odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

BESEDA UREDNICE® Živa Janež Višnar, urednicaIzdaja:Zveza društev diabetikov Slovenije,Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljanatelefon: 01 430 54 44,faks: 01 430 54 54,e-pošta: sloda@siol.net,e-pošta uredništva:sladkorna.urednistvo@gmail.com,na spletu: www.diabetes-zveza.siIzdajateljski svet:Peter Miklavčič (pred se dnik),Marjan Šiftar, Dominik Soban (čla na)Uredniški odbor:Živa Janež Višnar(glav na in od go vor na ure dnica),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),Milojka Mansoor (lek to ri ca),Maruša Pavčič, univ. dipl. inž. živil. teh.,Aleš Skvarča, dr. med.,Maja Južnič Sotlar, Ivan Hrastnik (čla ni),Špel ca Ru dolf (taj ni ca intrženje oglasnega prostora)telefon: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.netGrafična priprava:BomArt, d.o.o., RakekTisk:Tiskarna Pleško, d.o.o., MedvodeNatisnjenih 18.000 izvodovRe vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa nav raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo zakul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.Projekt glasilo Slad kor na bo le zenje na podlagi Javnega razpisaza sofinanciranje projektov za promocijozdravja v letih 2011 in 2012 finančnopodprl Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenijeIzdajo Sladkorne bolezeni je omogočilaFIHO – Fundacija za financiranjeinvalidskih in humanitarnih organizacijNovo Nordisk, d.o.o., je generalni sponzorZveze društev diabetikov SlovenijeZa vsebino prispevkov in oglasovne odgovarjamo.Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.Foto:Brane BombačSpoštovani!Življenjska doba Evropejcev je čedalje daljša. Število starejših prebivalcevEvropske unije narašča; leta 2012 se je začelo zmanjševati številodelovno aktivnega prebivalstva, medtem ko se število prebivalcev, starihveč kot 60 let, vsako leto poveča za okrog dva milijona. S problematikostaranja se soočamo tudi pri nas, v Sloveniji.Zato ni naključje, da je letos evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijskesolidarnosti. V sodobni družbi je starost stigmatizirana, ljudjepostanejo z upokojitvijo v očeh mnogih nekoristni, namesto da biveljali za dragocen prispevek k razumevanju raznovrstnosti življenja.Pogosto se tudi zgodi, da starejši izgubijo zaposlitev, pri iskanju novegadelovnega mesta pa se srečujejo s številnimi zavrnitvami delodajalcev.Leta 2010 je Vlada RS sprejela Strategijo aktivnega staranja, to je akcijskiprogram, katerega cilj je povečanje zaposlenosti starejših v starostniskupini od 55 do 64 let na 43,5 odstotka do leta 2013. Namen letošnjegaleta je med drugim tudi ustvariti boljše zaposlitvene priložnostiin delovne razmere za naraščajoče število starejših v Evropi, jim pomagatizavzeti aktivno vlogo v družbi in spodbujati zdravo staranje. Takšno,ki je aktivno, zdravo, dostojno in prijetno.Ob številnih pozitivnih pobudah pa se soočamo z dejstvom, da so vezimed generacijami čedalje bolj zrahljane, starostniki so pogosto osamljeni,počutijo se zapuščene. Kakšno bo moje mesto v družbi pri šestdesetih,sedemdesetih, osemdesetih, to so temeljna vprašanja naše prihodnosti.Staranje je naravni proces slehernika, vendar pa se življenjska dobapodaljšuje, kar poraja številne dileme in vprašanja o kakovostni oskrbiin pomoči slovenskim starostnikom. Starost postane zahtevna takrat,ko se ji pridruži napredujoča kronična bolezen, ko posameznik potrebujenenehno oskrbo in je odvisen od pomoči sočloveka in razumevanjadružbe.V tej številki smo se dotaknili težav onemoglih, pomoči potrebnih. Predstavilismo delo negovalnih bolnišnic, soočili smo se s strahovi, s katerimise srečujejo starejši. Vprašali smo se, kako se Slovenija srečuje zizzivi starajočega se prebivalstva na eni strani in krčenjem zdravstvenihpravic v okviru zdravstvene blagajne na drugi. Domovi za ostareleso prepolni, v njih opozarjajo na pomanjkanje denarja, pomoč na domuv nekaterih občinah ni zagotovljena, potrebe pa nezadržno naraščajo.Zavedati se moramo, da bo vloga nevladnih organizacij, takšnih kotso naša društva diabetikov, čedalje pomembnejša. Skupaj s patronažnimisestrami je že zdaj vzpostavljena pomoč socialno ogroženim. Članitudi redno obiskujejo na domu tiste diabetike, ki to potrebujejo.Medsebojna pomoč in izobraževanje sta že utečeni obliki sodelovanja.Dobra organizacijska mreža, pridobivanje novih somišljenikov ter medsebojnapomoč društev so naša temeljna vodila prihodnosti. Ne pozabite,aktivna vloga v društvu šteje, saj si bomo veliko pomagali lahkole sami.Sladkorna bolezen 3MAJ 2012