odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95b o l e z e nŠtevilka 95• julij 2012Cena 1,54 €www.diabetes-zveza.siAKTUALNO:Zniževanje cenmedicinsko-tehničnihpripomočkovDiabetik in vožnjaz avtomobilom– novostiOSREDNJA TEMA:Vse o prehranisladkornegabolnika

BESEDA UREDNICE® Živa Janež Višnar, urednicaIzdaja:Zveza društev diabetikov Slovenije,Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljanatelefon: 01 430 54 44,faks: 01 430 54 54,e-pošta: sloda@siol.net,e-pošta uredništva:sladkorna.urednistvo@gmail.com,na spletu: www.diabetes-zveza.siIzdajateljski svet:Peter Miklavčič (pred se dnik),Marjan Šiftar, Dominik Soban (čla na)Uredniški odbor:Živa Janež Višnar(glav na in od go vor na ure dnica),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),Milojka Mansoor (lek to ri ca),Maruša Pavčič, univ. dipl. inž. živil. teh.,Aleš Skvarča, dr. med.,Maja Južnič Sotlar, Ivan Hrastnik (čla ni),Špel ca Ru dolf (taj ni ca intrženje oglasnega prostora)telefon: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.netGrafična priprava:BomArt, d.o.o., RakekTisk:Tiskarna Pleško, d.o.o., MedvodeNatisnjenih 18.000 izvodovRe vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa nav raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo zakul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.Projekt glasilo Slad kor na bo le zenje na podlagi Javnega razpisaza sofinanciranje projektov za promocijozdravja v letih 2011 in 2012 finančnopodprl Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenijeIzdajo Sladkorne bolezeni je omogočilaFIHO – Fundacija za financiranjeinvalidskih in humanitarnih organizacijNovo Nordisk, d.o.o., je generalni sponzorZveze društev diabetikov SlovenijeZa vsebino prispevkov in oglasovne odgovarjamo.Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.Foto:Brane BombačHrana je zdravilo in zdravilo je hrana.(Kitajski pregovor)V današnjem času, ko se nam skoraj na vsakem koraku ponujajo nahitro pripravljeni, lahko dosegljivi obroki, ko se police šibijo pod izdelkiže pripravljenih živil in je obisk nakupovalnih središč športna panoga,je rast sladkorne bolezni tipa 2 razumljiva posledica življenjskegasloga sodobnega človeka. Pomanjkanje gibanja, stres in uživanje prevelikihkoličin energijsko bogate hrane se ne obrestujejo. Porast debelostipostaja problem med generacijami, presnovne motnje pa povzročajone le sladkorno bolezen tipa 2, ampak tudi kronična obolenja srcain ožilja.Preveč navidezno dobrega počasi ubija ...Pri današnjem življenjskem tempu je miren obrok, za katerega si lahkovzamemo čas, postal prestiž. Večinoma jemo nezavedno, lakoto potešimov naglici in s kakovostjo zaužitih obrokov se ne ukvarjamo. Znezdravimi navadami nas žal sooči šele diagnoza bolezni. Slovenci, šezlasti pa Slovenke, zaužijemo preveč nepravih maščob, natrija in premalozelenjave. Premalo smo telesno dejavni in živimo z nepravilnimiprehranjevalnimi navadami.Kaj smo o prehrani naučili naše otroke? Na Pediatrični kliniki v Ljubljaniso pred leti opravili nacionalno reprezentativno študijo o prehranislovenskih adolescentov ob vstopu v srednjo šolo. Podatke so zbiraliod februarja 2003 do aprila 2005 v vseh desetih regijah Slovenije, takoiz mestnega kot iz podeželskega okolja. V raziskavo so vključili 2813slovenskih adolescentov, približno deset odstotkov populacije ob vstopuv srednjo šolo. Raziskava je že pred leti pokazala, da slovenski adolescentizaužijejo preveč nasičenih maščob in preveč soli. Na Pediatričnikliniki so ob tem ugotovili, da so prehranske navade adolescentovnezdrave. Ob tem pa naj bi se v času recesije še izrazito povečalo uživanjepoceni, nezdrave, energijsko bogate, a hranilno revne hrane in pijačz veliko sladkorjev, soli in maščob.Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imel v evropskiregiji že vsak peti otrok čezmerno telesno težo. Slovenija pri tem niizjema, saj podatki kažejo naraščajoč trend čezmerne telesne teže indebelosti tako pri otrocih kot pri mladostnikih. Razširjenost debelostise je v zadnjih dveh desetletjih povečala za trikrat.Prehranska priporočila za sladkorne bolnike so danes enaka tistim zazdravo prehrano, le da je pomembnost teh priporočil za sladkorne bolniketemeljna. Diabetik se ob diagnozi sreča z zakonitostmi zdrave prehrane,uči se abecede zdravega prehranjevanja. Izve vse tisto, kar bi moralivsi vedeti že od malih nog naprej. Zato je sladkorni bolnik lahkoambasador zdrave prehrane pri mlajših generacijah. Temelj zdravegaprehranjevanja se začne doma, tam zgradimo svoj odnos do hrane, tase utrjuje v šoli in ustoliči v poznejšem življenju. Znanje o prehranjevanjupostaja čedalje pomembnejše, saj je hrana čedalje bolj osiromašenain okolje čedalje bolj onesnaženo. Hrana je torej lahko zdravilo alistrup, odločitev pa je naša. Kajti smo to, kar mislimo in jemo.Ustvarjalci revije Sladkorna bolezen vam želimo poletje s pisanim krožnikomzdrave hrane, lahkih živil in aktivnega ter pozitivnega pristopado življenja!Sladkorna bolezen 3JULIJ 2012

za, zunanji olimpijski bazen, notranji plavalni bazen, velnes,športna igrišča in dvorane). Ustavili so se še pri nedavnozgrajenem hostlu Punkl (punkl je narečno ime v naši deželipod Peco in pomeni zavoj ali paket v obliki vreče). To jeprvi slovenski mladinski hotel, ki je zasnovan kot arhitekturnosamosvoja nizkoenergijska lesena gradnja.Pomerili so se v namiznem tenisu in kegljanju,pikadu in metanju obročkovTekmovanja so se odvijala v dvoranah športnega parka inna prostem, vodili pa so jih domačini – naši izkušeni trenerjiin sodniki. Pri namiznem tenisu je med ženskami zmagalaAnica Rep iz Maribora, druga je bila Nada Žvikart Černičiz Slovenj Gradca. Med moškimi zmagovalci namiznega tenisaje bil na prvem mestu Boris Govednik iz Metlike, drugiIvan Plasonik iz Maribora in tretji Branko Šketako iz Hrastnika.Med kegljačicami je bila na prvem mestu Pavla Garb izSlovenj Gradca, druga Mojca Repnik iz Slovenj Gradca in tretjaGordana Grubič iz Ilirske Bistrice. Med moškimi kegljačije prvo mesto zasedel Avgust Žel iz Slovenj Gradca, drugo mestoStanislav Oblak iz Slovenj Gradca in tretje Ignac Mlakariz Društva diabetikov Mežiške doline. Ekipno so bili na prvemmestu člani Društva diabetikov Slovenj Gradec, na drugemMežiška dolina in na tretjem Ilirska Bistrica. Pri pikadu so sezmagovalke uvrstile takole: 1. Zorka Stipanovič iz Metlike, 2.Anica Bezek iz Metlike in 3. Anita Medvešek iz Brežic. Medmoškimi tekmovalci pikada je bil 1. Joži Rožič iz Domžal, 2.Ladislav Voroš iz Lendave in 3. Mirko Topolovec iz Maribora.Pri metanju obročkov so med ženskami slavile Slovenjgradčanke,na 1. mestu Pavla Garb in na 2. Zdenka Gašper. Medmoškimi je bil 1. Anton Virant iz Kočevja, 2. Franc Grum izSlovenj Gradca in 3. Jože Rade iz Metlike.Iskrene čestitke vsem sodelujočim, posebej pa zmagovalnimekipam in posameznikom!Vrhunec dogodka je bil obiskpredsednika republike dr. Danila TürkaZelo smo bili počaščeni, ko se nam je po končanih športnihtekmovanjih v šotoru pridružil predsednik republike dr.Danilo Türk. V pozdravnem govoru je izrazil zadovoljstvo nadnašim druženjem, ki je skupaj z aktivnim življenjskim slogomdober način za premagovanje bolezni. Poudaril je pomenmedgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti, ki zagotavljatudi brezskrbno starost in boljšo kakovost življenja. Zmagovalcitekmovanj so bili še posebej navdušeni, ko so iz predsednikovihrok prejeli pokale.Živahne obrobne dejavnostiDogajalo se je še veliko več. Organizatorji smo pripravili tombolopo sistemu “vsaka dobi”. Zunaj šotora so bile stojnice zbogato ponudbo izdelkov, v šotoru pa si je bilo mogoče ogledatiin tudi kupiti umetniške slike. Ves čas je bilo mogoče kontroliratikrvni sladkor in krvni tlak. Poskrbeli smo, da gostjeniso bili lačni in žejni, ansambel pa je neutrudno igral poskočneviže, da smo se vrteli in tudi tako “zbijali” sladkor.Hvala vsem, ki ste prišli, in vsem, ki ste pomagali z delomin prispevki! S pomočjo vseh vas je srečanje uspelo! To vemozagotovo, zaradi žarečih oči in toplih stiskov rok ob slovesu.Na svidenje prihodnje leto v Mariboru!

OSREDNJA TEMAIntervju s prof. dr. Cirilo Hlastan RibičPrehrana sladkornega bolnika® Maja Južnič Sotlar in prof. dr. Cirila Hlastan RibičHrana je za sladkornega bolnika zelo pomembna pri ustreznem vodenju bolezni. Prav z ustrezno oziromaneustrezno prehrano lahko močno vplivamo na bolezen in s tem tudi na svoje počutje. O splošnih prehranskihpriporočilih za sladkorne bolnike smo se pogovarjali s prof. dr. Cirilo Hlastan Ribič, prehransko strokovnjakinjoz Inštituta za varovanje zdravja.Ali lahko, prosim, poveste, katera sosplošna priporočila za prehranosladkornih bolnikov?Sladkorna bolezen je presnovna motnja,za katero je značilna stalno zvišana vrednostglukoze v krvi. Poleg motnje v presnoviogljikovih hidratov je pri sladkornibolezni značilna tudi motnja presnovemaščob in beljakovin, kar je posledicanepravilnega izločanja in delovanja hormonainzulina. Pravilno načrtovana prehranaje osnova obvladovanja sladkornebolezni ne glede na to, ali gre za sladkornobolezen tipa 1 ali 2. Cilj zdravega prehranjevanjasladkornega bolnika je izboljšanjepresnove in preprečevanje akutnihin kroničnih zapletov pri sladkornibolezni. Prehranska priporočila za sladkornebolnike bistveno ne odstopajo odklasičnih načel za zdravo prehrano in soenaka priporočilom za zdravo prehrano.Svetovana prehrana je del zdravega življenjskegasloga, katerega cilj je vzdrževanjenormalnih vrednosti glukoze, lipidovin krvnega tlaka ter preprečiti aliodložiti nastanek poznejših zapletov sladkornebolezni. Dejavniki tveganja za nastaneksladkorne bolezni tipa 2 so čezmernatelesna masa, debelost trebušnega tipa,Prof. dr. Cirila Hlastan Ribič, prehranskastrokovnjakinja z Inštituta za varovanjezdravja: Uživanje sladkorja je treba omejiti,ni pa ga treba popolnoma izključiti izprehrane. Enostavni sladkorji naj ne biprispevali več kot deset odstotkov dnevnegaenergijskega vnosa.telesna nedejavnost, čezmerno uživanjeskupnih, nasičenih in transnenasičenihfoto: OSEBNI ARHIV C. H. R.maščobnih kislin ter tvegano pitje alkohola.Debelost je pomemben patogenetskidejavnik pri bolnikih s sladkorno boleznijotipa 2 ali z moteno toleranco za glukozo,zato je doseganje in vzdrževanjenormalne telesne mase pomemben ciljobvladovanja sladkorne bolezni.Telesna neaktivnost je pomemben dejavniktveganja za nastanek čezmernetelesne mase in debelosti. Debelost je povezanas povečanim tveganjem za nastanekzvišanih maščob v krvi, zvišanegakrvnega tlaka, raka dojke, debelega črevesa,danke, prostate in drugih vrst rakaz nastankom hipertenzije, sladkorne boleznitipa 2, srčno-žilnih bolezni, jetrnihbolezni in ortopedskih zapletov. Za uspešnozdravo hujšanje in vzdrževanje novetelesne mase je treba spremeniti življenjskislog, zmanjšati obseg obrokov v dnevniprehrani in vključiti čim več telesneaktivnosti. Redna telesna aktivnost, vsajeno uro na dan, in uravnotežena prehranaz veliko zelenjave in sadja pomagatapri zmanjševanju telesne mase. Če imasladkorni bolnik normalno telesno maso,naj bo telesno aktiven vsaj pol ure nadan (oziroma 150 minut/teden), če jepotrebno, pod zdravniškim nadzorom.Priporočljiva hrana(povzeto po Kako in kaj naj jem, da bo mojkrvni sladkor nižji, avtorja: Maruša Pavčičin Marko Medvešček)Živila z veliko količino vlaknin:• sveža in zamrznjena zelenjava vseh vrst,predvsem pa cvetača,• brokoli, vse vrste zelja in ohrovta, grah, zelenain rumena koleraba, korenje, paprika,paradižnik, rdeča pesa, por, čebula,• stročji fižol, špinača in blitva,• surovo in neolupljeno sadje, predvsem jagodičjevseh vrst (borovnice, maline, robidnice,jagode), jabolka, hruške in kutine,• bob, fižol, leča, suh grah, čičerka,• vsa živila, ki nosijo prehransko trditev “virprehranske vlaknine” ali “visoka vsebnostprehranske vlaknine”.Živila, ki se počasneje prebavljajo:• ajdova kaša, ješprenj, prosena kaša,• polnozrnati kruh, graham, rženi, ovseniin ajdov kruh,• pecivo (bombice, bige, žemljice) iz polnozrnatemoke,• ječmenovi, ovseni, proseni, polnozrnatipšenični in rženi kosmiči in doma narejenemešanice teh kosmičev s suhim sadjem,z orehi, lešniki in mandeljni (misli),• pšenični drobljenec, pšenična polnozrnatain črna moka (tip 1100), ržena polnozrnatamoka (tip 1250), ajdova moka,• koruzni zdrob,• krompir v oblicah ali kuhan in ohlajenkrompir,• testenine (kuhane “al dente”),• rjavi riž,• soja v zrnju in kosmičih.Živila z malo maščob:• posneto mleko ali pinjenec (manj kot 1 %maščobe),• jajčni beljak.Drugo:• voda, mineralna voda,• čiste zelenjavne in goveje posnete juhe,• vse vrste čajev, kava,• začimbe in dišave.Hrana, priporočljiva v zmernih količinahPogosto:• riž,• delno posneto mleko (1–2 % maščobe),• jogurt in fermentirano mleko iz delnoposnetega mleka (1–2 % maščobe),• nemastna skuta (do 10 % maščobe v suhisnovi),• četrt- in polmastni sir (do 30 % maščobev suhi snovi),8 Sladkorna bolezenJULIJ 2011

