AKTUALNOSladkorna bolezen in HrvaškaZa dober rezultat morajo sodelovati bolniki® Mica KotnikZa sladkorno boleznijo, še zlasti tipa 2, zboleva čedalje več ljudi tudi na Hrvaškem. Po podatkih iz leta 2011 naj biza zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 na leto porabili kar 2,5 milijarde kun (približno 330 milijonov evrov). Zakajje tako in kakšne so smernice zdravljenja in ne nazadnje, kaj vse je hrvaškemu sladkornemu bolniku na voljo prizdravljenju, smo se pogovarjali z dr. Dariem Rahelićem, dr. med., vodjem poliklinike in dnevne bolnišnice zavodaza endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni klinične bolnišnice Dubrava v Zagrebu.Podatek, da je na Hrvaškem 180 tisočsladkornih bolnikov, je dovolj zgovoren,še zgovornejši je verjetno podatek, da jepo nekaterih predvidevanjih še 160 tisočneregistriranih. »Prav zato precej pozornostinamenjamo zgodnjemu odkrivanjuin preventivi sladkorne bolezni. Je pa trebapriznati, da se Hrvaška ne razlikuje kajdosti od drugih držav, saj tudi pri nasnajvečkrat to bolezen odkrijemo šele takrat,ko nastanejo prvi zapleti,« pravi dr.Dario Rahelić, dr. med., iz klinične bolnišniceDubrava v Zagrebu. Na vprašanje,ali ima zdravljenje diabetesa tipa 2 naHrvaškem kakšne posebnosti, pa sogovornikodgovarja, da je Hrvaška šele laniprvič objavila smernice glede zdravljenjasladkorne bolezni tipa 2. Pravzaprav je toobjavilo društvo za zdravljenje diabetesain presnovnih bolezni. »Ponosni smo naobjavo lastnih smernic, saj smo se dotlejopirali zgolj za usmeritve nemškega diabetičnegadruštva, nekaj malega pa tudinekaterih drugih svetovnih podobnih <strong>društev</strong>.Navsezadnje se na Hrvaškem, takokot večinoma drugod, tudi mi ubadamos prenizko ozaveščenostjo, predsodki,povezanimi z inzulinsko terapijo in poznavanjemsladkorne bolezni na splošno.«foto: OSEBNI ARHIV D. R.Pomen preventiveTako kot povsod, tudi na Hrvaškemzdravniki priporočajo in svetujejo posameznikom,kako lahko sami precej pripomorejok zmanjšanju tveganja za nastaneksladkorne bolezni. »Že na prvem pregledujim skušam dopovedati, da se morajosami zavedati pomena preventive. Če sebodo sami zavedali tega, bo rešitev neprimernolažja,« pravi dr. Dario Rahelić. »Česladkorni bolnik sam ne pomaga pri vsemskupaj, je postopek neprimerno težji. Nobenegadvoma ni, da morata bolnik inzdravnik sodelovati; če bolnik ne upoštevanavodil, je še teže. Zaman so najboljšazdravila in vsa zdravnikova prizadevnost,če bolnik ne upošteva navodil, kdaj, koli-Dr. Dario Rahelić, dr. med., vodja poliklinike indnevne bolnišnice zavoda za endokrinologijo,diabetes in presnovne bolezni kliničnebolnišnice Dubrava v Zagrebuko in kaj sme jesti, če ni pozoren na telesnotežo in če pozabi na gibanje. Mi, zdravnikismo le tisti element, ki usmerja bolnikak temu, da zmanjšujemo in preprečujemomorebitne učinke sladkorne bolezni.Žal se bolniki nemalokrat tega ne zavedajoin nočejo spreminjati življenjskihnavad,« pravi dr. Rahelić in dodaja: »Samsvojim bolnikom vedno povem, da je ključnjihovega zdravja v njihovih rokah.«Od marca letosveč pravic za bolnikeGlede testnih lističev za nadzor sladkorjav krvi in uporabo glukometra sogovornikpravi, da so še pred kratkim imeli topravico na Hrvaškem le bolniki, ki so spadaliv t. i. terapijo z dvema ali več dozamina dan. Drugim bolnikom, na primertistim, ki so dobivali le eno dozo hipoglikemikovna dan, to ni pripadalo, temvečso imeli pravico le do testnih lističev zanadzor glukoze v urinu. Od letošnjegamarca je drugače. Od takrat imajo vsisladkorni bolniki na Hrvaške pravico doglukometra in testnih lističev za nadzorsladkorja v krvi. »Na srečo,« pravi dr. Rahelić.»V praksi pa to pomeni, da bolniki,ki so na terapiji z oralnimi hipoglikemiki,dobivajo po sto lističev za samonadzorglukoze v krvi na leto. To nemalokratni dovolj, a je vseeno precejšen napredek,«dodaja sogovornik.Inkretinska terapijaPo pravilniku hrvaškega zavoda zazdravstveno zavarovanje imajo sladkornibolniki, ki se več kot šest mesecev zdravijopo terapiji z dvema oralnima hipoglikemikoma,hkrati pa imajo indeks telesnemase višji od 35, pravico tudi do zdravljenjaz inkretinsko terapijo z zdravili zaviralciDPP-4 (zaviralci dipeptidil peptidaze4). Ta zdravila pri odraslih bolnikih s sladkornoboleznijo tipa 2 učinkovito znižujejokrvni sladkor in tako bolnikom omogočajoboljši nadzor nad potekom bolezni.Vendar, kot nam je povedal dr. Rahelić, jena Hrvaškem trenutno na voljo le enozdravilo iz skupine zaviralcev DDP-4. »Polegosnovnih zdravil za