odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

škodujemo, če vadimo narobe. »V večiniprimerov še vedno manj, kot če sploh nevadimo!« je bila odločna. Sicer mag. Marn-Vukadinović bolnikom z bolečino v križuodsvetuje tiste aktivnosti, ki vsebujejoekstremne in sunkovite gibe ali dvigovanjebremena z dolgo ročico, kar vsepovečuje obremenitev ledvene medvretenčneploščice. Kaj pa je najboljše? »Plavanje,saj je to najbolj priporočljiv šport zatrening vzdržljivosti in med katerim jemogoča razbremenitev. Tistim z bolečimkrižem še zlasti svetujemo hrbtno plavanje,med katerim je treba stiskati trebušnemišice, ki jih tako krepimo.« Priporočljivasta tudi hoja in kolesarjenje, pri zadnjemje na mestu opozorilo na pravilnodržo z uporabo trebušnih mišic, ki zmanjšujelordozo. Med organiziranimi vadbamista za osebe z bolečim križem lahkoblagodejna joga in pilates.Postopno do ciljaZa večino stanj z bolečino v križu jevzrok destabilizacija v delu ledvenehrbtenice. »Cilj vadbe je ta nestabilnidel hrbtenice stabilizirati, leže, stoje inmed običajno telesno dejavnostjo.« Podoseženi stabilizaciji je na vrsti povečanjevzdržljivosti mišic. Vaje morajo bitiza bolnika neboleče. »Vedeti mora tudi,da pot do dobre vzdržljivosti ni kratka,zanjo potrebujemo najmanj nekaj mesecev,nekaterim je ne uspe doseči vse življenje.«Na koncu so na vrsti vaje za krepitevtrebušnega in hrbtnega mišičja termedeničnega dna.In če ne zaleže?Bolnike, katerih stanje se ne izboljšaniti v nekaj mesecih, je treba poslati nanatančnejšo diagnostiko. »Že po treh tednihvztrajanja bolečine je treba znovapreveriti rdeče in rumene zastavice. Takratse po navadi odločimo za diagnostičnoobravnavo: rentgensko slikanje hrbtenice,ultrazvočno preverjanje mehkihstruktur, EMG-preiskavo morebitne prizadetostiživcev, magnetnoresonančnoslikanje in druge zahtevnejše preiskave,ki nikoli niso namenjene le za ugotavljanjeobrabnih sprememb,« opozarja fiziatrinjaDuša Marn-Vukadinović.Šola za križBolniki s kronično stalno ali ponavljajočose nespecifično bolečino v križuvelikokrat pridejo v Sočo ali v katero izmed14 ambulant za zdravljenje bolečinepo Sloveniji. »Ti bolniki poročajo o bolečiniod rebrnega loka do zadnjičnihgub, ki jo spremljata napetost in otrdelostmišic v ledvenem delu. Pri nekaterihse širi tudi v spodnje ude, kar imenujemoishialgija, po domače »išias«. Sicerbolečino v križu največkrat občutimokot topo, v globini, po navadi je vezanana gibanje – to je t. i. nociceptivnabolečina. Neredko jo spremljata občutljivostmišic in oddaljena prenesena bolečina– takrat govorimo o pridruženimiofascialni komponenti.«Kako jim pomagajo na nacionalnem rehabilitacijskeminštitutu? »Prav vsemnajprej ponudimo šolo za križ. To je dvotedenskitečaj, ki ga vodijo fizioterapevtiin ki je med dokazano uspešnimi metodamiblaženja kronične bolečine v križu.«Bolniki pridejo štirikrat v skupinskoučenje dvakrat na teden po dve uri. »Obtem jim ponudimo še kakšno drugo fizikalnometodo, med temi zagotovo vadbo.Pasivnim metodam se izogibamo,čeprav v nekaterih smernicah priporočajotudi manipulacijo hrbtenice, masažoin protibolečinsko električno stimulacijo(TENS).« Bolečino pomagajo blažiti šes protibolečinskimi zdravili. »Že sami silahko kupijo katerega od paracetamolskihpreparatov. Če ti niso učinkoviti, jimpredpišemo nesteroidni antirevmatik, vakutni fazi so učinkovita tudi zdravila zasproščanje mišic.« Velik delež bolnikovprihaja zaradi bolečine, ki je povezana spsihološkimi motnjami. »Za bolnike skronično bolečino so značilne čustveneNegativni napovedni dejavniki za razvoj kronične bolečine v križu:• Težave na delovnem mestu in različni kompenzacijski zahtevki (želja prej oditi v pokojipd.).• Psihološko-socialna stiska (zaradi težav v družini, službi ipd.).• čustvene in psihične motnje, zato je nujna hitra vključitev psihiatra v obravnavo bolnika.• Zmanjšana telesna dejavnost ali zmanjšana sposobnost za aktivnost.• Bolečinsko vedenje (grimasiranje, stokanje, uporaba bergle, zahteve po preiskavahipd.).• Zelo huda ali ponavljajoča se bolečina.in druge psihološke motnje, zato pogostopotrebujejo pomoč psihologa oziromakognitivno-vedenjsko terapijo ali intenzivnopsiho-socialno rehabilitacijo,ki pa je v Sloveniji ni.« Bolnike v Soči učijotudi posebne, učinkovite tehnike sproščanjas pomočjo povratne zanke in drugihsprostilnih tehnik. V ambulantah zazdravljenje bolečine je na voljo akupunktura.Sladkorni bolnikiin bolečina v križuZa sladkorne bolnike je značilna povečanaprevalenca mišično-kostnih bolečinskihsindromov, in sicer v povezavis povečano telesno težo in zmanjšanoaktivnostjo. »Pa ne le to, ti bolnikiimajo zato zmanjšano telesno zmogljivostin slabšo kakovost življenja.« Kot šedodaja mag. Marnova, so pri sladkornihbolnikih najpogosteje prizadeti sklepiv križu, kolki in kolena. Več obsklepnihsprememb so pri diabetikih opazovaliv vratu in ramenih. »Dodatno obstajavečja nevarnost spontanega vnetjamedvretenčne ploščice zaradi večje občutljivostisladkornih bolnikov. Družinskizdravnik nanj posumi na podlagi zvišanetelesne temperature in krvnih preiskavter takega bolnika pošlje k infektologuoziroma ortopedu. Antibiotičnozdravljenje je zelo dolgotrajno in naporno,a velja za ozdravljivo.«Gibanje, gibanje, gibanjeMehanizma povezave med presnovnimimotnjami in težavami v sklepih zazdaj niso dognali, poudarja sogovornica,ki pa povzema novejše raziskave, daso sladkorni bolniki bolj ogroženi za nastanekkronične bolečine v križu: »Zaradisprememb na žilju, ki prehranjuježivce, se pri sladkornih bolnikih lahkopojavi polinevropatija z dodatno t. i. nevropatskobolečino v območju nogavic.Sladkorni bolniki imajo tudi večkrat prizadeteledveno-križne živčne koreninein so tudi večkrat operirani na hrbtenici.«Kaj torej svetuje kot preventivo?Mag. Duša Marn-Vukadnović: »Sevedastalno telesno dejavnost in preventivnovadbo. Fiziater s pregledom ugotavljamorebitne omejitve za vadbo, nato po navadisvetuje aerobno vadbo ali vaje zakrepitev, glede na prevladujoče težave.Zagotovo zmanjšanje telesne teže izboljšatelesno zmogljivost, zmanjša porabozdravil in vztrajanje bolečin v križu.«Sladkorna bolezen 25MAJ 2012