• junčje in telečje pusto meso (npr. beli krajec,debelo pleče, črni krajec, kepa, križ,notranje stegno, pljučna pečenka, tankopleče),• konjsko in zajčje pusto meso,• piščančje in puranje belo meso (prsi)brez kože,• bele in plave morske in sladkovodneribe,• tofu, sejtan in druge vrste vegetarijanskegamesa (če ste vegetarijanec),• oljčno olje, repično olje, od drugih olj patista z velikim deležem enkrat nenasičenihmaščobnih kislin, olive, orehi, lešniki,mandeljni (4–5 na porcijo),• vsa živila, ki nosijo prehransko trditev“nizka vsebnost maščob”, “brez maščob”,“nizka vsebnost nasičenih maščob”ali “brez nasičenih maščob”.Katera živila oziroma skupine živil lahkodiabetik kombinira? Kako naj jih pravilnokombinira?Prehranska priporočila za sladkornebolnike upoštevajo načela zdrave varovalneprehrane, ki je priporočena za zdravegačloveka. Kadar različna bolezenskastanja zahtevajo različna prehranska priporočila,svetujemo oblikovanje celostneprehranske obravnave. Prehrana sladkornegabolnika naj temelji na uživanju zadostnihkoličin predvsem zelenjave, sadja,polnovrednih žitnih izdelkov, stročnicin manj mastnih mlečnih izdelkovter pustega mesa. Sladkorni bolniki imajopovečano tveganje za nastanek boleznisrca in ožilja. Prav tako so bolj občutljivina vnos holesterola. Priporočila zauživanje maščob za sladkorne bolnikebistveno ne odstopajo od splošnih priporočilza zdravo prehrano. Sladkorni bolnikimorajo biti še posebno pozorni naomejeno uživanje nasičenih maščobnihkislin in transmaščobnih kislin. Čezmernouživanje hrane z veliko maščob poslabšainzulinsko rezistenco. Čezmerenvnos maščob v obroku zviša koncentracijoglukoze v krvi šele nekaj ur po zaužitju.Uživanje transmaščobnih kislin zvišakoncentracijo holesterola LDL in znižakoncentracijo holesterola HDL. Raziskavekažejo, da so transmaščobne kislinedesetkrat bolj aterogene kot nasičenemaščobne kisline. So pomemben dejavniktveganja tudi za sladkorno bolezentipa 2, povezane pa so tudi z nastankomnekaterih vrst raka (dojka, debelo črevo),preeklampsije pri nosečnicah in celo z astmoin alergijami pri otrocih. Pretežnonasičene maščobne kisline vsebujejo govejiloj, kokosova mast, palmova mast,rastlinska mast, svinjska mast, surovomaslo, sladka in kisla smetana, mesniizdelki, ocvirki, slanina, mastni siri insirni namazi. Bogat vir škodljivih transmaščobnihkislin pa so lahko ocvrtahrana, čips, na hitro pripravljena hrana,piškoti, trde margarine in drugi industrijskopripravljeni živilski izdelki. Treba jeopozoriti, da so živila živalskega izvorapogosto bogata z maščobami, predvsemz nasičenimi maščobnimi kislinami inholesterolom. Beljakovine živalskega izvoranajdemo v mesu (izbiramo pustekose mesa, perutnini pa odstranimokožo), mesnih izdelkih, ribah, morskihsadežih, jajcih, mleku, sirih in skuti. Beljakovinerastlinskega izvora so v polnovrednihžitih in izdelkih iz njih, stročnicahin oreščkih. Priporočljivi viri beljakovinso pusto meso, perutnina brez kože,ribe, manj mastno mleko in manj mastnimlečni izdelki, stročnice in oreščki.Stročnice in oreški so pomemben vir rastlinskihbeljakovin. Izbirajte samo pustevrste mesa oziroma vidno maščobo odstranite.Zaradi pestrosti prehrane vključiteperutnino enkrat do trikrat na tedenin ribe vsaj dvakrat na teden. Enkrat alidvakrat na teden priporočamo brezmesnidan, ki vključuje mlečne izdelke, jajca,oreščke, stročnice ali izdelke iz stročnic.V preventivi sladkorne bolezni sepriporoča rdeče in konzervirano mesole enkrat na teden. Zaradi velike vsebnostiholesterola in nasičenih maščob ne priporočamouživanja večjih količin drobovine.Kadar izbirate mesne izdelke, izberitetake, kjer se vidi struktura mesa (npr.šunka, piščančje prsi ipd.) in ne tistih,Redko:• krompir (vsi drugi načini priprave razenkrompirja v oblicah),• beli, mlečni ali oljni kruh,• žemlje in drugo pecivo iz bele moke,• krekerji in drugo slano pecivo,• bela pšenična moka (tip 500) in pšeničnizdrob,• mleko (konzumno, do 3,5 % maščobe),• navadni ali sadni jogurt in fermentiranomleko z več kot 3,2 % maščobe,• mastna skuta (30–50 % maščobe v suhisnovi),• skutne jedi s sadjem z več kot 20 % maščobev suhi snovi in manj dodanegasladkorja,• tričetrt- in polnomastni sir (40–50 %maščobe v suhi snovi),• pusto svinjsko meso (npr. ribica, stegno),kjer je struktura homogena zaradi mletja.Meso pripravite s čim manj maščobein ga ne zapecite preveč. Uživanje ribpriporočamo vsaj dvakrat na teden, kerso pomemben vir esencialnih maščobnihkislin. Za pripravo hrane uporabljajte kakovostnarastlinska olja (izmenično oljčno,repično, sončnično, sojino, koruznoali druga kakovostna 100-odstotnarastlinska olja).Ali so vsa živila iz skupine ogljikovihhidratov škodljiva oziroma katera lahkosladkorni bolnik je brez pretirane škode?Ogljikovi hidrati imajo pomemben vplivna koncentracijo glukoze v krvi po zaužitemobroku. Zato je pomembno nadziranjevnosa le-teh. Poleg skupne količinezaužitih ogljikovih hidratov pri bolniku ssladkorno boleznijo je pomembna tudivrsta ogljikovih hidratov. Priporočila zauživanje ogljikovih hidratov pri sladkornihbolnikih so delno odvisna od individualnihmetabolnih potreb (tip sladkornebolezni, stopnja glukozne tolerance).Priporočen vnos ogljikovih hidratov jenad 50 odstotki dnevnega energijskegavnosa. Predvsem je pomembno, da bolniknadzira vrsto zaužitih ogljikovih hidratov,pri čemer priporočamo sestavljene(kompleksne) ogljikove hidrate. Polegtega je treba v dnevne obroke vključititudi zadostno količino vlaknin (14g/1000 kcal/dan).Še vedno pa ni znanstvenih dokazov ozmanjšanem tveganju za nastanek sladkornebolezni tipa 2 pri uživanju hrane znizkim glikemičnim indeksom. Res je,da hrana z nizkim glikemičnim indeksomvsebuje veliko prehranskih vlaknin• pusti mesni izdelki (pusta šunka, šunke izperutninskega mesa, goveje šunke ipd.),• jajce in jajčni rumenjak,• drobovina (jetra, pljuča, ledvice, vampi,srce),• tofu in druge oblike vegetarijanskegamesa, če uživate mešano hrano,• suho sadje, npr. rozine, suhe fige, suhe marelice,dateljni, v zelo majhnih količinah,• sadni in zelenjavni sok iz svežega sadjaali zelenjave,• lahke margarine za namaz,• surovo maslo za namaz.(Če imate preveliko telesno težo, se temživilom raje izogibajte.)Hrana, ki se ji je bolje izognitiHrana, ki vsebuje veliko maščob:• ocvrte jedi,• loj, svinjska in rastlinska mast,Sladkorna bolezen 9JULIJ 2012

• surovo maslo in trda margarina za pripravohrane,• mastno meso vseh vrst ter vidna maščobana mesu in perutnini• majoneza,• listnato testo,• masleni rogljički,• mleko in jogurti z nad 3,6 % maščobe.Hrana, ki vsebuje veliko maščob in natrija(soli):• kremni siri,• skutni namazi,• hrenovke, posebne salame in drugi mesniizdelki iz mesnega testa,• večina klobas in salam, paštete, mesnizajtrki,• prekajena in pečena slanina,Učinki hujšanja pri bolnikus sladkorno boleznijo• Zmanjša se predvsem količina metaboličnoaktivne trebušne maščobe,• izboljša se toleranca za glukozo in povečase občutljivost za inzulin,• izguba 10 kilogramov telesne mase izboljšautilizacijo glukoze za 37 odstotkov.in drugih rastlinskih zaščitnih snovi, zatojo priporočamo v preventivni prehrani insekundarni preventivi sladkornega bolnika.Upoštevanje glikemičnega indeksa inglikemične obremenitve je lahko v dodatnopomoč pri doseganju ciljne glikemije.Pri ovrednotenju ogljikohidratnihživil/obrokov na rast glukoze v krvi se jepozneje uvedla vrednost glikemične obremenitve,ki poleg vrednosti glikemičnegaindeksa vključuje tudi količino ogljikovihhidratov v enoti živila oziroma obroku.Obremenitve endokrinega dela trebušneslinavke, ki izloča inzulin, se kažejov kronično povečani koncentracijiglukoze in inzulina v krvi, kar lahko vodiv moteno presnovo glukoze in inzulinskorezistenco. Prednost sestavljenih ogljikovihhidratov je v večji vsebnosti prehranskihvlaknin. Priporočljivo je uživanje živil,ki vsebujejo sestavljene ogljikove hidrate(črni kruh, polnozrnati kruh, neoluščenriž, testenine iz črne moke, oves,ajda, nekatere vrste sadja), ki poleg velikotopnih vlaknin vsebujejo tudi mineralein vitamine. Raziskave navajajo, dadnevna prehrana z več kot 50 gramovprehranskih vlaknin zmanjša hiperglikemijoin hiperinzulinemijo pri sladkornihbolnikih tipa 2.Kako pa je z uživanjem sladkorja? Je tapovsem prepovedan?Uživanje sladkorja je treba omejiti, nipa ga treba popolnoma izključiti iz prehrane.Enostavni sladkorji naj ne bi prispevaliveč kot 10 odstotkov dnevnegaenergijskega vnosa. Sladkor in sladkanaživila povzročijo hiter dvig glukoze v krvi.Kadar obrok vsebuje saharozo, jo je trebaupoštevati pri oceni količine zaužitihogljikovih hidratov in je zato treba prilagoditiodmerek inzulina oziroma drugihantihiperglikemičnih zdravil. Pomembnoje upoštevati tudi energijsko vrednost saharoze.Fruktoza pa ni priporočljiva zamenjavaza druge sladkorje. Ocenjujejo,da le-ta prispeva tri do štiri odstotke dnevneenergije. Umetna sladila in polioli ssladkim okusom se lahko uporabljajo vkoličini, ki je še varna za uživanje.Zakaj je pomembno, da sladkorni bolnikijedo večkrat na dan?Bolnik s sladkorno boleznijo mora nujnovzdrževati normalno koncentracijoglukoze v krvi. S tem se lahko preprečijonadaljnji zapleti, ki nastanejo ob sladkornibolezni. Vzdrževanje normalnekoncentracije glukoze in s tem preprečevanjehipoglikemije in hiperglikemije lahkodosežemo s pravilnim načinom prehranjevanja.Prehrana sladkornega bolnikamora biti pestra in vsebinsko ustreznater čez dan primerno časovno in količinskorazporejena, kar še posebno veljaza bolnike, ki se zdravijo z inzulinomoziroma drugimi antihiperglikemičnimizdravili.Ali je prehrana enaka za diabetike zboleznijo tipa 1 in tipa 2?Da.• kupljene mesne in sirove pite, bureki,pice ipd.,• industrijsko pripravljene jedi (golaž vkonzervi ipd.),• pomfrit, krompirjevi in drugi slani ocvrtki(čips),• slani ocvrti prigrizki,• industrijske kremne juhe in omake.Hrana, ki vsebuje veliko natrija (soli):• zelenjava iz pločevink ali kisana zelenjavaiz kozarcev,• kislo zelje in repa (če nista sprana zvodo, ki odstrani natrij),• ribe iz konzerv s slanim nalivom,• preste, slane palčke,• začimbne in dišavne mešanice (vegeta,evo ali fant),Ali morda način zdravljenja (tableteoziroma inzulin) kakorkoli vpliva naprehranske značilnosti in zahteve?Zdravljenje z inzulinom mora bitiusklajeno s prehranskim vnosom in telesnodejavnostjo. Ob zdravljenju s kratkodelujočimi inzulini in injekcijami aliinzulinsko črpalko je odmerek inzulinaprilagojen količini ogljikovih hidratov vobroku. Zdravljenje s fiksnimi kombinacijamiinzulinov zahteva ustrezno časovnorazporejene obroke, ki morajo vsebovatipredvidljivo ter vsak dan enako količinoogljikovih hidratov v obroku.Kako pa naj se sladkorni bolnik prehra njujeglede na posebna stanja, denimo pove -čano telesno maso? Ali se v teh primerihprehranska shema bistveno spremeni?Čezmerno težkim in debelim bolnikompriporočamo zmerno in dolgoročnozmanjšanje telesne mase za vsaj 5 do 7odstotkov začetne telesne mase zaradiugodnih presnovnih učinkov. Telesnomaso je treba zmanjšati z uvedbo zdravegaživljenjskega sloga in zmanjšanjaenergijskega vnosa, od 500 do 1000 kcalmanj na dan. Vzporedno pa je nujnouvesti redno telesno dejavnost. Tudi v obdobjuzniževanja telesne mase ne priporočamomanj kot 130 gramov ogljikovihhidratov na dan. Občutljivost za inzulinse izboljša z absolutnim in relativnimzmanjšanjem telesne mase. Izboljšase tudi, če bolnik ne doseže idealnetelesne mase.Koliko so varna in primerna posebnaoziroma dietetična živila, ki so narejenaprav za diabetike?Na trgovskih policah jih ne bi smelobiti več, saj niso ne potrebna in ne varna.• začimbne omake (omake maggi, sojineomake), gorčica,• jušni koncentrati (kocke za juho).Hrana z veliko maščob in sladkorjev:• čokolada (posebno mlečna in polnjena),• sladki namazi, izdelani iz čokolade, lešnikovali arašidov,• sladoled,• torte, slaščice in pecivo iz maslenega alikrhkega testa.Hrana, ki vsebuje veliko sladkorjev:• marmelade, džemi, med,• sadni sirupi,• kondenzirano mleko,• kompoti in drugi sadni izdelki v pločevinkah,• pudingi in industrijsko pripravljene kreme.10 Sladkorna bolezenJULIJ 2012