zdravljenje sladkornebolezni, ki se imenujejo metformin,sulfoniluree ali tiazolidindioni, jenašim bolnikom trenutno na voljo le enododatno zdravilo za nadzor sladkorja vkrvi za injiciranje, a pričakujemo, da bodobolniki kmalu imeli na voljo tudi injekcijskeperesnike. Zaviralci DPP-4 se lahkopredpišejo kot drugo zdravilo, po metforminu.Tako kot drugod v svetu je tudi prinas metformin vedno prvi izbor zdravilaza zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2,«pravi dr. Rahelić. Na vprašanje, kako hrvaškizavod za zdravstveno zavarovanje»bedi« nad bolniki s sladkorno boleznijo,pa dr. Rahelić odgovarja: »Žal niso vsazdravila na seznamu, ki ga v celoti vzdržujezavarovanje. V celoti je pokrita le inzulinskaterapija. V tem trenutku je ediniinkretinski mimetik na listi HZZO (Byetta),ki ga bolnikom ni treba doplačevati.Sicer pa so bolnikom s sladkorno boleznijona Hrvaškem na voljo vsa dosegljivazdravila, tako kot drugod v Evropi. A vendarmoram poudariti, da kljub dostopnostizdravil osrednjo vlogo igra bolnik sam.Če ne dojame resnosti bolezni in če seaktivno ne vključi v zdravljenje, potemso res vsa prizadevanja zaman,« še dodajadr. Dario Rahelić.18 Sladkorna bolezenMAJ 2011
AKTUALNORazmere v zdravstvu pri nasVarčevanje v zdravstvu® Slavka Brajović HajdenkumerVarčevali bomo povsod, tudi v zdravstvu. Manj bomo morali zapraviti tako uporabniki kot tudi izvajalcizdravstvenih storitev. Ministrstvo za zdravje zatrjuje, da zaradi njihovih ukrepov bolniki ne bodo deležni slabšezdravstvene oskrbe. Zdi pa se, da ob več kot sto milijonih, ki jih mora zdravstvo letos porabiti manj, ta gotovo tudine bo boljša.Zategovanje pasu v zdravstvu bomonajbolj neposredno in množično občutili,ko bomo po sprejetem rebalansuproračuna zaradi bolezni prvič izostaliz dela. Bolniška nadomestila, razen zanego otroka, se bodo namreč v prvihtreh mesecih bolniške znižala za desetodstotkov. Odsotnost z dela zaradi boleznise bo namreč z obstoječih 90 odstotkovznižala na 80 odstotkov plače. Potreh mesecih pa bo bolniško nadomestilozopet enako, torej tako, kot je veljalodoslej.Kronični bolniki opozarjajoVarčevanje bo pri bolniških izostankihnajbolj prizadelo kronično bolnein socialno ogrožene posameznike. Zatobodo številni od njih z bolniško odsotnostjoodlašali in bolni hodili na delo,kar naj bi vodilo v resnejši zaplet bolezniin posledično v slabše zdravje terdaljšo bolniško, opozarjajo združenjabolnikov. Ukrep, ki ga bodo na svojihplečih prav tako občutili kronični bolniki,predvsem pa upokojenci z najnižjimipokojninami, pa je petodstotnoznižanje plačila zdravstvenih storiteviz obveznega zdravstvenega zavarovanja.To namreč pomeni, da bodo zavarovalnice,ki tržijo dopolnilno zdravstvenozavarovanje, premije najverjetnejezvišale, po nekaterih ocenah tudido pet evrov na zavarovanca.Dopolnilno zavarovanjeNa ministrstvu za zdravje sicer zatrjujejo,da podražitve dopolnilnih zavarovanjne bi bile upravičene, saj so komercialnezavarovalnice v preteklih letihna račun nižanja cen obveznegazdravstvenega zavarovanja za storitvein zdravila kovale dobiček, poleg tegapa naj bi le-te racionalizirale tudi stroškedela, ki so bili doslej previsoki. Prihraneknaj bi prineslo tudi znižanje cenovnihstandardov za medicinsko-tehničnepripomočke, ki naj bi jih po novemz javnimi naročili dobavljal Zavodza zdravstveno zavarovanje. Zaradiskupnega naročila plenic, obvezilnegamateriala, katetrov in podobnih standardiziranihizdelkov naj bi bili stroški obenaki kakovosti pripomočkov nižji.Ukrep pa ne posega na področje individualnihnaročil, kot so denimo proteze.Varčevali bomo tudi pri zdravilih, sajzanje vsako leto odštejemo blizu polmilijarde evrov.Spremenjen režimpri predpisovanju zdravilDa bi lahko namenili več denarja zaučinkovitejša in izjemno draga zdravila,bodo dozdajšnji sistem medsebojno zamenljivihzdravil nadgradili s predpisovanjemzdravil po terapevtskih skupinah.To pomeni, da bi zdravila združevaliv skupine z različnimi učinkovinami,ki zdravijo iste bolezni. Pri terapevtskiskupini za zdravljenje denimo holesterolabi najoptimalnejšemu zdraviluZavod za zdravstveno zavarovanje določilnajvišjo priznano vrednost. Bolnik, kizdaj prejema dražje zdravilo, pa bi gamoral v prihodnje doplačati. Vendar panaj bi se s pritiskom na farmacevtsko industrijocene teh, zdaj dražjih, zdravilznižale. Manj denarja bodo vladni varčevalniukrepi prinesli tudi bolnišnicam,zdravstvenim zavodom in koncesionarjem.Izvajalcem zdravstvenih storitevbodo namenili namreč tri odstotke manjdenarja.