OSREDNJA TEMANega starostnikov - negovalna bolnišnica v LjubljaniPo prvem rojstnem dnevuz veliko izkušnjami, a v enakem obsegu® Tina KraljNegovalna bolnišnica v Ljubljani – odprli so jo marca lani – je namenjena bolnikom, predvsem starostnikom, pokončanem akutnem zdravljenju. To so bolniki s stabilnim zdravstvenim stanjem, ki pa še niso pripravljeni zasamostojno življenje doma ali v domu za starejše oziroma čakajo na prostor v njem. Za zdaj je na ljubljanskemVrazovem trgu na voljo 33 postelj, glede na potrebe bi jih že včeraj potrebovali nekajkrat več. V negovalnibolnišnici skrbijo tudi za sladkorne bolnike.»Delujemo kot multidisciplinaren tim,ki s svojim znanjem in medsebojnim povezovanjempomembno vpliva na izboljšanjekakovosti storitev. Zdravniški nadzorvsak dan po štiri ure izvajata dvezdravnici, za vsakega pacienta ob temskrbi še zdravstveno-negovalni tim, socialnadelavka, dva fizioterapevta in delovnaterapevtka. Za vsakega našega bolnikaskupaj pripravimo individualni načrt oskrbe,nato vsak teden na konziliju preverimonjegov napredek in iščemo rešitve obnastalih težavah,« pristop v okviru negovalnebolnišnice opisuje njena vodja, dipl.medicinska sestra Vida Oražem.V negovalni bolnišnici pomagajo zdravstvenostabilnim pacientom, ki pred odhodomdomov ali v druge oblike varstvapotrebujejo še nadaljevanje zdravstvenenege, v bolnišnici začete terapije, zdravstvenovzgojneprograme, občasen nadzorter različne oblike rehabilitacije ali socialnepomoči. »Naše bolnike spodbujamok čim večji samooskrbi in pri temvključujemo tudi svojce. Prav dobro sodelovanjez zadnjimi pomeni veliko psihičnopodporo bolnikom. Z nami sodelujejoprostovoljci, naš oddelek pa je tudiučna baza za dijake in študente zdravstvenihšol in fakultet.«Kaj ste naredili z njim?!Kako svojci doživljajo hipen preobrat,ki jim domov pripelje družinskega člana,v celoti odvisnega od pomoči drugih?Vida Oražem: »Težko. Za naše bolnike jeres značilen popoln preobrat. Pred dogodkomso imeli številni dejavno vlogotudi v razširjeni družini, neredko so bilivsaj doma še popolnoma pokretni, nekateriso kuhali za vso družino, morda12 Sladkorna bolezenMAJ 2011so pomagali pri varstvu najmlajših. Značilnoje, da niti sami niti drugi člani gospodinjstvapri tem ne opazijo kakšnihblagih sprememb, ki morda že več let napovedujejodemenco. Nato pride poškodbaali akutni dogodek, ki lahko izrazitoposlabša tudi spoznavne zmožnosti.In tako svojci o svojem starostniku,ki je še včeraj popolnoma samostojno delaltako rekoč vse, danes pa je ne le nepokreten,ampak jih niti ne prepozna, neredkorazmišljajo kot, »le kaj so narediliz njim v bolnišnici«! Nekateri hitrosprejmejo nove razmere, drugi potrebujejoveč časa. Pomagamo pa obojim.«Kaj je za svojce, ki se odločijo za oskrbonepokretnega bolnika na domu, pravilomanajteže? »Stalen nadzor, kar je šeposebno težko izvedljivo za zaposlene.Pa tudi sama oskrba. Mnogi le stežkaspremljajo, na primer, ali tak svojec rednoodvaja urin in blato, oziroma mu menjajoplenice. Razumeti moram tudi tiste,ki si ne morejo predstavljati, da biumivali svojo mater ali svojega očeta.Nekateri bolniki potrebujejo obračanjev postelji, diabetikom je treba prilagoditihrano. Nujno je redno sodelovanje zosebnim zdravnikom in patronažno službo,kar je še zlasti hudo breme za tiste,ki imajo svoje družine.«Sladkorni bolnikizelo dobro educiraniV negovalni bolnišnici skrbijo tudi zasladkorne bolnike. Kljub dobremu deluslovenske diabetološke stroke, kot poudarjanaša sogovornica, ki se v splošnemspozna tudi pri usposobljenosti pacientovza samokontrolo in samovodenjesladkorne bolezni, nekateri bolniki»Tudi pri naših bolnikih se poznajo zdajšnje slabe finančne razmere. Kar nekaj takih,ki bi zagotovo potrebovali strokovno nego v domu za starejše, smo morali odpustitidomov, saj skupaj s svojci niso zmogli plačila stroškov nastanitve.