11.07.2015 Views

odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

ZA NAŠE ZDRAVJETegobe starostnikov - AlzheimerRazlični obrazi Alzheimerjeve bolezni® Asist. mag. Martin Rakuša, dr. med.Včasih se nam zdi, da vse pozabimo. Ne vemo, s kom smo dogovorjeni, založimo ključe, pozabimo, po kaj smo šliv shrambo. Tudi če se nam to zgodi večkrat, še ne pomeni, da smo zboleli za Alzheimerjevo boleznijo. Vzrok težavje lahko blaga kognitivna motnja, ki pogosto ne napreduje. Alzheimerjeva bolezen je oblika demence,ki najpogosteje prizadene starejše od 65 let. Glavni znak je motnja spomina. Vendar je to le košček mozaika,na katerega želimo opozoriti.Če se pojavijo težave s spoznavnimisposobnostmi (orientacija, spomin, računanje,risanje, načrtovanje) in se bolniktega ne zaveda, moramo postati pozornejši.Obiskati je treba osebnegazdravnika, saj se je lahko pojavila blagaoblika Alzheimerjeve bolezni. Zanjo jeznačilno, da se bolnik zaradi težav sspominom ne more spomniti dogodkov,ki so se zgodili pred kratkim. Ko bolezennapreduje, se pojavijo težave z dolgoročnimspominom. Bolnik se vedno težjespomni dogodkov iz mladosti. Branje,pisanje in računanje postanejo naporni,govorica pusta. Ne preveri večdenarja na blagajni. Začne se izgubljati,občasno ne prepozna svojcev. Postajavse manj kritičen. Na koncu ni več sposobenskrbeti sam zase in je popolnomaodvisen od tuje nege in pomoči.Vpliv sladkorne bolezni invisokega krvnega tlakaAlzheimerjeva bolezen se pogostejepojavi pri starejših ljudeh, pri tistih, kiso k njej gensko nagnjeni ali imajo nekaterededne bolezni. Povečano tveganjeza nastanek bolezni se pojavlja tudipri ljudeh, ki so čezmerno pili ali še pijejoalkoholne pijače. Med razvadami jetreba omeniti še kajenje, saj imajo kadilciskoraj dvakrat večjo možnost, da zbolijoza Alzheimerjevo boleznijo kot nekadilci.Bolniki, ki so v preteklosti kadili,so prav tako bolj ogroženi kot nekadilci.Na pojav Alzheimerjeve bolezni vplivajotudi visok krvni tlak, zvišanekrvne maščobe, debelost in sladkornabolezen. Najbolj so ogroženi moški, kiimajo vrednosti sistoličnega tlaka 160mm Hg ali višje in ne jemljejo nobenihzdravil. Ogroženi so tudi bolniki, ki imajovrednosti diastoličnega tlaka višje od95 mm Hg. Prav tako ima pomembenvpliv sladkorna bolezen. Znano je, da pogostehipo- in hiperglikemije povečajo22 Sladkorna bolezenMAJ 2011tveganje, zato je pomembno, da je krvnisladkor čim bolje urejen.ZdravljenjeAlzheimerjeva bolezen je neozdravljiva,vendar lahko upočasnimo njeno napredovanje.Zato je pomembno, da jo začnemočim prej zdraviti. Na voljo so štirirazlične vrste zdravil, s katerimi vplivamona delovanje možganov. Nekateraso v obliki hitro topljivih tablet, karolajša njihovo jemanje. Zdravila so na voljole na recept in jih ni treba doplačati.Osnovni odmerek zdravila predpiše nevrologali psihiater, osebni zdravnik paodmerek povečuje do največjega. Neželeniučinki so redki, najpogostejše soprebavne težave.Brez recepta lahko kupimo rastlinskipripravek iz ginka, ki lahko ugodno vplivana bolnika. Vendar rastlinski pripravkinikakor niso nadomestilo za zdravila,ki jih predpiše zdravnik.Drugi obrazi demenceAlzheimerjeva bolezen ne prizadenele bolnika, temveč vso družino. En človekkljub močni volji in veliki želji nemore sam skrbeti za bolnika. To še posebnopride do izraza, ko bolezen napreduje.Svojci in skrbniki pogosto potožijo,da jih bolniki ne ubogajo. Velikokrat sosvojeglavi, ne želijo jesti ali piti, lahkoso žaljivi. Včasih zamenjajo noč za danin begajo. Zaradi težav s koordinacijo padejoin se poškodujejo. Lahko postanejoagresivni in razdražljivi, proti koncubolezni pa se povsem umaknejo vase.Razvijeta se lahko tudi depresija in apatija.O vseh duševnih težavah je dobroobvestiti zdravnika, saj imamo zdravila,s katerimi lahko bolniku pomagamo.Na začetku bolezni je dobro, da sedružinski člani dogovorijo, kako bodoposkrbeli za bolnika: pri kom bo stanoval,kdo bo zanj skrbel čez dan in kdoponoči. Pomagajo si lahko z organiziranopomočjo na domu. Če ugotovijo, dasami ne bodo zmogli, je dobro, da zaprosijoza domsko varstvo. Za nasvet lahkovprašajo osebnega zdravnika, nevrologaali psihiatra. Obrnejo se lahko tudi naslovensko združenje za pomoč pri demenciSpominčica ali na Inštitut AntonaTrstenjaka.Bolnik se zaradi Alzheimerjeve boleznitelesno in duševno spremeni, vendarje še vedno dojemljiv za čustva. Čepravje dostikrat razdražljiv, je pomembno, dasmo potrpežljivi in mu posvečamo pozornost.Proti koncu bolezni sicer skorajnima stikov z okoljem, vendar lahkoše vedno čuti ljubezen in toplino.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!