OSREDNJA TEMAPrehrana sladkornega bolnika – ogljikovi hidratiPomen štetja ogljikovih hidratov® Andreja Širca Čampa, univ. dipl. inž.foto: OSEBNI ARHIV A. Š. Č.Pravilno načrtovana prehrana sladkornega bolnika je osnova vsakega zdravljenja sladkornebolezni. Priporočila za zdravo prehrano sladkornih bolnikov narekujejo zmernost v količini,raznolikost v izboru živil in sestavi jedi. Le tako se lahko doseže in vzdržuje optimalna ravensladkorja v krvi (normoglikemija 4–7 μmol/l).Pri prehrani je treba upoštevati zahtevo,da sladkornega bolnika nasiti, muomogoči normalen telesni in duševnirazvoj, ga varuje pred debelostjo, hipoglikemičnoin diabetično komo. Sodobneprehranske smernice sladkornim bolnikomne prepovedujejo več cele vrsteživil, temveč jim s skrbnim načrtovanjemobrokov, ki vključuje štetje ogljikovihhidratov, omogočajo boljšo in lažjokontrolo krvnega sladkorja, hkrati paprinašajo več svobode pri izbiri živil.Cilji prehranskih priporočilza sladkornega bolnika• Dolgoročno ohranjanje zdravja sladkornegabolnika.• Preprečevanje poznih zapletov pridiabetesu.• Čim boljša kontrola krvnega sladkorja(normoglikemija 4–7 μmol/l).• Normalna rast in razvoj.Ne glede na način zdravljenja in tipsladkorne bolezni mora biti prehranasladkornega bolnika urejena. Pri malihotrocih so potrebe po energiji in hranilnihsnoveh velike, na nasprotni strani paje tek majhen, zato moramo poskrbeti, daso obroki redni, pogostejši in nepreobilni.Zato celodnevno prehrano sestavljajoredni obroki (trije glavni in dve vmesnimalici, pri mlajših občasno pri malih otrocihše povečerjek), ki naj bodo enakomernorazdeljeni, da ni presnova prevečobremenjena. Zaradi čim boljše urejenostisladkorne bolezni ni priporočljivo posameznihobrokov izpuščati, saj to vodiv prenajedanje in posledično v naraščanjetelesne teže in debelost. Pri aktivnemštetju ogljikovih hidratov v obroku in njihovempokrivanju pa obroke laže časovnoprilagajamo dnevnim obveznostim.Pomen štetjaogljikovih hidratovMetoda “štetja ogljikovih hidratov” seje v svetu uveljavila predvsem pri uporabnikihinzulinske črpalke. Izkazalo soje, da je to edini način za dobro urejenostsladkorne bolezni, ki dopolnjujevrhunske tehnične zmogljivosti črpalke.S pridom v zadnjih nekaj letih metodouporabljamo tudi pri sladkornihbolnikih na “funkcionalni inzulinski terapiji”.S “štetjem ogljikovih hidratov” jenamreč veliko laže uskladiti obroke hranes pravilnim odmerkom inzulina, potrebnegaza kritje obroka.V Sloveniji smo že leta 1999 prvičuvedli metodo štetja ogljikovih hidratovpri otrocih s sladkorno boleznijo tipa 1,ki so začeli zdravljenje z inzulinskočrpalko. Že po nekaj mesecih uporabeinzulinske črpalke in metode štetja ogljikovihhidratov se je pokazalo, da so otrocibistveno bolje urejeni in da so glikoliziranihemoglobini v povprečju za dvaodstotka nižji kot pri klasičnem zdravljenju.Že v naslednjem letu smo izdaliprvo knjižico kot pomoč pri štetjuogljikovih hidratov (tabele za izračunavanjeogljikovih hidratov v živilih), sočasnopa se je metoda prenesla tudi kodraslim, ki so se začeli zdraviti s terapijoFIT (zdravljenje z Levimirjem/Lantusomin bolusno pokrivanje obrokov shitro deljujočim inzulinom).Štetje ogljikovih hidratov je številnimsladkornim bolnikom, tako otrokomkot njihovim staršem, mladostnikomin odraslim prineslo več svobodepri odločanju, kdaj in kaj bodo jedli.Zdravi velikokrat težko razumemo, damorajo sladkorni bolniki sleherni danvztrajati pri rednih obrokih. Jesti morajokar petkrat na dan, medtem ko večinaod nas je le enkrat ali dvakrat nadan. Sladico si smejo privoščiti le občasno,medtem ko zdravi kar naprejnekaj grizljamo.Sladkorni bolnik mora namreč vsakdan posebej rešiti svojo sestavljanko. Poobroku njegov krvni sladkor naraste. Dabi ga znižal, si vbrizga inzulin in je telesnoaktiven (telovadi, kolesari, teče, sesprehaja, pospravlja ...). Pri naslednjemobroku se zgodba ponovi. Ker pa ne jeob vsakem obroku enako, zdrav načinprehranjevanja narekuje namreč pestroprehrano, krvni sladkor ni vedno enak.Zato se dogaja, da ne zna najbolje sestavitisvoje sestavljanke inzulina (zdravil),obroka in telesne aktivnosti.Težava se skriva v vrsti in količini obroka,ki ga zaužije sladkorni bolnik. Tanamreč odloča o tem, kako visoko in hitrobo naraščal njegov krvni sladkor.Ogljikovi hidrati v hrani najbolj vplivajona gibanje krvnega sladkorja. Čevemo, koliko in kateri ogljikovi hidratiso v obroku, bomo vedeli, kako hitro invisoko se bo povzpel krvni sladkor sladkornegabolnika, in bomo znali določitipravo količino inzulina, ki ga potrebuje,da ga zniža. Poglejmo primer. Manjšakoličina ogljikovih hidratov v obroku(1/2 rezine kruha = 15 g OH) – ogljikovihidrati povzročijo manjši dvig krvnegasladkorja. Če v naslednjem obrokusladkorni bolnik zaužije enkrat večjokoličino ogljikovih hidratov (1 rezinokruha = 30 g OH), bo krvni sladkor enkratvišji kot pri prvem obroku.Z načrtovanjem obrokov in izračunavanjemkoličine ogljikovih hidratov vobroku sladkorrni bolnik doseže najboljšokontrolo krvnega sladkorja in primerenenegijski in hranilni vnos. Z normalnimivrednostmi krvnega sladkorjase bo sladkorni bolnik počutil bolje, vsa-Sladkorna bolezen 11JULIJ 2012

kodnevne obveznosti bo lahko opravil hitrejein z manj napora, manj bo utrujen.Vrednosti glikoliziranega hemoglobinase bodo gibale v mejah želenih vrednosti(pod 7 %). Poznih zapletov bo manj.Z dobro urejenostjo sladkorja bo manjtežav s povišanim holesterolom in trigliceridiin posledično bo manj srčno-žilnihobolenj.Metoda štetja ogljikovihhidratov korak za korakomSladkorni bolnik potrebuje določenčas, da se nauči metode štetja količineogljikovih hidratov v obroku, ki je sevedaodvisen od dobre šole štetja ogljikovihhidratov, ki jo vodijo diabetolog, dietetikin medicinska sestra, in njegove lastnemotivacije.12 Sladkorna bolezenJULIJ 2012Odmerek inzulina, s katerim pokrijemodoločeno količino ogljikovih hidratov,imenujemo inzulinsko ogljikohidratnorazmerje, ki je pri vsakem posameznikudrugačno. Odrasla oseba pokrijeobičajno z eno enoto inzulina 10–15gramov ogljikovih hidratov ali celo manj.Mali otroci pa z eno enoto inzulina tudi45 gramov ali več ogljikovih hidratov.Odmerek inzulina, ki je potreben za kritjedoločene količine ogljikovih hidratovv hrani, je odvisen od starosti, teže in celodnevnekoličine zaužite hrane, telesneaktivnosti in seveda od urejenostisladkorne bolezni.Štejemo le ogljikove hidrate. Sestavljeneogljikove hidrate (škrob), ki so v kruhu,muslijih in kosmičih za zajtrk, krekerjih,testeninah, rižu in žitaricah(moka). V zelenjavi, sadju, medu in sadnihsokovih najdemo predvsem fruktozo.Mleko, jogurt in sladoled vsebujejomlečni sladkor laktozo. Ne smemeo pozabitina saharozo ali kristalni sladkor,ki je pogosto med tehnološkim postopkomživilu dodan, npr. marmelada, sadnisirupi, sadni jogurti s sladkano sadnobazo … Poleg ogljikovih hidratov nekateraživila vsebujejo tudi maščobe.Sem spadajo slaščice, kot so torte, piškoti,biskvitna peciva, bonboni, čokolada,kakav, sladoled, čips in krekerji. Nekaterejedi pa vsebujejo poleg ogljikovih hidratovin maščob tudi beljakovine. Takšnejedi so juhe, enolončnice, lazanje,musake …Podatke o vsebnosti ogljikovih hidratovpogosto najdemo na deklaraciji živil.Tako lahko na embalaži polnozrnatih“sport muslijev” preberemo, da 30 gramovizdelka (ena servirna enota) vsebuje:3 grame beljakovin, 2 grama maščobin 21 gramov ogljikovih hidratov (15 gškroba, 2 g fruktoze, 2 g saharoze, 2 gdietnih vlaknin). Na podlagi informacijena deklaraciji izračunamo, koliko ogljikovihhidratov vsebuje obrok, in tako določimopravilen odmerek inzulina, ki gapotrebujemo za takšen obrok.Beljakovine in maščobe vplivajo nahitrost presnove. Zavedati se moramo,da bo beljakovinsko živilo (npr: meso inmesni izdelki, sir, sirni namazi) vplivalona krvni sladkor (hitrost presnove),če ga sladkorni bolnik v obroku zaužijev preveliki količini. Glede količinezaužitega beljakovinskega živila se ravnamopo dveh pravilih.Prvo praviloBeljakovinsko živilo (70–100 g), ki nivečje kot dlan ali zavitek igralnih kart,ne vpliva na krvni sladkor v mešanem inpravilno sestavljenem obroku in ne povzročipoznega povečanja krvnega sladkorja.Če je zaužito beljakovinsko živilo večjekot dlan ali kot zavitek igralnih kart,pa to vpliva na krvni sladkor. Kadar polegzgoraj omenjene količine beljakovinskegaživila zaužije še dodatnih 100gramov izključno beljakovinskega živila(npr. zrezek), moramo skupnemu seštevkuogljikovih hidratov zaradi povečanepresnovne dejavnosti obroka prištetiše dodatnih 10 gramov ogljikovih hidratov(drugo pravilo). Pričakovano povečanjekrvnega sladkorja se po zaužitjuvelike količine mesa ali rib ob hkratnemzaužitju majhne količine ogljikovihhidratov pojavi šele čez tri do pet ur, kopo navadi na razlog dviga krvnega sladkorjaže pozabimo. Sladkorni bolnik vtakšnih primerih uporablja deljeni alipodaljšani bolus in potrebuje pogostejšokontrolo krvnega sladkorja.Drugo praviloDodatnih (+) 100 gramov beljakovinskegaživila = (+)10 gramov ogljikovih hidratovTabele za izračun ogljikovihhidratov v živilu kotnepogrešljiv pripomočekKot smo omenili že uvodoma, smo izdaliTabele za izračun ogljikovih hidratovv živilu, ki so sladkornim bolnikoms črpalko ali na fit terapiji nepogrešljivpripomoček za ocenjevanje količineogljikovih hidratov in zanje potrebnegainzulinskega bolusa. Živila so razporejenana posamezne skupine: škrobnaživila, sadje, zelenjava, mleko in izdelki,pripravljene jedi, sladkarije in pijače.V tabeli pomeni ena ogljikohidratnaenota 15 gramov ogljikovih hidratov,z izjemo pri zelenjavi, kjer eno ogljikohidratnoenoto pomeni 5 gramov ogljikovihhidratov. Zelenjava ima malo ogljikovihhidratov, npr. dva paradižnikavsebujeta 5 gramov ogljikovih hidratov,za 15 gramov ogljikovih hidratov bitako potrebovali kar šest paradižnikov(1 kg).Enota posameznega živila je v tabeliizražena z utežno in/ali prostorninskoenoto, ki jo lahko odmerimo s tehtanjemali s posodo za merjenje tekočine,ali pa v domačih merah. Nujno je, da vzačetku za vajo živila natančno odmerjamo(tehtanje, merjenje z menzuro).Pozneje lahko njihovo količino ocenimo,vendar je ta način manj zanesljiv, az dobrim treningom doma je to povsemuporaben način predvsem tedaj, ko sesladkorni bolnik prehranjuje zunajdoma.Pridobljeno znanje o količini ogljikovihhidratov v posameznem obrokuponuja sladkornemu bolniku z inzulinskočrpalko in tudi tistim, ki se zdravijos funkcionalno inzulinsko terapijo,več svobode pri načrtovanju dnevnihobrokov, kar pomeni tudi razvojsvobodnejšega bolniku lastnega življenjskegasloga in zdravih prehranjevalnihnavad.

Oglasno sporočiloJedilniki po merisladkornih bolnikovKot sladkorni bolnik ali bolnica ste se zagotovože srečali z izzivom uravnoteženegaprehranjevanja, primernega vašemuzdravstvenemu stanju. Od svojega zdravnikaste verjetno dobili kup priporočil,kako naj bi se prehranjevali, in najverjetnejevam je načrtovanje prehrane vsaj nazačetku delalo sive lase. A niste edini,hkrati pa se s tem problemom ne boste večukvarjali, saj je na voljo prva slovenskaspletna stran, ki ponuja 14-dnevne jedilnike,prilagojene vsakemu posamezniku,tudi pri sladkorni bolezni.Nova spletna stran Moj jedilnikSlovenski strokovnjaki s področja prehranein uporabe interneta so se združili innaredili spletno stran, na kateri si lahkooblikujete jedilnik po svoji meri. Kako?Na spletni strani vnesete svoje telesne značilnosti,morebitne posebnosti vašegazdravstvenega stanja, prehranjevalne navadein življenjski stil. Algoritem v ozadjuspletne strani bo vse vnesene lastnostiupošteval in vam ponudil 14-dnevni uravnoteženijedilnik. Če vam je uporaba internetazoprna, lahko svoj jedilnik naročitetudi na telefonski številki 07 496 69 60, kjerse bodo ustvarjalci z vami pogovorili in izpolnilivprašalnik namesto vas.Kako pa veste, da so jedilnikizares namenjeni vam?Pri vsakem obroku smo vam zapisali količinoogljikovih hidratov obroka, znanapa je tudi energijska vrednostvsakega obroka. Jedilniki so pripravljeniv skladu s smernicamiza uravnoteženo prehrano sladkornihbolnikov (ADA).Vas skrbi strokovnost?Vsakršna skrb je odveč! Jedilnikenamreč pripravlja AndrejaŠirca Čampa, univ. dipl. ing., kliničnadietetičarka, ki ima bogateizkušnje na področju dietneprehrane pri sladkorni bolezni.Svoja specifična znanja dietoterapijeje pridobivala z delom vodilneklinične dietetičarke na Pediatričnikliniki v Ljubljani. S svojimstrokovnim znanjem aktivno sodelujev različnih delovnih skupinahpri Ministrstvu za zdravjeRS in na dveh slovenskih fakultetah,strokovno sodeluje s Zvezo društevdiabetikov Slovenije, hkrati pa je članicaEvropskega združenja ESPEN inESPGHAN.Kaj pa recepti?Za vse obroke vašega 14-dnevnega jedilnikaboste dobili seznam potrebnihsestavin in opisan postopek priprave.Preden boste odšli v trgovino po sestavine,pa si boste lahko natisnili tudi nakupovalniseznam, katerega vam bo algoritemv ozadju spletne strani pripravilkar sam!Kaj pa cena? Tako oseben pristop jezagotovo drag, vas verjetno skrbi.Presenečeni boste, saj še zdaleč ni tako!Za 14-dnevni jedilnik po meri je sicer trebaodšteti 19,99 evra, za bralke in bralcerevije Sladkorna pa so jedilniki odizida nove številke revije kar 40 odstotkovcenejši! Na spletni strani www.moj-jedilnik.sivtipkajte promocijsko kodoSLADKORNA in izkoristite popust še danes.Svoj jedilnik lahko naročite tudi natelefonski številki 07 496 69 60. V tem primeruvam bomo jedilnik v tiskani oblikiposlali domov po pošti.

