odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

OSREDNJA TEMANega starostnikov - svetovalna služba UKC LjubljanaKam po odhodu iz bolnišnice,ko bolnik še vedno potrebuje pomoč?® Tina KraljMarsikdaj se že med akutno obravnavo bolnika (tudi sladkornega), ki ga zdravijo na kateri od klinikUniverzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, izkaže, da bo po odhodu iz bolnišnice potreboval pomoč.Tedaj z njim in z njegovimi svojci na predlog pristojnega zdravnika čim hitreje vzpostavi stik tamkajšnja socialnaslužba. »Vse bolnike obravnavamo po načelih socialnega dela, zagotovo pa je ključno to, ali svojci lahkopomagajo,« pravi vodja Svetovalno-socialne službe UKC Ljubljana Irena Eržen, univ. dipl. socialna delavka.Na odločitev, kako naprej po odpustuiz bolnišnice, vpliva veliko dejavnikov.Irena Eržen: »Včasih se zatakne že pri določanjupotreb. Neredko posamezniki, kiso pred akutnim dogodkom živeli sami,niti ne opazijo morebitnega postopnegaupadanja umskih sposobnosti. Še zlastipri teh, pa tudi pri starostnikih, ki živijov razširjeni družini, pozabljivost inzmedenost lahko spregledajo tudi svojci.Nekateri – na obeh straneh – pa tovrstnaopozorila tudi zanikajo.« Kot še dodajanaša sogovornica, so pri sprejemanjuodločitve, kam iz bolnišnice, zelo pomembniže prej vzpostavljeni odnosi:»Lahko da so živeli skupaj ves čas, pa ninujno, da se dobro razumejo. V takih primerihse bolnik, ki ni več sposoben poskrbetisam zase, težko vrne domov.«Kdo pomagaKo obležimo, je treba nekoga poklicati.Tisti, ki se jim kaj zgodi, ko so sami,so pri tem lahko v hudi stiski. »Prav predkratkim smo obravnavali primer gospe,ki je doma padla. Ker ni imela nikogar,se je šele po dveh dneh priplazila dovrat in od tam klicala na pomoč sosede.«Neredko starejši bolniki ne znajo povedati,kdo bi bil njihova kontaktna oseba.Takrat osebje na oddelku pokliče svetovalno-socialnoslužbo. Irena Eržen: »Takojzačnemo iskati svojce in znance.Čim širšo mrežo ima bolnik, tem laže jenajti koga, ki pomaga. Če ga ne najdemo,vključimo pristojni center za socialnodelo.« V primerih, ko bolnik ni zmoženodločati o sebi, mu je treba imenovatiskrbnika za poseben primer, ki postanenjegov zakoniti zastopnik. »Čenima svojca, ki bi lahko prevzel to prostovoljnoin častno dolžnost, njegovskrbnik postane pristojna oseba iz centraza socialno delo v občini bivanja. Postopekza postavitev skrbnika je nujen.foto: BRANE BOMBAčIrena Eržen, univ. dipl. socialna delavka, vodjaSvetovalno-socialne službe UKC Ljubljana:če nekdo obleži in nima nikogar, je treba takojukrepati.Lahko pa ga upočasnijo različne okoliščine.Ti primeri so zelo občutljivi.«V dom za starejšeZa bolnike, ki po odhodu potrebujejoinstitucionalno varstvo v domu za starejše,že v UKC Ljubljana po potrebi začnejopostopek za vključitev. Imajo njihovibolniki prednost? Irena Eržen: »Vsak domima svoja pravila. Glede na pravilnik osprejemanju v institucionalno varstvo najbi imele osebe s posebnim zdravstvenimin socialnim statusom prednost pred drugimi.Seveda so ključna prosta mesta v domovih.«In prav ob odhodu daleč stran izdomačega okolja je lahko zelo hudo zabolnike. »Ljubljana z okolico je najbolj zasedena,drugod po državi je precej laženajti prostor. Vsak bolnik seveda želi bitiv svojem okolju. Tu skušamo iskati kompromis.V vsakem primeru ga poskusimouvrstiti v dom čim bliže domačim. Pribolnikih, ki ne morejo več sami odločati,upoštevamo tudi želje svojcev.«Za sprejem v dom je treba oddati vlogo,ki jo mora podpisati bodoči uporabnik oziromanjegov zakoniti zastopnik, pa tudisvojci. »Včasih je treba postopek začeti takoj,še preden se ljudje zmorejo soočiti znovimi razmerami. Skušamo jim pojasniti,kako ključen je čas in zakaj je trebasprejeti to težko odločitev že v bolnišnici.«Oskrbovana stanovanjaPoleg domske oskrbe so ponekod v Slovenijina voljo tudi oskrbovana stanovanja.Kot lahko beremo na spletni strani Ministrstvaza delo, družino in socialne zadeve,so praviloma namenjena starejšim ljudem,ki se sami ne morejo več v celotioskrbovati ali negovati, kljub temu pa lahkoše vedno živijo razmeroma samostojnoživljenje z večjo ali manjšo pomočjostrokovnega osebja. Ta pomoč zajema pomočpri bivanju, kamor spada osnovno čiščenjestanovanja z odnašanjem smeti inpostiljanjem, organizirano prehrano terpomoč pri pranju, sušenju in likanju perila.Poleg osnovne mora ponudnik oskrbovanihstanovanj poskrbeti tudi za socialnooskrbo stanovalcev, ki zajema pomočpri vzdrževanju osebne higiene in izvajanjudnevnih opravil, pa tudi varstvo inpomoč pri ohranjanju socialnih stikov,kamor med drugim spada spremljanjeupravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti.Izvajalčeva dolžnost je zagotovititudi zdravstveno varstvo in zdravstvenonego s sklenitvijo pogodbe z izvajalcem tedejavnosti v okolju, hkrati morajo imeti stanovalcizagotovljeno možnost uporabecelodnevne nujne pomoči prek klicnihcentrov za pomoč na daljavo.Stanovalci oskrbovanih stanovanj imajopraviloma možnost, da izbirajo posameznestoritve ali pakete storitev. Oskrbovanastanovanja so samoplačniška,torej so bolj storitev oziroma nekakšennadstandard, poudarja vodja svetovalnosocialneslužbe UKC Ljubljana Irena Eržen,ki ob tem opozarja še na dodatnovprašanje: »Kot uporabnica bi si predstavljala,da bom živela v oskrbovanem stanovanju,dokler bom lahko skrbela sama16 Sladkorna bolezenMAJ 2011