«foto: BRANE BOMBAčVida Oražem, dipl. med. sestra, vodjaNegovalne bolnišnice UKC Ljubljana:Pravilnik o odpustih pacientov iz bolnišnice nedovoljuje odpustitve nikogar, ki nimazagotovljene pobolnišnične oskrbe. Na nas ses prošnjami za sprejem na negovalni oddelekneposredno obračajo tudi svojci bolnikov, kiso doma, a teh ne moremo sprejeti.zaradi pridruženih obolenj, kognitivnihmotenj in starosti potrebujejo pomočtudi pri tem. Vida Oražem: »Če le lahko,samokontrolo z apliciranjem inzulinanadaljujejo tudi pri nas. Sicer odlično sodelujemotako z diabetologom kot s kolegicamimedicinskimi sestrami iz diabetološkeambulante UKC Ljubljana. Posredujejonam zloženke in brošure za pacientein svojce. Poudarek edukacije prinas je na diabetični negi, pri čemer namredno prihaja na pomoč sestra MiraSlak.« Sladkorni bolniki so bolj ogroženiza nastanek različnih vnetij, na kar sov negovalni bolnišnici še posebej pozorni,poleg tega je pomembno opazovanje,spremljanje in dokumentiranje bolni-
kovih simptomov, kot so žeja, utrujenost,večkratno uriniranje, spremljanjevida, poleg stopal opazovanje rok, zaznavanjeobčutkov na okončinah in drugi dejavniki,ki opozarjajo na pozne zapletesladkorne bolezni. »O vsem tem poučimotudi svojce in jih med drugim opozorimona ustrezno uporabo nevtralnihmil pri sladkornem bolniku, dobro osušitevkože z mehko brisačo po umivanju,blagodejnost uporabe vlažilne kreme zatelo, naučimo jih pravilnega striženjanohtov sladkornega bolnika, pripraveoziroma spremljanja ustrezno prilagojeneprehrane. Znati morajo prepoznatiznake hiper- in predvsem hipoglikemije.«Preden sladkornega bolnika odpustijov domačo oskrbo, vedno preverijonjegovo samostojnost, znanje, prav takoznanje svojcev, ter o vsem obvestijo območnopatronažno sestro in bolnikovegaosebnega zdravnika.Most med vsemiPovezovanje negovalnih oddelkov zdrugimi dejavnostmi, kot so ambulantedružinskih zdravnikov, patronažne službe,centri za socialno delo, domovi zastarejše, zavodi za oskrbo na domu in vsidrugi, ki sodelujejo pri oskrbi bolnikov,je izjemno pomembno za njihovo nadaljnjoustrezno oskrbo, opozarja dipl. med.sestra Vida Oražem: »Že naša zdravstvenaodpustnica je drugačna kot na drugihoddelkih UKC Ljubljana. V njej nisozajeta le navodila zdravnika, ampak jesestavljena tudi iz praviloma najobširnejšihnavodil za zdravstveno nego ter iz poročilao fizioterapiji, ki jo potrebuje našnekdanji bolnik.« Kaj pa bolniki, ki zaradirazličnih razlogov ne morejo domov?»Že ob akutni obravnavi bi moralinačrtovati tudi njihov odpust! Če zdravnikže takrat presodi, kakšen bo potekokrevanja in v kolikšni meri bo pacientpotreboval oskrbo, se lahko postopeksproži že takrat. Še zlasti je to pomembnopri tistih bolnikih, katerih svojci nezmorejo skrbeti zanje.«Pomoč socialne delavkePri nekaterih bolnikih, ki po obravnavina kateri od klinik UKC pridejo v negovalnobolnišnico, (največ jih pride znevrološke in travmatološke klinike), sose svojci povezali s pristojno socialnoslužbo že med akutno obravnavo in takože tam sprožili postopek za odhod vdom starejših občanov. »Tem pomagamopri vseh nadaljnjih korakih za sprejemfoto: BRANE BOMBAčMarica Potokar, soc. delavka, Negovalnabolnišnica UKC Ljubljana: Odločitvesprejemamo skupaj v dogovoru z bolnikom(kadar je to mogoče) in z njegovimi svojci.Upoštevati moramo želje obeh strani inpredstaviti možnosti po odpustu.v dom za starejše oziroma druge oblikezdravstvenega varstva. Prav tako pomagamotistim, ki odidejo v domačo oskrbo,«svoje delo opisuje socialna delavkav negovalni bolnišnici Marica Potokar.Tudi ona poudarja hud pretres, ki gatako bolniki kot svojci doživijo ob nenadnispremembi zmogljivosti njihovega člana.»Nekaterim pacientom se svet ustavisredi pisanja knjig ali drugih projektov, kijih seveda želijo končati, neredki morajone glede na vse v dom za starejše. Kljubtemu jih več kot polovica vendarle odidev domače okolje, kamor si praviloma najboljželijo.