OSREDNJA TEMAPrehrana sladkornega bolnika – prehranska dopolnila in trditve»Če bi poslušali prodajalce, bi vso sladkorno bo® Tina KraljPrehranska dopolnila so na pohodu. Tabletke, kapsule, praški, sirupi, katerih proizvajalci obljubljajo najmanjdodano vrednost življenju, če ne že skoraj (o)zdravitve, so v le dobrih dveh desetletjih tako zelo preplavili trg,da vsakomur bržkone niti ni povsem jasno, da jih jemlje. Zagotovo pa večina ne razume, da gre v resnici “le”za koncentrirana živila. Prehranska dopolnila torej NE zdravijo.Kot se je izkazalo v raziskavi javnegamnenja o uporabi prehranskih dopolnilMinistrstva za zdravje, se dve tretjiniuporabnikov prehranskih dopolnil za jemanjele-teh odloči zaradi zdravstvenegastanja. Ob tem le tretjina pove svojemuzdravniku, kaj še jemlje poleg zdravil,predpisanih na recept. Šestdeset odstotkovprebivalstva verjame, da prehranskadopolnila lahko preprečujejo nastanekbolezni, kar 40 odstotkov pa, da bolezenlahko tudi zdravijo. Kljub navajanju,da jim je jasna razlika med prehranskimidopolnili in zdravili, se neredko izkaže,da ni tako. Prehranska dopolnila sonamreč živila, ki pa so, če jih jemljemoneustrezno, zaradi svoje koncentriraneoblike lahko tudi nevarna.Zaslužek pred varnostjoNadzor nad prehranskimi dopolnili je prinas pomanjkljiv, tudi zato, ker zanj ni pravepravne podlage. Uredba o prostem pretokublaga in storitev, ki velja za članiceEvropske unije, onemogoča inšpektorjevoukrepanje tudi pri prodaji prehranskihdopolnil (iz drugih držav), katerih sestavani skladna z našim pravilnikom o dovoljenivsebnosti vitaminov in mineralovv določenem izdelku. Zaradi interesovproizvajalcev in drugih skupin tudi za naprejprav nič ne kaže, navajajo poznavalcirazmer, da se bo evropska zakonodajana tem področju poenotila. Evropska unijaje sicer že leta 2006 sprejela uredbo oprehranskih in zdravstvenih trditvah priživilih. Ta uredba določa, da je “zdravstvenatrditev” trditev, ki navaja, domnevaali namiguje, da obstaja povezava medkategorijo živil, živilom ali eno od njegovihsestavin na eni strani in zdravjem nadrugi, “trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganjaza bolezni” pa zdravstveno trditev,ki navaja, domneva ali namiguje, da uživanjekategorije živil, živila ali enega odnjegovih sestavnih delov znatno zmanjšujedejavnik tveganja za razvoj bolezni.Zdravstvene trditve in trditve v zvezi zzmanjšanjem tveganja za bolezni morajoMartina Puc, mag. farmacije: Novaevropska ureditev glede prehranskihdopolnil ne prinaša prav nič revolucionarnonovega, omogoča pa boljši nadzor. Kljubtemu se morajo potrošniki zavedati, da soza to, kaj vnašajo vase, najbolj odgovornisami. Predvsem pa naj vsaj v lekarnah in prizdravniku pričakujejo vprašanje: “Kaj žejemljete?”biti utemeljene s splošno sprejetimi znanstvenimidokazi. Ali so trditve dokazane,ugotavlja posebna skupina Evropske agencijeza varnost hrane (EFSA).Trditve – drži ali ne držiMaja letos smo dočakali prvi del seznamadovoljenih zdravstvenih trditev naovojninah prehranskih dopolnil. Po večinigre za vitamine in minerale, o katerihje največ znanega in za katere se potrošnikitudi najpogosteje odločajo. Naspletni strani EFSE (www.efsa.europa.eu)je mogoče najti seznam vseh trditev, o katerihje to neodvisno strokovno telo izreklosvoje mnenje (ali ga še bo), končnobesedo ima sicer Evropska komisija. Jemed prvimi 222 objavljenimi tudi kakšnazdravstvena trditev, ki bi pritrdila navedbamo učinkovitosti prehranskih dopolnil,za katera se najpogosteje odločajosladkorni bolniki, torej takih, ki naj biugodno vplivala na urejenost glikemije?»Za zdaj še ne,« je odločna Maruša Pavčič,univ. inž. živ. tehnologije.Jih sploh potrebujemo?»Zdravi in bolni, ki skrbijo za uravnoteženoprehrano, v kateri je dovolj predvsemzelenjave, prehranskih dopolnilne potrebujejo. Včasih se res izkaže, dafoto: TINA KRALJposamezniku kakšne snovi primanjkuje,vendar je smiselno to potrditi s preiskavami,predvsem pa prehransko dopolnilojemati začasno, na priporočilozdravnika,« pojasnjuje sogovornica. Raziskavepo drugi strani kažejo, da vsajobčasno katero izmed prehranskih dopolniljemlje od 30 pa celo do 78 odstotkovprebivalstva. Še pred tremi desetletji– ko je bilo tovrstnih izdelkov resničnomalo – je bilo takih le okoli dvajsetodstotkov, so pokazale nekatere raziskavev Združenih državah Amerike.Kdaj ga vendarle vzeti?Uživanje prehranskih dopolnil z vitaminiin minerali utegne biti zelo nevarno, sajpriporočeno dnevno količino hitro lahkopresežemo. Sladkorni bolniki tipa 2 imajores lahko porušeno ravnotežje med oksidantiin antioksidanti, kar pa je mogočenadomestiti z nekoliko večjim vnosomz naravnimi oksidanti bogate hrane.»Vsa dopolnila naj jemljejo le v dogovoruz zdravnikom,« opozarja Maruša Pavčič.Tudi pomanjkanje mineralov lahkoslabša sladkorno bolezen: pomanjkanjekroma poveča glukozo v krvi, pomanjkanjebakra in mangana povezujejo z motenotoleranco za glukozo. Slabo urejenebolnike pogosto pesti pomanjkanje magnezijaali cinka. »A večina sladkornihbolnikov ima teh mineralov dovolj. Vsakopomanjkanje posameznega mineralaje treba dokazati z laboratorijsko preiskavoin mu ga na podlagi rezultatov ciljanonadomestiti,« še svetuje sogovornica.Lastna odgovornostGlede na to, da smo za izbor prehranskihdopolnil, ki jih nameravamo jemati,v največji meri odgovorni sami, morajobiti prav zaradi možnosti součinkovanjaz zdravili še posebej previdni tudisladkorni bolniki. Za varnost prehranskihdopolnil namreč – kot za živila nasplošno – so odgovorni njihovi proizvajalcioziroma uvozniki in prodajalci kotnosilci živilske dejavnosti. Ali se tega v14 Sladkorna bolezenJULIJ 2011

lezen pozdravili le s prehranskimi dopolnili …«celoti zavedajo tudi tisti, ki vam tovrstneizdelke ponujajo prek osebne mrežneprodaje, je drugo vprašanje. Zatobodite previdni pri nakupu prehranskihdopolnil po tej poti.Ob neustreznem jemanju pa je lahkonevarno tudi prehransko dopolnilo zveč certifikati kakovosti proizvodnje aliizdelka, ki ste ga morda kupili v lekarni.Kot so zagotovili v Lekarniški zborniciSlovenije, prav zaradi nezadostneurejenosti področja poskušajo vzpostavitimehanizme, ki bi njihovim uporabnikomomogočili varnejši nakup prehranskihdopolnil z ustreznim svetovanjem.Ob tem zagotavljajo, da v lekarnahni mogoče kupiti prehranskih dopolnil,ki niso prijavljena/notificirana pri Ministrstvuza zdravje RS.Poleg približno štiri tisoč prehranskihdopolnil, ki so na voljo v Sloveniji, je pooceni mag. farmacije Martine Puc izpodjetja Res-Pons na trgu tudi sto alidvesto takih brez notifikacije. Vsa prijavljenaje mogoče preveriti na spletniPrehranska dopolnila najpogosteje jemljejoženske v zrelih letih, ki so preutrujeneoziroma nezadovoljne s svojo podobo,ter mlajši moški, ki se rekreativnoukvarjajo s športom. Zdrav človek z uravnoteženoprehrano prehranskih dopolnilne potrebuje. To velja tudi za sladkornebolnike z ustrezno prehransko shemo.strani pretehtajte.si, kjer so na voljo tudineodvisne informacije o tem področju inštevilna opozorila o zdravi prehrani.Ledvični bolniki – pozor!Najmanj vsak sedmi bolnik s kroničnoledvično boleznijo jemlje najmanj enoprehransko dopolnilo, je pokazala raziskava,predstavljena v okviru lanskegaameriškega združenja nefrologov. Skorajšestina teh izdelkov je takih, da bi bolnikomz različnimi stopnjami ledvičnegapopuščanja zaradi patofiziologije njihovebolezni lahko škodovala. Pred nakupomoziroma začetkom uživanja jetako nujen posvet z zdravnikom, kot seje izkazalo, pa le tretjina vseh, ki se odločijoza jemanje katerega koli prehranskegadopolnila, to svojemu zdravniku splohpove. Med kroničnimi bolniki, ki radi posegajopo prehranskih dopolnilih, sotudi sladkorni bolniki.Cimet – največ štiri mesece»Pomembno je vedeti, da dolgotrajnojemanje med diabetiki priljubljenega cimetain njegovih koncentratov lahkovpliva na učinkovitost antikoagulantov,«opozarja Maruša Pavčič, »pri čemer dnevnone smemo pojesti več kot čajno žličkocimeta (oziroma preračunano koncentriranoobliko), to količino pa lahkojemljemo največ štiri mesece.« Ob tem najbo bolnikom jasno, da gre tudi pri takikoličini vendarle le za dopolnjevanje(ang. food supplement). Enako velja zavsa druga zelišča, iz katerih delajo močnoaromatična olja, ki naj bi organizmupomagala pri tvorbi inzulina. »Glede naše varne količine je ta učinek zanemarljiv,še zlasti pri sladkorni bolezni tipa 1.«Police so polne živil, ki obljubljajo hujšanje aliznižanje krvnega sladkorja. Čemu lahko verjamem?® dr. Jelka Zaletel, dr. med.Tako vabljivo se je sprehoditi med izdelki na »tazdravih« policah, za katere se zdi, da že sami po sebi pokajo odzdravja. Nekatere trditve na ovojnini so sicer že same po sebi skoraj smešne in jim res težko verjamemo ...,nekaterim pa bi radi verjeli.V Sloveniji se lahko na živilih od 14.decembra 2012 uporabljajo le zdravstvenetrditve, ki so posebej odobrene(http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2012:136:0001:0040:SL:PDF), dodatna pojasnila lahkonajdete na spletni strani Ministstrstvaza kmetijstvo in okolje http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/hrana_in_krma/prehranske_in_zdravstvene_trditve.Označevanje in oglaševanje živil jeurejeno enotno za vso Evropsko unijo.Uredba je zavezujoča za prehranske inzdravstvene trditve pri oglaševanju indrugih komercialnih obvestilih, v katerihse v besedi, sliki ali s simboli namigujeali trdi, da ima živilo neke posebnougodne lastnosti in je takšno označevanjenamenjeno končnemu kupcu.Prehranske trditveje treba znati bratiPrehranske trditve so tiste, ki navajajo,da ima živilo posebno ugodne prehranskelastnosti zaradi energetske vrednostioziroma hranil ali drugih snovi.Zdravstvene trditve pa so tiste, ki navajajo,domnevajo ali namigujejo, da obstajapovezava med živilom in boljšimzdravjem. Kot primer navajam hranilo,v katerem so prisotni nadomestki zasladkor, tj. intenzivna sladila (uredba navaja,za katera sladila ta trditev velja) –na njem sme pisati: »Uživanje hrane/pijače,ki vsebuje >ime nadomestka zasladkor< namesto sladkorja, povzročimanjši porast ravni glukoze v krvi pozaužitju v primerjavi s hrano/pijačo, kivsebuje sladkor.« Poleg tega so navedenitudi pogoji za uporabo te trditve, kijo mora spremljati natančen navedek,kateri nadomestek za sladkor je bil uporabljenin za kolikšno količino. Še posebejdosledno pa spremljajo trditve, kinavajajo, da zmanjšajo tveganje za bolezen(tudi sladkorno bolezen tipa 2) intiste, ki so povezane z razvojem in zdravjemotrok, kjer smo pogosto priča mehkejšemuali ostrejšemu zavajanju v oglaševanju.Vse takšne trditve mora za vsakoživilo posebej odobriti Ministrstvo zakmetijstvo in okolje v sodelovanju z Evropskoagencijo za varnost hrane. Postanimobudni in ozaveščeni kupci – izbirajmomodro, na podlagi verodostojnihdejstev. Zase in za svoje otroke.Sladkorna bolezen 15JULIJ 2012

