis.Zato je zelo pomembno, da tisti, ki sesrečajo ali srečujejo z bolečino, znajo toopisati. Kako izmeriti in določiti moč(jakost) bolnikove bolečine, je namrečtudi za izkušenega zdravnika težka naloga.Dojemanje bolečine je različno inlahko se zgodi, da je ta pri bolniku lahkomočnejša, kot domneva zdravnik.Zato je nujno, da ima pri ocenjevanju bolečineglavno vlogo bolnik. Flisova jeprepričana, da največ informacij o jakostiin kakovosti bolečine lahko podasamo tisti, ki ga boli. Za ocenjevanje jakostibolečine, njene lokacije in kakovostise lahko uporabijo standardiziranivprašalniki. Med bolj znanimi lestvicamiza oceno in merjenje bolečine je takoimenovana lestvica VAS. Obstajajo tudirazlični vprašalniki, ki lahko zdravnikudajo dokaj jasno sliko, če jih bolniki doslednoizpolnijo. Kajti kot se v osnovi ljudjepremalo zavedamo, da moramo boljmi sami skrbeti zase kot ljudje v belih haljah,se premalo zavedamo tudi, kako pomembnoje dobro poznavanje oblik invrst bolečin, oziroma znati bolečino opisati,ko sedimo v ambulanti.Kako me boli?Bolečina je lahko topa ali ostra, občasnaali trajna, utripajoča ali enakomerna,na enem mestu ali razširjena. Nekaterevrste je tudi težko opisati z besedami.Intenzivnost lahko sega od neznatnedo neznosne. Kot ugotavljajo strokovnjaki,ki so spisali Veliki zdravstvenipriročnik (v slovenski jezik pa omogočilina MSD), resda z nobeno laboratorijskopreiskavo ne moremo dokazatiprisotnosti ali stopnje bolečine. Pa vsivedo, da obstaja. Pogosto se vprašamo,kaj se dogaja v telesu, ko občutimo bolečino.V našem telesu ob bolečinskemdražljaju steče zelo zapleten proces. Poenostavljenobi rekli takole: z mesta po-26 Sladkorna bolezenMAJ 2011