« Kaj pa svojci, ki ne vedo, kams starostnikom, ki nenehno potrebuje pomočali ki tega bremena ne zmorejo ali želijoprevzeti? »Včasih pomoč ponudijoprijatelji in sosedje, vendar gre pri tehoblikah za opravke, kakšen nakup ali kuhanje,ne za nego. To lahko ponudijo organiziraneinstitucije v okviru občin. Sevedaima glavno besedo pri tem – razenv redkih primerih – finančna zmogljivostprizadetega in njegove družine.«Je na prostor v domu za starejše še trebačakati tudi po več let? »Po navadi ne.Bolniki tako danes relativno zlahka dobijoprostor v domu v večini države, teže jev Ljubljani in okolici.« Pomembni dejavniki,ki lahko pripomorejo k hitrejši nastanitviv dom, so predhodno vložena vloga,še posebno če je bolnik na čakalnem seznamuže kakšno leto prej. Pri tem imajoprednost tudi bolniki, ki čakajo za sprejemv občini stalnega bivališča. »Pomembnasta bolnikova socialni in zdravstveni status,pa njegova starost, prav vsem svojcemtudi svetujem, naj bodo aktivni pri iskanjudomske namestitve.«Kako je, ko (p)ostaneš nemočenSocialna delavka Marica Potokar vsakdan pomaga bolnikom, ki so neredko vhudi stiski zaradi izgube samostojnosti.Kaj je zanje najteže? »Zelo različno. Zanekatere to, da ne morejo več poskrbetizase. Nekatere skrbi, kako bo v prihodnosti,kdo bo poskrbel zanje. Družinskerazmere so namreč zelo različne in nekateriniti ne želijo ali morejo domov. Podrugi strani se v veliki stiski lahko znajdejotudi po prihodu v dom za starejše.Težka je že sprememba okolja, kaj šele,ko si nebogljen in ko moraš prav vsepustiti doma.« Kako jim lahko pomagatetu? »S pogovorom. S toplo besedo instiskom roke. Včasih nam povedo več kotsvojcem. « In če so želje različne? »Včasihje resnično težko. Neredko pa zaležein obema stranema olajša prehod začasnanega v domu za starejše. Tudi nato možnost vedno opozorim.«Negovalnih bolnišnic je premaloKoliko negovalnih bolnišnic je pri nas?»Manj, kot jih potrebujemo,« odgovarjaVida Oražem, »neakutna obravnava bolnikovpa je smiselna že zaradi nižanjastroškov, saj oskrbe na negovalnih oddelkihne obračunavamo v okviru sistemaakutne bolnišnične obravnave SPP,ampak glede na bolnišnično-oskrbnedni, kar je za ZZZS občutno ceneje.«Lani so v negovalni bolnišnici v Ljubljaniobravnavali 300 bolnikov. Približnotretjina jih je po končanem zdravljenjuodšla v domačo oskrbo, tretjina v domsko,preostala tretjina pa v nadaljevanjerehabilitacije, največkrat v URI Soča alizdraviliško zdravljenje. Vlog je bilo najmanjza polovico več. Torej bi bila smiselnačimprejšnja uresničitev načrtov oširjenju oddelka na dodatnih najmanjsto postelj, nujno potreben bi bil tudi paliativnioddelek. Kako kaže? »Ne vem.Razmere so težke, a kljub temu upam,da se bodo v prihodnjem letu ali dvehspomnili tudi na nas,« dodaja naša neutrudna,vedno nasmejana sogovornica.Negovalne oddelke imajo (poleg UKC Ljubljana) naslednje ustanove v Sloveniji: BolnišnicaSežana, Bolnišnica Golnik, Splošna bolnišnica Jesenice, Splošna bolnišnicaBrežice, Splošna bolnišnica Novo mesto, Bolnišnica Topolšica, Splošna bolnišnicaPtuj, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Splošna bolnišnica Murska Sobota.Sladkorna bolezen 13MAJ 2012