OSREDNJA TEMAPrehrana sladkornega bolnika – sladila in sladke pijačeSladila in sladkane pijače v prehrani sladkorne® Maruša T. Pavčič, univ. dipl. inž. živ. tehn.foto: B. B.Eden najbolj razširjenih mitov v prehrani sladkornih bolnikov je, da je uživanje sladkih jediin pijač prepovedano. Pa to drži? Ne, ni prepovedano, je pa pametno, da se sladko uživav zelo zmernih količinah takrat, ko na hitro potrebujemo energijo.Ljudje imamo sladko radi že od malega.Ta naravna želja se v življenju zaradiprehranskih in življenjskih navad okoljaali zaradi vpliva in ponudbe proizvajalcevživil in pijač še povečuje. Uživanjesladil v sodobni prehrani se nenehno povečuje,čeprav se izbor in zaužite količineposameznega sladila postopoma spreminjajo.To pa vpliva na pretiran energijskivnos in posledično na nastanek debelostiter kroničnih nenalezljivih bolezni.Iskanje idealnega sladila, ki ne bidajalo energije, imelo pa bi prijeten sladekokus, je pripeljalo do razvoja številnihsladil, vendar takega, ki bi po okusuin varnosti lahko v popolnosti nadomestilosaharozo, do zdaj še niso odkrili.SladilaSladila ločimo predvsem na taka, ki dajejoenergijo, in druga, ki energije ne dajejo.Vsa sladila, ki dajejo energijo (sladkorji,med, razni drevesni in drugi rastlinskisirupi, sladkorni alkoholi), lahko pripomorejok energijski prehranjenosti in posledicam,ki jih ta povzroča. Zmernost prinjihovem uživanju je bistvenega pomena;energija iz sladkorjev naj ne bi presegla10 odstotkov celotne dnevno potrebneenergije posameznika. Tudi pri nehranilnihsladilih, ki jih štejemo v skupino aditivovin označujemo z E-ji, se na podlagiobsežnih študij o njihovi varnosti dovoljenekoličine postopoma zmanjšujejo. Sladilauporabljamo za slajenje jedi in pijač,ki jih sami pripravljamo doma (namiznasladila), še več pa jih uporablja živilska industrijaza slajenje brezalkoholnih in energijskihpijač, doslajevanje sadnih napitkov,izdelavo sadnih sirupov, slajenje piškotov,drugih sladic in kosmičev za zajtrk,slajenje mlečnih izdelkov in izdelavobonbonov, energijskih ploščic, čokoladein podobnega. Uporabljajo se tudi, vendarv bistveno manjši količini, za izboljšanje16 Sladkorna bolezenJULIJ 2011okusa v drugih živilskih izdelkih, na primerv omakah za zelenjavo.Skoraj ni živila, ki ne bi imelo dodanihsladil. Kolikšen je delež energije iz sladil,je težko ugotavljati. Po podatkih prehranskihštudij naj bi Američani zaužili približno16 odstotkov energije iz dodanih sladil.Enak odstotek energije so ugotovilitudi pri mladostnikih v Sloveniji. Največjiprispevek dodanih sladil kalorični vrednostizaužite hrane je pri Američanih na računbrezalkoholnih sladkih pijač (35,7 %)in energijskih pijač (10,5 %). Slovenskinajstniki na dan popijejo povprečno 683mililitrov pijač z dodanimi hranilnimi sladili,najstnice pa povprečno 715 mililitrovna dan. Primerjava pitja sladkih brezalkoholnihpijač vsak dan pri nas in v drugihdržavah je pokazala, da imajo slovenskinajstniki neslaven svetovni rekord (preglednica1), saj daleč prekašajo svojesovrstnike iz ZDA (21–25 %), še bolj pa izskandinavskih držav (2–12 odstotkov).Redno uživanje velikih količin sladkanihpijač med mladostniki se že kaže v prevelikemdeležu čezmerno težkih in predebelihnajstnikov ter širjenju številnih kroničnihobolenj, med njimi tudi diabetesatipa 2, tudi v tej skupini prebivalstva.Preglednica 1: Odstotki slovenskih mladostnikov,ki so vsak dan uživali sladkebrezalkoholne pijače leta 2009/2010(Svetovna zdravstvena organizacija)StarostNa lestviciskupine Dečki Deklice 38 držav11 let 36 % 27 % Drugi13 let 41 % 31 % Tretji15 let 49 % 39 % PrviFruktoza in fruktozni sirupiV zadnjih 30 letih se je zelo spremenilnačin slajenja brezalkoholnih slajenih inenergijskih pijač, pa tudi drugih živilskihizdelkov. Saharozo (kristalni oziroma navadnisladkor) je nadomestil fruktoznisirup, ki ima primerljivo sladkost in dajeobčutek polnosti pijači, se lahko topi vvodi in je stabilen. Pridobiva se s fermentacijokoruznega škroba in je relativnopoceni. Fruktozni sirup je mešanica prostefruktoze (sadnega sladkorja) in glukoze.Glede na različen delež fruktoze v sirupupoznamo fruktozni sirup z 90 odstotkifruktoze, s 55 odstotki fruktoze in42 odstotki fruktoze. V industriji pijač seuporablja predvsem 55-odstotni fruktoznisirup, v proizvodnji živil pa 42-odstotni.Tisočletja so ljudje uživali od 16 do 20 gramovfruktoze na dan, večinoma iz svežegasadja. Zgoraj opisana sprememba sladilnihnavad pa je povzročila tudi do trikratnorast uživanja fruktoze (vsaj napovprečno 55 g/dan).V približno istem času kot znatno povečanjeuživanja fruktoze se je, predvsemv deželah z zahodnim načinom prehrane,začela epidemija debelosti in presnovnihmotenj. Zastavilo se je vprašanjeo kratkoročnih in dolgoročnih učinkihfruktoze na zdravje ljudi. Posledice povečanjauživanja fruktoze naj bi bile: debelost,večje tveganje za bolezni srca inžilja, inzulinska rezistenca in sladkornabolezen tipa 2, povečanje krvnega tlaka,fruktozna intoleranca, obolenja jeter,povečano tveganje za protin pri človeku,tveganja za nastanek nekaterihrakov in podobno. Po drugi strani pa jedolgo veljalo, da je fruktoza primernosladilo za sladkorne bolnike zaradi njeneganizkega glikemičnega indeksa inker njeni začetni presnovni koraki ne potrebujejoinzulina. Fruktoza tudi izzovepovečanje energijske porabe, kar je veljaloza koristno pri debelih osebah zdiabetesom ali brez. Danes vemo, dafruktoza niti za sladkorne bolnike niti zazdrave ni primerno sladilo.

SaharozaSaharoza (kristalni ali navadni sladkor)je sestavljena iz dveh monosaharidov,glukoze in fruktoze. Saharozo pridobivamoiz sladkorne pese ali sladkornegatrsa. Danes se saharoza nahaja v vsakdanjihobrokih, čeprav smo jo vključiliv prehrano šele pred kratkim. V srednjemveku so prvič v Evropo uvozili saharozoiz sladkornega trsa iz Nove Gvineje.Uporaba je bila zelo omejena in leza izbrance. V Evropi so jo začeli pridelovatiiz sladkorne pese v osemnajstemstoletju. Od takrat je poraba strmo naraščala.Po podatkih Statističnega uradaRepublike Slovenije smo v Sloveniji vletu 2010 porabili 36 kilogramov saharozena prebivalca oziroma 99 gramovna dan, to je kar 400 dodatnih kilokalorijna dan. Po priporočilih za zdravouravnoteženo prehrano pa naj bi biloenostavnih sladkorjev, to je saharoze,fruktoze, glukoze in galaktoze, v vsakodnevniprehrani za največ deset odstotkovenergije, to je približno za 200kilokalorij.Prepoved uživanja saharoze v preteklostije postavila vprašanje, ali je ta prepovedpotrebna in ali res povzroča debelost,sladkorno bolezen tipa 2 ali zvišankrvni tlak. Klinične študije so potrdile,da saharoza v velikih količinah (200 goziroma več kot 30 odstotkov dnevnozaužite energije) povzroča naraščanjetelesne mase in posledično metabolnisindrom, signifikantno povišanje serumskihtrigliceridov in sistoličnega krvnegatlaka ter poslabša glukozno tolerancoin inzulinsko rezistenco. Pri manjšihoziroma priporočenih količinah saharozepa teh sprememb ni bilo. Zato staEASD (Evropska zveza za študij sladkornebolezni), pozneje pa še ADA(Ameriška diabetološka zveza) to prepovedodpravili in uživanje saharoze terdrugih enostavnih sladkorjev omejili nado deset odstotkov dnevno zaužite energije.Ugotovili so namreč, da je vnos saharozemanjši prehranski dejavnik tveganjaza razvoj sladkorne bolezni tipa 2ter bolezni srca in ožilja, kot so nasičenemaščobne kisline, transmaščobne kislinein holesterol.Dokazali pa so, da sladkor lahko povzročazasvojenost, saj povzroča sproščagabolnikaPresnova fruktozeNovejše raziskave so pokazale, da sefruktoza transportira iz črevesja v jetrain tam presnavlja na drugačen način kotglukoza. Naše telo nima razvitega kontrolnegamehanizma za uravnavanje presnovefruktoze, tako kot ga ima za uravnavanjepresnove glukoze. Jetrni sprejemfruktoze se ne uravnava z inzulinom,tako kot sprejem glukoze v jetrne in vsedruge celice v organizmu. Glukoza sepresnavlja kjerkoli v telesu in oskrbujecelice z energijo, ki jo potrebujemo zanormalno delovanje vseh naših tkiv, medtemko se fruktoza presnavlja le v jetrih.Predvideva se, da je sposobnost jeter, dapresnovijo večje količine fruktoze, kot sopotrebne za uravnoteženo oskrbo telesaz energijo, odgovorna za motnje v energijskihzalogah in energijski presnovi ternastanek debelosti. Fruktoza je v manjšihkoličinah (toliko, kot je je v 1–2 sadežihna dan) pomemben regulatortvorbe zaloge glikogena in sproščanjaglukoze iz jeter v kri. Če pa je fruktozeveč, kot je telo potrebuje, se v jetrihpresnovi v snovi, ki se presnavljajo naprejpo poti, po kateri se presnavljaglukoza. Ključnega pomena je sposobnostfruktoze, da obide glavni uravnalnikorak presnove glukoze, to je pretvorbofruktozo-6-fosfata v fruktozo 1,6-difosfat. Naše telo tako sploh ne zazna,da se v jetrih pojavijo snovi, ki se lahkopretvorijo v glukozo in glikogen s pomočjoglukoneogeneze, pa tudi v maščobnekisline. Hkrati fruktoza preprečioksidacijo maščob in spodbudi sintezoVLDL-trigliceridov. Uživanje večjih količinfruktoze tako vodi do razvoja popolnegametabolnega sindroma, ki je po enistrani povezan z nastankom sladkornebolezni tipa 2 in po drugi z nastankombolezni srca in žilja.Težave čezmernegauživanja fruktozeČedalje več dokazov potrjuje, da jefruktoza tudi dejavnik, ki pripomore kobolenju jeter, predvsem nealkoholnizamaščenosti jeter. Fruktoza ne stimuliraizločanja inzulina, ne povečuje tvorbeleptina in ne zmanjšuje občutka lakote.Inzulin in leptin sta ključna nasprotidelujoča si signala v uravnavanjuuživanja hrane in telesne teže. Tako fruktozalahko povzroči nekontroliran povečanvnos energije. Pitje s fruktozo slajenihpijač ali pijač, kjer kot sladilo prevladujefruktoza, ne pa slajenih s saharozo,povečuje maščobno maso, trebušnodebelost, lipogenezo in vnetje in takouvaja inzulinsko rezistenco in hipertrigliceridemijopo zaužitem obroku, posebnopri osebah s čezmerno težo. Študijena ljudeh so pokazale, da je bilouživanje fruktoze pri bolnikih z nealkoholnozamaščenostjo jeter trikrat večjekot v kontrolni, zdravi skupini. Dnevnakoličina zaužite fruktoze je bila povezanatudi s povečanim vnetjem jeter.Večjo verjetnost za brazgotinjenje jeterin napredovanje do ciroze so imeli bolniki,ki so popili največ fruktoze. Te študijeso označile fruktozo kot hitro spremenljivokoljski dejavnik tveganja, kilahko vpliva na napredovanje bolezni. Ševeč, nekateri raziskovalci so primerjaličezmerno uživanje fruktoze in čezmernouživanje alkohola in ugotovili številneenake zdravstvene posledice.Pri ocenjevanju vpliva povečanegaučinkovanja fruktoze na zdravje ljuditudi ne smemo pozabiti na dedno fruktoznointoleranco in moteno absorpcijo(malabsorpcijo) fruktoze. Obe presnovnimotnji sta dokaj pogosti. Dednafruktozna intoleranca vpliva na sposobnostčloveka, da prebavlja fruktozo.Pri prizadetih posameznikih se znakiin simptomi pokažejo v otroštvu, ko sezačno uvajati v prehrano sadje, sokoviin druga hrana. Po zaužitju fruktoze sepri osebah z dedno fruktozno intolerancolahko pojavijo slabost s siljenjemna bruhanje, napihnjenost, bolečine vtrebuhu, diareja, bruhanje in hipoglikemija.Prizadeti otroci zaostajajo v rastiin pridobivanju pričakovane teže. Ponavljajočese uživanje hrane, ki vsebujefruktozo, lahko vodi do poškodb jeterin ledvic, kome in končno smrti zaradiodpovedi jeter in ledvic. Pojavnost dednefruktozne intolerance se ocenjuje 1na 29 do 30 tisoč ljudi. Pri ljudeh z motenoabsorpcijo fruktoze pa celice črevesjane morejo normalno absorbiratifruktoze iz hrane, kar vodi do napihnjenosti,diareje ali zaprtja, napenjanja inbolečin v trebuhu. Ocenjuje se, da imamoteno absorpcijo fruktoze približno 40odstotkov prebivalstva zahodne poloble.Ta je pogost, a velikokrat neugotovljenvzrok za ponavljajoče se trebušnebolečine pri otrocih. Problem selahko učinkovito reši s prehrano, ki vsebujemalo fruktoze.Sladkorna bolezen 17JULIJ 2012

