odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

AKTUALNOMednarodno srečanje DiaMind v LjubljaniKaj je vaša največja skrb pri diabetesu?® Lucija PetavsTo je pravo vprašanje, ki bi ga moral zdravnik pred začetkom terapije postaviti svojemu bolniku s sladkorno boleznijo,meni behavioristični psiholog dr. Bob Anderson z univerze v Michiganu, ki velja za eno največjih strokovnih avtoritet spodročja raziskav opolnomočenja bolnikov. Aprila je predaval na mednarodnem srečanju DiaMind v Ljubljani.Bolnik je na tem svetu s sladkornoboleznijo, živi z njo. Postavljanjepravil in oštevanje s pozicijemoči je ali pa bi moralo bitiže zdavnaj preživet model vodenjasladkornih bolnikov, je dejalainternistka diabetologinja dr.Karin Kanc, organizatorka srečanjaDiaMind. »Oštejte me, včerajsem jedel potico, mi je rekelbolnik. Takim bolnikom povem,da so v napačni ambulanti, čepričakujejo, da jih bom oštevala,«je dejala Kančeva. V Sloveniji ježe tako preveč občutka krivde, meni.Bolniki morajo s krivdo opraviti in itinaprej. Razmišljati, kako bodo živeli zboleznijo, pravi. »Devetindevetdeset odstotkovzdravljenja sladkorne bolezni jev rokah bolnikov. Vse je odvisno od njihovihodločitev: kaj bodo jedli, kakobodo sledili terapiji in ali se bodo dovoljgibali,« pravi dr. Anderson. In sporočila,kot so “Dobro je, da zdravo jeste inse gibljete, da boste čez deset let preprečilimorebitni srčni napad”, ne delujejo.V njih ni nič otipljivega in več učinka bo,če jim rečete, da bodo ob takem sloguživljenja imeli več energije in se bodo takojbolje počutili, meni dr. Anderson.28 Sladkorna bolezenMAJ 2011Prof. dr. Bob Anderson, dr. Vibeke Zoffmann in dr. KarinKanc (od leve proti desni)Govoriti o tem,kar bolnike zanimaNa srečanju sta praktični pristop k opolnomočenjubolnikov v polno zasedenihdelavnicah predstavila psiholog prof. dr.Boba Anderson z univerze v Michiganuin medicinska sestra dr. Vibeke Zoffmann,vodilna raziskovalka v uglednem StenoDiabetes Centru v Københavnu na Danskem.Iskala je rešitev za novo oblikodela, ki bi temeljila na opolnomočenjubolnikov in razvila svoj model “vodenegasamoodločanja” (angl. guided self-determination).Z njim se celostno pristopik vodenju bolezni. »Ljudje doma izpolnjujejoobrazce, na katerih morajo denimokončati misel. Kaj je najhujša stvar v življenjus sladkorno boleznijo, kaj jim gretrenutno dobro od rok, s kakšnimi težavamise srečujejo doma … Nato se o napisanempogovorijo z zdravnikom,« je razložiladr. Zoffmannova.Vodenje skozi življenjez diabetesomBistvo terapevta je, so poudarili predavateljina srečanju, da bolnika vodiskozi njegovo življenje z diabetesom,preda pa mu odgovornost za življenje zboleznijo. Zdravniki naj najprej prepoznajopravico osebe, da živi svoje življenjein sprejema svoje odločitve. »Podpiralvas bom na vsakem koraku, ste deltima, prevzemate svoj del odgovornosti,«je pravo sporočilo terapevta bolniku zdiabetesom. »Samoobvladovanje diabetesa(angl. diabetes self-management)pa nima pravil, ima le različne možnostiin posledice,« je dejal dr. Anderson.Sladkorna bolezen namreč po njegovemmnenju ni akutno stanje, ob katerembolnika posadimo na stol in mu razložimojasen režim pravil, ki jim je trebaslediti. »To ni enako denimo moji izkušnjizdravljenja redke oblike raka nadesnem očesu, ko sem moral vajeti povsempredati kirurgom, ki so izvedli dvanajstposegov in so sprejemali vse odločitve,«pravi prof. Anderson.Prava komunikacijaDr. Anderson je na svoji delavnici skupajs terapevti iskal prava vprašanja inodgovore, s katerimi lahko terapevt ssvojim bolnikom zgradi pravi odnos,opolnomoči svojega bolnika. Polegvprašanj »Kaj je vaša največjaskrb glede sladkorne bolezni?«,ki je najpomembnejše vprašanje,in »Kaj lahko naredim, da vampomagam doseči vaše cilje?«, lahkoterapevt pri bolniku precejspremeni dojemanje bolezni, čemu skrb zaradi popolne neurejenostinjegove bolezni izrazi takole:»Poglejte, zelo, zelo me skrbiza vas.« Če začne takoj naštevativrednosti glikiranega hemoglobinapa težo in nato omeni šeprevisok krvni tlak, osebo takoj spreletimisel, da je terapevtu le do številk.Spremembe obnašanjabolnika v nekaj korakihPrvi korak je ugotovitev primarneskrbi. Dr. Anderson je na delavnici navedelprimer žene s sladkorno boleznijo.Ko jo je vprašal, kaj jo najbolj skrbi,mu je odgovorila, da je jezna na svojegamoža, ker hoče, da še vedno kuha postarem, čeprav ona teh jedi ne sme uživati.Naslednji korak je izražanje in raziskovanječustev. »Jeze se ne da spremenitiv nič drugega, moč čustva pa naslahko prepriča v spremembe,« je dejalpsiholog. Naslednji korak je iskanje rešitev.»Kako bi lahko to dosegla? Verjetnomož ne ve, kako zelo sem zaradi tegarazočarana, ponižana, frustrirana …«razmišlja žena. Skupaj s terapevtom nareditaprvi korak, pogovor z možem.Določita tudi čas in prostor. Ko vidita, kajse je zgodilo, nadaljujeta.To ni jemanje nadzoraIzsledki randomiziranih kliničnih študij,v katere je dr. Anderson vključil večtisoč bolnikov in jih je financiral tudiameriški nacionalni inštitut za zdravje,pa jasno kažejo, da je njegov pristoppravilen. Po polletnem spremljanju soimeli bolniki bolj urejeno sladkorno bolezenin so bolje nadzirali telesno težo,zato za naprej načrtuje dolgotrajnejšepodporne programe za te bolnike.