nje živčnega prenašalca dopamina, kiigra ključno vlogo pri vseh vrstah odvisnosti.Dopamin je odgovoren za izboljšanjerazpoloženja. Tako si ljudje z uživanjemsladkorja izboljšujemo razpoloženje,ki se poslabša zaradi padca vrednostiserotonina. Dobro vodene študijeso tudi pokazale, da sladkor ne vpliva nahiperaktivnost in vedenjske težave otrok.Ravno nasprotno, pokazale so, da otrocipo zaužitju sladkorja postanejo boljumirjeni.Nehranilna sladilaNehranilna sladila (sladila, ki nimajoenergijske vrednosti) spadajo med najstarejšein najbolj razširjene aditive, kidajejo živilu sladek okus. V primerjavis saharozo imajo po navadi bistvenovečjo sladilno moč (preglednica 2). Vprometu so lahko kot namizna sladilaali za uporabo v proizvodnji živil. Za odobritevuporabe mora biti izkazana njihovadolgoročna varnost za zdravje ljudi.Na podlagi predloženih podatkov zapresojo varnosti je določen sprejemljividnevni vnos (acceptable daily intakePreglednica 2: Nehranilna sladila, njihova sladilna moč, ADI in način uporabeE- SladilnaSladilo številka moč ADI Uporabasorbitoli E 420 0,60 ni določen deserti, sladkorni izdelek, omake, gorčica, fini pekovski izdelki z znižano energijskovrednostjo in brez dodanega sladkorja, živila za posebne prehranske namene indietetična prehranska dopolnila v trdni oblikimanitol E 421 0,90 ni določen deserti, sladkorni izdelek, omake, gorčica, fini pekovski izdelki z znižano energijskovrednostjo in brez dodanega sladkorja, živila za posebne prehranske namene indietetična prehranska dopolnila v trdni oblikiacesulfam E 950 200 0–9 mg/kg žvečilni gumi, prehranska dopolnila na osnovi vitaminov oziroma mineralov,K tt/dan bonbončki za osvežitev dahaaspartam E 951 160– 0–40 mg/kg brezalkoholne pijače, deserti (tudi mlečni), sladkorni izdelki, prigrizki, žvečilni gumi,220 tt/dan sladoledi, džemi, želeji, marmelade, bonboni itn.ciklamati E 952 30 0–7 mg/kg mešanice z drugimi sladili, vloženo sadje in zelenjava, džemi, želeji in marmeladett/dan ter fini pekovski izdelki za posebne prehranske nameneizomalt E 953 1 50 g/dan deserti, sladkorni izdelek, omake, gorčica, fini pekovski izdelki z znižano energijsko– odrasli, vrednostjo in brez dodanega sladkorja, živila za posebne prehranske namene in25 g/dan dietetična prehranska dopolnila v trdni obliki– otrocisaharini E 954 200– 0–5 mg/kg namizno sladilo in v vrsti proizvodov, od brezalkoholnih pijač do prehranskih700 tt/dan dopolnilsukraloza E 955 600 0–15 mg/kg namizno sladilo in v različnih kategorijah živiltt/dantaumatin E 957 2000– ni določen sladilo in ojačevalec arome3000neohespe- E 959 1500 0–5 mg/kg sladilo in daje aromoridin DCtt/dansteviol E 960 250– 4 mg/kg brezalkoholne pijače in slaščičarski izdelki z znižano energijsko vrednostjo,glikozidi 300 tt/dan v ZDA samo prehranska dopolnilaneotam E 961 7000– 0–2 mg/kg sladilo in kot ojačevalec okusa13.000 tt/dansol E 962 žvečilni gumi, prehranska dopolnila na osnovi vitaminov oziroma mineralovaspartamacesulfamamaltitoli E 965 0,9 ni določen deserti, sladkorni izdelki, omake, gorčica, fini pekovski izdelki z znižano energijskovrednostjo in brez dodanega sladkorja, živila za posebne prehranske namene indietetična prehranska dopolnila v trdni obliki.laktitol E 966 0,5 ni določen deserti, sladkorni izdelek, omake, gorčica, fini pekovski izdelki z znižano energijskovrednostjo in brez dodanega sladkorja, živila za posebne prehranske namene indietetična prehranska dopolnila v trdni oblikiksilitol E 967 1 ni določen deserti, sladkorni izdelek, omake, gorčica, fini pekovski izdelki z znižano energijskovrednostjo in brez dodanega sladkorja, živila za posebne prehranske namene indietetična prehranska dopolnila v trdni oblikieritritol E 968 0,8 ni določen deserti, sladkorni izdelek, omake, gorčica, fini pekovski izdelki z znižano energijskovrednostjo in brez dodanega sladkorja, živila za posebne prehranske namene indietetična prehranska dopolnila v trdni obliki18 Sladkorna bolezenJULIJ 2012

– ADI), ki pomeni tisto količino aditiva,ki ga lahko skozi vse življenje uživa posameznikbrez verjetnega tveganja zazdravje. ADI se opredeljuje na kilogramtelesne mase. Po drugi strani pa so zakonskodoločene tudi največje dovoljenekoličine aditiva v posameznih kategorijahživil in od količine zaužitih pijačali živil je odvisen dejanski vnos aditiva.Dovoljenje uporabe v živilih ima zazdaj pri nas in v vsej EU 17 nehranilnihsladil.Nevarnost prekoračitvedovoljene količine sladilaZ rastjo uporabe nehranilnih sladil vzadnjih desetletjih raste tudi zaskrbljenostglede tveganja za zdravje. Čepravteoretični modeli ugotavljanja maksimalnihkoličin zaužitih nehranilnih sladilkažejo, da so le-ti daleč pod ADI zaodraslega človeka, pa izpostavljenostspecifičnih skupin, kot so na primer dojenčkiin otroci, nosečnice, zelo suhiljudje, ljudje s specifičnimi prehranjevalniminavadami, povečanemu uživanjuz nehranilnimi sladili slajenih brezalkoholnihin energijskih pijač ter drugihživil lahko privede do prekoračitveADI. Ta nevarnost obstaja predvsem primonouporabi sladila v posameznem izdelku,če se sladilo lahko uporablja v večskupinah živil. Tej nevarnosti pa se potrošnikne more izogniti, saj količineuporabljenega nehranilnega sladila vživilu ni treba deklarirati. Na podlagirazličnih raziskav potekajo v EU ponovneocene varnosti za vsa nehranilna sladila,odobrena pred letom 2009, ki pravilomazmanjšujejo ADI in možnostiuporabe v posameznih kategorijah živil.Kljub izkazani varnosti glede kratkotrajnein dolgotrajne uporabe zaradimorebitnega tveganja za zdravje ljudi,njihov vpliv na apetit, energijsko ravnotežjeter telesno maso še ni v celoti pojasnjen.Primarni namen razvoja nehranilnihsladil je bil v smeri zniževanja energijskevrednosti zaužite hrane in s temomejevanja debelosti. Posameznikom,ki bi želeli uravnavati svojo telesnomaso, bi taka sladila dajala zadovoljstvos sladkim okusom brez vnosa energije.Vendar danes vemo, da se z večanjemuporabe nehranilnih sladilmočno povečuje delež prebivalcev sčezmerno telesno maso oz. debelih.Vzroki za ta pojav še niso razjasnjeni.Verjetno se ustaljene povezave medsladkim okusom in vnosom energijeporušijo in pokažejo v nezmožnosti reguliranjavnosa hrane ter posledičnov čezmernem hranjenju in naraščanjutelesne mase. Ugotovljeno je bilo tudi,da možgani razlikujejo med nehranilnimiin hranilnimi sladili. Raziskovalcipredvidevajo, da nehranilnasladila s tem, ko telesu ne dajejo energije,ne sprožijo povratnega mehanizma– sitosti, temveč ravno nasprotnega,kar se kaže v želji po dodatnemvnosu hrane. Nekatere študije na odraslihtudi kažejo na možnost povezavemed uživanjem nehranilnih sladilin inzulinsko rezistenco, pojavnostjosladkorne bolezni tipa 2 in slabšo kontrolonad ravnjo sladkorja v krvi pribolnikih, ki že imajo sladkorno bolezen.Zato je treba biti pri uporabi nehranilnihsladil previden, manj je bolje. Čepa se že odločimo za slajenje z nehranilnimisladili, jih je pametno uživati včim manjših količinah.Izbira sladilaje stvar osebnega okusaProblem nastane, ko je sladila preveč.In preveč saharoze ali fruktoze, obojevpliva na debelost ter različne presnovnemotnje in obolenja, ki so povezanas tem in ki so danes dejansko daleč največjezdravstveno breme človeštva. Nepremišljenespremembe sladilnega sredstva(hranilnega ali nehranilnega), predhodnonepoznavanje učinkov neuravnovešenegavnosa hranil na človeškopresnovo, zahtevan razvoj vedno novihproizvodov, marketinški pristopi, svetovnespremembe življenjskega sloga,vse to in verjetno še kaj drugega vplivana skokovito širjenje kroničnih nenalezljivihbolezni, ki so vezane predvsemna čezmerno telesno maso in debelost,tudi sladkorno bolezen tipa 2.Velik vpliv na nenadzorovano uživanjesladil ima živilska industrija. Kljubveliki raznovrstnosti sladil prevladujejov industrijskih izdelkih le nekatera (npr.fruktozni sirup, aspartam, acesulfat K inpodobna). Vsako »novo« sladilo, sladilo,ki na podlagi toksikoloških raziskavpridobi dovoljenje za promet, naj bi v živilihin pijačah zamenjalo večino obstoječihsladil, kar prav gotovo ni prava pot.Pravila o prehranskem označevanju živilso sicer uredila označevanje sladkorjev,označevanje nehranilnih sladil pa ješe vedno nepopolno, saj izdelovalcem nadeklaraciji ni treba navesti količine uporabljenegasladila. Glede na to, da sevarnost nehranilnih sladil določa v količinina kilogram telesne teže, porabnikibistvene informacije ne dobijo, zatolahko predvsem pri otrocih in ljudeh zmajhno telesno težo prihaja do preseganjavarnostnih količin in posledično doobolenj, čeprav je bilo sladilo označenokot varno.Obdavčitev sladkih pijač –ukrep proti debelostiV številnih državah so prav zaradi potrebepo zmanjšanju zaužitih količinbrezalkoholnih sladkanih pijač uvedlidodatne varnostne ukrepe v ponudbiteh pijač ter posebne trošarine (obdavčitev).Oba ukrepa sta javnozdravstvenostrokovno utemeljena. O taki rešitvirazmišljamo tudi v Sloveniji. Številnipredstavniki zdravstvenih strokovnihteles, predstavniki civilnih združenj instrokovnjaki so podpisali pobudo ministruza zdravje, da izda priporočila zazmanjšanje porabe pijač z dodanimi hranilnimiin nehranilnimi sladili in zaščitonajbolj ogroženih skupin prebivalstvas tem, da se:• iz vseh avtomatov in prodajnih mestv bolnišnicah in zdravstvenih domovihodstranijo pijače z dodanim sladkorjem:gazirane pijače in energijskepijače, sladkane s saharozo, visokofruktoznimkoruznim sirupom ali koncentratomsadnega soka, sadni nektarji,ledeni čaji, sirupi;• pijače z dodanim sladkorjem izpustijoiz jedilnikov v vrtcih, šolah, srednjihšolah, študentskih menzah in vbolnišnicah ter• vrtci, šole in zdravstvene ustanovenaj namesto ustekleničene vode (plastenke,vodni baloni) zagotavljajoneoporečno pitno vodo, po možnostineposredno iz pipe (pitniki, vodnibari, steklene stekleničke za večkratnouporabo).Podpisniki so tudi ponovno pozvali,naj ministrstvo za zdravje in vlada nadaljujetaaktivnosti za obdavčenje pijačz dodanim sladkorjem, slaščic innezdravih živil. Del sredstev iz zbranetrošarine (davka) naj bi se namenil preventivi,ločeno od integralnega proračuna.Prav bi bilo, da se tudi Zveza društevdiabetikov Slovenije pridruži tejpobudi.Sladkorna bolezen 19JULIJ 2012

OSREDNJA TEMAPrehrana sladkornega bolnika – zmotna prepričanjaNajpogostejši mitio prehrani pri sladkorni bolezni® Mojca Bizjak, univ. dipl. ing. živ. teh.Prvi mit:sladkorni bolniki ne smejo uživati sadjain zelenjave z visokim glikemičnimindeksom, to so predvsem grozdje, banane,lubenica, korenje …Res je, da sadje vsebuje ogljikove hidrate,ki vplivajo na dvig glukoze v krvi, vendarta odziv ne bo problematičen, če pravilnokombiniramo obroke. Glikemičniindeks nekega živila se spremeni, če to živilozaužijemo v kombinaciji z drugimi živili.Glikemični indeks znižujejo beljakovinein maščobe, ki jih zaužijemo. Torejpravilno je, če na primer za malico zaužijemomanjšo banano in navadni jogurtz malo maščob, nepravilno je, če pojemoveliko banano in nič drugega. Na glikemičniindeks vpliva tudi kislost obroka.Na primer kuhano korenje, ki je okisanoin zabeljeno z oljem, bo drugače vplivalona dvig glukoze kakor samo kuhano korenje.Zelenjavo vedno kombiniramo zdrugimi živili, zato sladkorni bolniki lahkouživajo kuhano korenje. Vendar je trebaopozoriti, da ima upoštevanje glikemičnegaindeksa v prehrani sladkornih bolnikovkonflikten značaj. Pravzaprav nidokaza, da je načrtovanje prehrane samopo tem sistemu učinkovito. Pomembnejšeje, da vključimo sadje in zelenjavo vprav vsak dnevni obrok. S tem zaužijemoštevilne bioaktivne spojine, ki pozitivnovplivajo na naš organizem. Zaradi vsebnostirazličnih hranil je priporočljivoposegati po vseh vrstah in vseh barvahsadja in zelenjave. Sveže sadje je boljšaizbira kakor predelano sadje, kot na primersok, zmleto sadje, suho sadje ali kompot.Ni pa nič narobe, če so ta živila občasnona jedilniku v okviru prehranskeganačrta in v količinah ogljikovih hidratov,ki so načrtovane za neki obrok.20 Sladkorna bolezenJULIJ 2011foto: OSEBNI ARHIV M. B.Pogosto se ob delu s sladkornimi bolniki in njihovimi prehranskimi navadami srečujemo sštevilnimi prepričanji ali miti, ki so sicer zasidrani med diabetiki kot zlata pravila diabetesa,a so mnoga med njimi žal zmotna. Znanje o pomenu prehrane pri sladkorni bolezni sespreminja skupaj z oblikami zdravljenja sladkorne bolezni na podlagi novih strokovnihdognanj. Zato je čas, da nekatere mite ovržemo ali potrdimo.Drugi mit:sladkorni bolniki ne smejo jesti kruha,krompirja, testenin …Tudi škrobna živila morajo biti delvsakega obroka. Pomembni sta količinain vrsta škrobnih živil. Količina je odvisnaod prehranskega načrta, pri vrstiškrobnih živil pa izbiramo tista z velikoprehranske vlaknine. Na primer: različnevrste polnozrnatega kruha, testenine izpolnozrnate moke, neoluščeni riž, ajdovakaša, ječmenova kaša. Prehranskavlaknina zniža glikemični indeks. Prehranskavlaknina so snovi, ki sestavljajorastlinske celice in jih naše telo nemore prebaviti, povečajo pa volumenčrevesne vsebine in upočasnjujejo prehodglukoze in maščob iz črevesja v kri,spodbujajo gibanje črevesja ter podaljšujejoobčutek sitosti. Veliko vlaknin jev ovojnicah žitnih zrn. Prehranska vlakninadokazano zmanjšuje nevarnostsrčnega infarkta, preprečuje debelost,varuje pred diabetesom tipa 2 in rakomna debelem črevesu. Pomemben je tudinačin priprave živil (sekljanje, pasiranje…) in način termične obdelave živil(kuhanje, pečenje …), na primer pri pripravikrompirja je boljša izbira kuhankrompir, slabša izbira je pretlačen alipečen krompir. Vendar pa izločitev posameznihživil ali postopkov pripraveali obdelave živil iz prehrane ni potrebna,sta pa nujna uravnoteženost prehranein pravilno kombiniranje hrane.Tretji mit:sladkorni bolniki ne smejo uživatisladkorja, sladic ali čokolade. Uživajolahko le posebna živila za sladkornebolnike.Priporočila za sladkorne bolnike soenaka priporočilom za zdravo prehrano.Tudi sladkor v količinah, primernih zadoločen energijski vnos, nima negativnegavpliva na zdravje. Sladkor, ki ga dodajamodnevni prehrani, denimo v napitkihin sladicah, naj ne presega 10 odstotkovdnevnega energijskega vnosa.Če človek potrebuje 8400 kilojoulov(2000 kcal) na dan, naj bi sladkor prispevalle 835 kilojoulov (200 kcal) energije,to je največ 50 gramov sladkorja, karpomeni približno 11 žličk sladkorja. Vendarse moramo zavedati, da so v živilihtudi drugi naravno prisotni enostavnisladkorji: glukoza, fruktoza, manoza,galaktoza, saharoza, laktoza, maltoza. Tise nahajajo predvsem v mleku in sadju.Zopet je pomembna količina ogljikovihhidratov v okviru prehranskega načrtain v količinah, ki so predvidene za nekiobrok. Vsak sladkorni bolnik bi moral vedeti,kakšna je količina, ki je lahko vključenav njegov prehranski načrt.Primer: 150 gramov težko jabolko imapribližno 15 gramov enostavnih sladkorjev,prav tako imajo trije decilitri mlekaz 1,6 odstotka mlečne maščobe približno15 gramov enostavnih sladkorjevin prav tako ima 25 gramov mlečne čokolade15 gramov enostavnih sladkorjev.Če je čokolada ali neka sladica del zdravegaprehranskega načrta in če je vključenaše zadostna telesna aktivnost, jolahko uživajo tudi sladkorni bolniki.Posebni izdelki za sladkorne bolnikeso z zdravstvenega stališča nepotrebniin po navadi precej dražji. Evropska zakonodajane dovoljuje, da bi bil izdelekoznačen, da je namenjen sladkornimbolnikom. Izdelki, slajeni z nehranilnimiumetnimi sladili, lahko pri posameznikihpresegajo varne količine. Polioli ssladkim okusom (sorbitol, manitol, ksilitol),zaužiti v večjih količinah, imajolahko odvajalni učinek. Če se že uporabljajoumetna sladila, naj se uporabljajoraznolika in v zmernih količinah.Namizna sladila sicer pomagajo zniže-

vati količino sladkorjev in celotno energijskovrednost v hrani, vendar ni nujno,da jih sladkorni bolniki uporabljajo.Obroke si lahko oblikujejo iz čisto navadnihživil.Četrti mit:sladkor povzroča sladkorno bolezentipa 2.Vzrok za nastanek sladkorne boleznitipa 2 je lahko čezmerna telesna masa,ki je posledica prevelikih količin hraneoziroma prevelikega energijskega vnosain premajhne telesne aktivnosti, ne pasamo uživanja sladkorja. Če že imatesladkorno bolezen, morate imeti doberprehranski načrt, ki vam bo pomagalpri odmerjanju količin škrobnih živil insladkorjev.Peti mit:hrana, ki jo zaužijemo po 20. uri, sespremeni v telesno maščobo.Povezave med uživanjem hrane in uroni. Ves presežek energije, ki ga dobimos hrano in se ne porabi s telesno aktivnostjo,se spremeni v telesno maščevje,ne glede na uro. Seveda pa ni najboljezaspati s polnim želodcem. Večerjo(ustrezno količino) pojemo vsaj dve uripred spanjem. Torej je ura zadnjega obrokabolj odvisna od ritma, ki ga ima posameznik.Posamezniki s sladkorno boleznijomorajo načrtovati svoje obroketako, da zmanjšajo spremembe v koncentracijiglukoze v krvi, in izbrati svojnačin prehranjevanja tako, da ustrezanjihovim individualnim potrebam, pričemer morajo upoštevati sestavo živilin stopnjo absorpcije. Pomembno je, daposamezniki dosežejo ali ohranijo optimalnotelesno maso.OSREDNJA TEMAPrehrana sladkornega bolnika – način izbiranja živilIzbira živil s “semaforjem”foto: OSEBNI ARHIV T. P. Ž.® dr. Tanja Pajk ŽontarDanes je izbira živil, tudi zaradiglobaliziranega trga, vsak danvečja. Izbiranje živil med večdeset na prvi pogled podobnimiizdelki za kupca ni preprosto, saj so pogosto izdelkioznačeni tudi z različnimi navedbami in sporočili, ki kupceše dodatno vabijo k nakupu. Posledično se lahko hitrozmotimo in napačno ocenimo kakovost živila.Kako ugodna je sestava živila, lahko ocenimo na podlagirazširjene hranilne tabele (vsebuje podatek za vsebnost sladkorja,maščob, nasičenih maščobnih kislin in soli), ki je izpisanana čedalje več izdelkih. Označevanje hranilne vrednostiživil sicer še ni obvezno, razen če se proizvajalec pri predstavitviali oglaševanju živila sklicuje na njegovo posebno hranilnolastnost. Z vidika označevanja hranilne vrednosti pa sepotrošnikom obetajo boljši časi; po novem bo namreč izpishranilne tabele na vseh predpakiranih živilih obvezen, v njejpa bodo navedeni energijska vrednost živila, količina beljakovin,količina maščob, nasičenih maščob, ogljikovih hidratov,sladkorjev, beljakovin in soli.Vrednotenje prehranskih izdelkov s t. i. “semaforjem” je uvedlabritanska Food Standard Agency (FSA), ki je na podlagi dveletnegaraziskovanja ugotovila, da je to najprimernejša in najpreprostejšaoblika informacij za potrošnika, saj mu omogoča,da lahko primerja prehranske oziroma hranilne lastnosti industrijskopripravljenih živil. Izbira živila s “semaforjem” tako temeljina sodobnih prehranskih smernicah, ki opozarjajo, da jetreba zmanjševati dnevni vnos maščob, sladkorja in soli.Živila/pijače, pri katerih so hranila označena z zeleno barvo,uživamo vsak dan, saj vsebujejo malo soli, maščob in/ali sladkorjater veliko vlaknin.Živila, pri katerih so hranila označena z oranžno barvo, vsebujejosrednje veliko maščob, soli in/ali sladkorja ter primerno količinoin jih uživamo nekajkrat na teden.Živilom, ki so označena z rdečo in vsebujejo veliko maščob,sladkorja in/ali soli ter malo vlaknin, naj bi se izogibali oz. jihuživamo v manjših količinah.“Semafor” za živila in pijače je v tiskani obliki, v velikostibančne kartice brezplačno dosegljiv na sedežu Zveze potrošnikovSlovenije.Semafor za živila;maščobe, nasičene maščobne kisline, sladkor in solNa 100 g živila manj kot … srednje več kot …Maščobe 3 g 3-20 g 20 gNasičene mašč. kisline 1g 1-5 g 5 gSladkor 5 g 5-15 g 15 gSol 0,3 g 0,3-1,5 g 1,5 gZa uživanje prehranskih vlaknin veljajo ravno nasprotna priporočilakot za sladkor, sol, maščobe in nasičene maščobnekisline: uživali naj bi jih več in ne manj.Semafor za živila; prehranske vlaknineNa 100 g živila več kot … srednje manj kot …Prehranske vlaknine 6 g 3-6 g 3 gSemafor za pijačeNa 100 ml pijače manj kot … srednje več kot …Maščobe 1,5 g 1,5-10,0 g 10,0 gNasičene mašč. kisline 0,75 g 0,75-12,5 g 2,5 gSladkor 2,5 g 2,5-16,3 g 6,3 gSol 0,3 g 0,3-11,5 g 1,5 gZveza potrošnikov Slovenije (ZPS) si je, podobno kot druge potrošniške organizacije, prizadevala, da bi bilo označevanje predpripravljenih živilin tudi pijač “s semaforjem” obvezno, a predlog na ravni Evropske unije ni bil sprejet. Glede na to, da ZPS želi pomagati slovenskemu potrošnikupri izbiri živil, se je odločila, da bo povzela model britanske agencije FSA za vrednotenje predpripravljenih živil, in tako je pred dobrim letomzačela nastajati spletna stran www.veskajjes.si. Zanimivost spletne strani, na kateri je predstavljenih že več kot 700 živil in več kot 150 pijač,je, da jo lahko soustvarjamo vsi. S preprostim obrazcem vnesemo podatke o vsebnosti sladkorjev, soli in maščob za živila in pijače, “semafor”pa nato vrednosti označi z zeleno, oranžno ali rdečo. V nekaj dneh je nato informacija o izdelku objavljena na spletni strani in tako dosegljivavsem zainteresiranim.Sladkorna bolezen 21JULIJ 2012

OSREDNJA TEMAPrehrana sladkornega bolnika na potovanjuDobra pripravaje tudi pri prehrani pol potovanja® Maja Južnič SotlarPotovanja, tudi v zelo oddaljene kraje, so v zadnjih letih postala izjemno priljubljen način preživljanja dopusta.Sladkorni bolniki niso nikakršne izjeme in tudi ni potrebe, da bi se prikrajšali pri tako zanimivih in vznemirljivihdejavnostih, pomembno pa je, da zaradi posebnosti svoje bolezni pred potjo in na njej upoštevajo določenezakonitosti, tako splošne kot prehranske.Zelo pametno in smiselno je, da sesladkorni bolnik na potovanje dovoljzgodaj in dovolj dobro pripravi, svetujeOndina Jordan Markočič, dr. med., z Zavodaza zdravstveno varstvo Ljubljana.»Priporočamo, da se že nekaj tednovpred potovanjem sladkorni bolnik posvetujes svojim diabetologom. Skupaj najuredita trenutno terapijo, zelo pomembnopa je, da se bolnik terapije drži, dajo obvlada in da je pred potovanjem ravenkrvnega sladkorja stabilna in urejenabrez pretiranih in izrazitih nihanj.Poleg tega je zelo pametno, da zdravniksladkornemu bolniku pripravi spremnopismo v angleškem jeziku, v kateremso navedeni diagnoza, kratek opis potekabolezni in terapija z odmerki in vrstamizdravil. Če si vbrizgava inzulin, najbo v pismu navedeno še, da bo s sebojnosil igle. To je pomembno zaradi obmejnihvarnostnih kontrol. Tako pismo najima bolnik ves čas pri sebi. Priporočljivoje tudi, da potnik ne potuje sam, ampakz nekom, ki pozna terapijo in ki mulahko pomaga ob težavah, kot je denimohipoglikemija.« Dr. Ondina JordanMarkočič svetuje, da pred potovanjemobvestimo letalsko ali ladijsko družbo,s katero potujemo, da imamo sladkornobolezen, da bomo imeli s seboj pripomočkeza izvajanje terapije, na turističnihladjah pa je zelo pametno, da je ladijskizdravnik obveščen že prej, da si lahkopripravi zadostne količine zdravil. Sogovornicapriporoča, da potnik s sladkornoboleznijo na letalu uživa hrano, ki jopripravljajo tudi za druge potnike, vmespa naj si večkrat izmeri vrednost krvnegasladkorja in inzulin prilagodi izmerjenimvrednostim. Inzulin naj si vbrizgatik pred obrokom. Pametno je tudi,da ima pri sebi več manjših prigrizkov,zlasti če je potovanje z letalom dolgo. Čediabetik potuje z ladjo, naj se prehranjujeenako kot sicer doma.Ondina Jordan Markočič, dr. med.,Zavod za zdravstveno varstvo LjubljanaČe ne vemo, kaj jemo,večkrat izmerimo krvni sladkorNa potovanjih se praviloma srečamoz nam povsem neznano hrano, ki ji težkoali ji sploh ne znamo in zmoremodoločiti vsebnosti ogljikovih hidratov inkalorične vrednosti. V tem primeru sogovornicasvetuje, da si sladkorni bolnikvečkrat preveri krvni sladkor in temuustrezno prilagodi tudi svojo terapijo.Boljši so manjši obroki večkrat na dan.V eksotičnih krajih je sadja v izobilju. Prisadju za sladkornega bolnika veljajoenaka splošna priporočila kot za vsedruge potnike, razlaga dr. Ondina JordanMarkočič. »Potnik naj je samo tisto sadje,ki ga je sam olupil, odsvetuje pa seuživanje že narezanega sadja, zlasti čeje dlje časa stalo na prostem. Sladkornibolniki tudi vedo, katero sadje in v kakšnihkoličinah smejo uživati, če jedo sadje,ki ga ne poznajo, pa naj si večkratpreverjajo krvni sladkor.«foto: OSEBNI ARHIV O. J. M.Ulična prehranaNa potovanjih je zelo priljubljena takoimenovana ulična prehrana, torej hrana,ki jo lahko kupimo na stojnicah ali vmini restavracijah na ulici. Higienskistandardi na njih so lahko zelo dvomljivi,a zaradi dostopnosti je taknačin prehranjevanja med popotnikizelo priljubljen. Dr. OndinaJordan Markočič svetujeprevidnost pred okužbami z mikroorganizmi.»Hrana mora bitidobro prekuhana in termičnoobdelana, pojesti pa jo moramosveže pripravljeno. Pazimo, daimamo pri jedi čiste roke, sajlahko z rokami v telo vnesemoveliko mikroorganizmov in povzročimookužbo in posledičnetežave z drisko ali bruhanjem.Pametno je, da imamo pri sebives čas posebne higienske vlažnerobčke in antiseptična sredstva za razkužitevrok. Še vedno velja, da sta najboljšakombinacija voda in milo, roke pa siobrišemo s papirnatimi brisačkami.« Previdnostje potrebna tudi pri pijači. Sogovornicasvetuje, da pijačo kupujemo v stekleničkah,nikoli ne naročamo ledu, inpazimo na ovojnino stekleničk. Druge pijače,zlasti gazirane in sladkane, za sladkornegabolnika niso priporočljive, ne lena potovanjih, ampak tudi sicer. Priporočljivoje, da ima sladkorni bolnik zaradimorebitne dehidracije in vročinskegašoka vedno pri sebi stekleničko vode.Ob driskah nadomestiti tekočinoOkužba z mikroorganizmi je za vsakogarna potovanju lahko zelo neprijetna insladkornega bolnika lahko zelo izčrpa,zato je ob driski in bruhanju vedno trebanadomestiti elektrolite ter ob tem uživatiše probiotike, ki vzpostavijo in normalizirajočrevesno floro. Če težave trajajoveč dni, naj sladkorni bolnik začnejemati antibiotike, s katerimi skrajša težaveob hudih driskah. Paziti mora tudina zadostno hidracijo, prilagoditi pa moratudi terapijo, zlasti če ob driski tudi bruha,saj v tem primeru v telo vnaša bistvenomanj hrane ali je sploh ne.22 Sladkorna bolezenJULIJ 2011

OSREDNJA TEMAPrehrana sladkornega bolnika – superživilaDodatno se zavarujte!Dr. Ondina Jordan Markočič vsembodočim popotnikom svetuje, najpred potovanjem poskrbijo za dodatnozdravstveno zavarovanje. »Sladkornibolniki so občutljiva skupina popotnikovin v drugih podnebnih razmerahin večjih telesnih naporih selahko zgodi, da se jim bolezen poslabšain potrebujejo takojšnjo in nujnomedicinsko pomoč. Zato je izjemnopomembno in priporočljivo, daimajo urejeno dodatno zdravstvenozavarovanje, s katerim bodo pokrilivse stroške zdravljenja in obravnavekjerkoli v tujini.« Pred potovanjem jevsekakor zelo smiselno in priporočljivoopraviti tudi vsa zaščitna cepljenjaproti boleznim, ki nas lahko ogrožajona končnem cilju potovanja, injemati zdravila proti malariji, če jepotrebno, poleg tega pa je za sladkornebolnike priporočljivo tudi, dase cepijo proti gripi in pnevmokoknimokužbam.Ob naporih potrebnadodatna energijaNa potovanjih v eksotične kraje sepopotniki zelo radi podajo na trekinge.V tem primeru, svetuje dr. OndinaJordan Markočič, naj sladkornibolnik skrbno pazi na vnos zadostnihkoličin hrane in tekočine ter siobenem večkrat preverja raven krvnegasladkorja. Zlasti je pozornost potrebnana višinskih trekingih, ko obzačetnih znakih morebitne višinskebolezni nastanejo slabost, glavobolin izguba apetita. Bolnik se mora potruditi,da telesu zagotovi dovolj energijein da prepreči morebiten hipoglikemičnišok. Podobno je previdnostpotrebna tudi na plaži, zlasti čeletuje v zelo vlažnih tropskih krajih,saj se v takšnih razmerah pospešiprekrvitev in se inzulin hitreje absorbira.Za take primere je vedno pametnopri sebi imeti prigrizek in zdravilaoziroma inzulin (najbolje v hladilnitorbici). Ko se poda na plavanje,pa naj bo vedno v družbi nekoga, kive, da ima sladkorno bolezen in ki setudi zna pravilno odzvati ob morebitnihtežavah, predvsem bližajočemse hipoglikemičnem šoku. Pred močnimsoncem se je treba zaščititi s kremoz visokim zaščitnim faktorjem.Superživila® Mojca Bizjak, univ. dipl. ing. živ. teh.V zadnjem času se veliko govori o živilih, ki imajo visoko koncentracijozdravju koristnih snovi, ter o prehrani, ki vzpostavlja ravnotežje v telesu,izboljša počutje, poveča energijo in vitalnost. Skoraj ne mine dan, ko ne bislišali za novo superživilo, ki po navadi prihaja iz eksotičnih krajev in je tudiprecej drago. Vendar pa si lahko sladkorni bolnik superživila poiščev domačem okolju.Ječmen in ovesOd škrobnih živil spadata ti dve žitimed najbogatejša s topnimi in netopnimiprehranskimi vlakninami, vitamini izskupine B in minerali. Med topnimi vlakninami,ki jih vsebujeta, je najbolj znanbetaglukan, ki pomaga pri uravnavanjuravni glukoze in holesterola v krvi. Pogostouživanje ima dobre učinke na glukoznotoleranco in na metabolizem maščob.Poleg tega pa dokazano zmanjšujetaobčutek lakote.StročniceStročnice spadajo v skupino živil, kivsebujejo ogljikove hidrate z veliko prehranskevlaknine. Podobno kot mesovsebujejo tudi veliko beljakovin. Vendarv nasprotju z mesom ne vsebujejo nasičenihmaščobnih kislin, zato je njihovavključitev v dnevni prehranski načrtzelo priporočljiva.Zelenolistna zelenjavaŠpinača, zelena solata, ohrovt … to jezelenjava, ki ima zelo malo ogljikovih hidratovin kilokalorij, zato jo lahko uživatev poljubnih količinah.ParadižnikSurov in posušen paradižnik,paradižnikovaomaka, paradižni -kov sok, skratka paradižnik v vseh oblikah,ne glede na to, v kakšni obliki gauživate, je dober vir pomembnih hranil.Lahko je vključen v vsakdanji jedilnik.RibeRibje meso vsebuje lahko prebavljivebeljakovine visoke biološke vrednosti,kalcij, fosfor, železo, jod in druga hranila.V primerjavi z maščobami drugihvrst mesa vsebuje veliko več nenasičenihin večkratnenasičenih maščobnihkislin (VNMK), zlasti omega 3 VNMK,ki so v prehrani ljudi zelo zaželene, sajzmanjšujejo vnetne procese. Riba, kivsebuje največ koristnih omega 3 VNMK,je losos. Pomembna je tudi priprava.Najpreprosteje je, če ribo spečemo vponvi za peko brez maščobe.Oreški in semenaUživanje vseh vrst oreškov in semenje koristno pri zmanjševanju tveganjaza nastanek sladkorne bolezni tipa 2 indebelosti. Oreški in semena vsebujejo različnapomembna hranila, med drugimnenasičene maščobne kisline, prehranskevlaknine in minerale, kot sta magnezijin kalij. Približno ena velika žlicaoreškov ali semen na dan, v okviruprehranskega načrta, varuje vaše zdravje.Nekateri oreški in semena, kot na primerorehi in laneno seme, vsebujejotudi omega 3 VNMK.Sladkorna bolezen 23JULIJ 2012

OSREDNJA TEMAPrehrana sladkornega bolnikaDanes si bom pa privoščil!® Jože Lavrinecfoto: OSEBNI ARHIV J. L.Prehranjevanje zunaj doma postaja čedalje večja nuja in za vse, ki se želijo ali morajoprehranjevati zdravo, tudi čedalje večji izziv. Sodobna ponudba hrane v naših restavracijahin gostilnah postaja po eni strani bolj pestra in kulinarično izzivalna in se dobesedno bohotis kulinaričnimi biserčki, prijetno zvenečimi imeni jedi. Že res, da zdravilišča čedaljepogosteje ponujajo tudi posebne, t. i. dietne menije, med katerimi najdemo tudi sladkornibolezni prilagojene jedilnike, vendar je to še vedno bolj izjema kakor pravilo. Poleg tega paso zdravilišča le en del naših prostočasnih ciljev.Prehrana ima poseben značaj in pomembnomesto v zdravljenju sladkornebolezni. Uvrščamo jo med terapevtskaorodja in zavzema enakopravno mestoskupaj z redno telesno dejavnostjo infarmakološko terapijo. S pravilno prehranopomagamo svojemu telesu pri obvladovanjuglukoze v krvi, da drugih terapevtskihučinkov pravilne prehraneniti ne omenjamo. Opustitev načel zdravilnegaprehranjevanja ima na dolgi rokenake posledice kakor opustitev jemanjazdravil. Kar vajeni smo že, da najlažeposkrbimo za ustrezno prehrano v varnemzavetrju doma. A tudi tu nas potrebapo družabnosti in sodobna mobilnostkmalu postavita pred dejstvo. Potrebujemodruženje, potrebujemo sprostitev intudi nekaj razvajanja ne škodi. Obrokhrane, zaužit v družbi in prijetnem okolju,nam pogosto bolj tekne kakor precejkakovostnejši obrok, zaužit v samoti intišini doma. Ob tem ima prehranjevanje“zunaj” še eno pomembno razsežnost.Poletna potovanja, iskanje zdravja, sprostitve,skupno preživljanje prostega časaso zelo pomemben del življenja slehernegačloveka. Seveda tudi potujoči človekpotrebuje hrano. Potreba po pravilnosestavljenem obroku je še toliko večja,ker si ne želimo pokvariti prijetnegarazpoloženja in dobrega počutja.Hrana v gostilni je privlačna,a ne nujno zdravaPrehranjevanje zunaj domačega domaje pogosto povezano z uživanjem “drugačne”hrane kakor doma. Deloma zaradikulinarične ponudbe, deloma zaradidrugačnih tehnik priprave hrane. Hrana,ki nam je dostopna v restavracijah in gostilnah,je okusna in privlačna. Če teh osnovnihmeril ne izpolnjuje, gostje kajkmalu izgubimo interes in promet upade.Torej smo ravno gostje tisti, ki nasvojstven način sooblikujemo ponudbohrane v lokalih, in ker se večina prebivalcevrazvitega sveta ne prehranjuje ravno“najbolj zdravo”, je postrežena hranapo navadi bogata z maščobami, soljo,sladkorji in hkrati revna s prehranskimivlakninami. Za dobro ilustracijo problemanaj bo resnična zgodba. Na daljšempopotovanju po Sloveniji se z ženo ustavivav naključni gostilni. Prosiva za opisdnevnega jedilnika in sledi naštevanje:juha, priloga iz krompirja in ječmenovekaše, meso, zelenjavna priloga in sevedasolata. Sliši se dobro. In kakšno jemeso? Zaradi hrupa sem preslišal natančenopis in ker nisem želel zapletati, sempotrdil naročilo. Na jedi ni bilo treba čakatiprav dolgo. Iz jušne skodelice se jelepo kadilo, kar me je navdalo z veseljem.Vonj, ki se dvigoval, me je še bolj razveseljeval.Kazal je namreč na pravo mesnojuho. A že prva žlica me je streznila – juhaje bila pretirano slana. Razočaranje brezprimerjave! Na mizo pride glavna jed!Kdo bo pa to pojedel? Štiri vrste mesa sose kopičile na krožniku! Količina, ki joimam za več dni! Zelenjavna priloga pa– no ja, bolj dekoracija – rezina korenčka,drobna cvetka brokolija in mala žlička ajvarja.No ja, vsaj s škrobnato prilogo nibilo nič narobe. Večina se ob opisu tegamenija sprašuje, ja, kje pa je ta lokal? Nipomembno! Opisano je bolj ali manj tipičnamalo boljša ponudba naših lokalovin bolj ali manj tudi tujih. Ponujenahrana ni samo premastna in preslana,tudi količina beljakovinskih živil je vseprepogosto prevelika.Učimo se vse življenjeObiskati lokal je včasih prijetna sprememba,drugič izhod v sili, vedno pa jepovezano s tveganjem, da sladkor iztiri.Narobe bi bilo povsem se odpovedatidružabnemu življenju ter se zapreti meddomače stene. Sicer pa pravijo, da divjožival najlaže ukrotiš tako, da jo spoznavaš.Učenje zdravega življenja je del dobronačrtovane obravnave sladkornihbolnikov, ki se počasi širi tudi v osnovnozdravstvo. Med dobro izobraženost, kibolniku pomaga do boljše urejenosti glukozev krvi, spada tudi poglavje o vplivihposameznih hranil na urejenost glukoze.Večini je jasno, da zaužitje sladkorjakaj hitro povzroči porast glukoze. Malomanj je jasno, da je povsem nepomembno,ali je ta sladkor bel, rjav, trsni ali pesniali v kakšni drugačni obliki. A vseeno– zaužitje sladkorja povzroči relativnohiter dvig glukoze v krvi in ker je sladkorše tudi vir prazne energije, ga kaj hitrodoločimo za nepotrebnega. V zadnjihdesetih letih sicer ne kažemo sprstom na sladkor kot glavnega krivca,temveč pravimo, da je višina glukoze vkrvi odvisna predvsem od količine vsehogljikovih hidratov, ki jih zaužijemo. Zatorej,če si naročimo pico ali veliko porcijotestenin, že lahko pričakujemo povečanjekoličine glukoze v krvi.Pasti prehranjevanjaMastna hrana je veliko večja »pokritarihta«. Zaradi nje glukoza v krvi ne bovišja. Ravno nasprotno! Maščoba znižaglikemični indeks živila, zato bo rastglukoze počasnejša, a bo bolj trdovratna.Je že tako: vse, kar zaužijemo, se prejali slej vsrka in nas obogati. Tudi odvečnaenergija, katere je v mastni hraniizjemno veliko. To je druga neljuba posledicapogostega uživanja mastne hrane– počasen dvig telesne teže in posledičnomanjša inzulinska občutljivost.Ker pa mastna hrana spodbuja praznjenježelodca, bomo po njej hitreje lačniin začarani krog se tako sproži. Ker maščoba,še posebej nasičena, zagotavlja jedempolnejši in izrazitejši okus, kuhar-24 Sladkorna bolezenJULIJ 2011

ji z njo pri pripravi hrane ne varčujejo.Mastno meso je tudi bolj sočno. Če domasledimo priporočilom uravnotežene in terapevtskeprehrane, omejujemo tudi količinomaščob in pazimo na primerno kakovostuporabljenih maščob. Beljakovinenaš organizem potrebuje za obnovocelic in vzdrževanje imunskih procesov.A ker naše telo z njimi ravna varčno, jepotrebna sorazmerno majhna količina.Z manjšim zrezkom, z nekaj mleka in zrastlinskimi viri beljakovin povsem zadovoljimodnevne potrebe. Presežekmesa, ki ga telo ne potrebuje za obnovo,se čez čas spremeni v energijo, predtem pa seveda povzroči nenadno rastglukoze v krvi, približno 4 do 6 ur pozaužitju. S to rastjo morajo računatipredvsem tisti bolniki, ki se zdravijo zvečkratnimi odmerki inzulina.Kaj pa pikniki?Predvsem so odlična priložnost za občasnodruženje in zabavno preživljanjeprostega časa. Dober piknik odlikujetatelesna dejavnost in obrok v naravi. Kerhrano in pijačo prinesemo s seboj, smosami odgovorni za morebitna poslabšanjaurejenosti glukoze v krvi. Če bo hranapripravljena na žaru, bo treba velikopozornosti nameniti odmerjanju pečenegamesa. Ker priložnost “rada delatatu”, bo treba rezervirati dobršno merotrdne volje, da količina le ne bo prevelika.Lakoto pa bo potolažila zelenjava.Opečena paprika, bučke in čebula z dodatkomparadižnikove solate so lahko čudovitaspremljevalka mariniranih in nažaru pečenih piščančjih kračk (brezkože, seveda). Dodaten košček kruha, kije potreben za brisanje ustnic, bo izničilaaktivna udeležba v skupinskem športu.Da bo dan na prostem minil brez neljubihposledic, kot sta driska in bruhanje,bo omogočila dobra higiena. Meso,začinjeno in vse do pečenja shranjenona hladnem, redno in skrbno umivanjerok, skrbno ločevanje surovih živil inzadostna, vendar ne pretirana peka (nitikrvavo niti ožgano meso ni primernoza uživanje) so le posamezne točke preprečevanjamorebitnih zastrupitev.Univerzalnega napotka niOsnovna načela vsakdanjega uravnoteženegaprehranjevanja je treba takoali drugače prinesti s seboj v restavracijo,gostilno, zdravilišče ipd. Tako kakorzdravila, za katera nam še na misel nepride, da jih ne bi vzeli s seboj, če jih sevedapotrebujemo, tako moramo tudi včasu potovanj in letovanj upoštevati načelauravnoteženega prehranjevanja. Kerje to pač del zdravljenja.V pomoč naj bo nekajosnovnih napotkov in pravilRaziskujmo menije – Ponudba hrane, s katero se ponaša nekilokal, nas lahko že nekoliko usmeri v morebitne pasti. Če prevladujejoocvrte jedi, smo v težavah. Bolje bi bilo, da bi poskusilisrečo drugod! Ocvrto meso in krompirček sta resda okusna,a ne priporočena izbira za sladkornega bolnika. Če nimamoizbire, potem izberemo ocvrti perutninski zrezek (prsi), odstranimopaniro in pojemo meso. Če ni druge priloge kakor ocvrtikrompirček, je bolje, da ostanemo pri koščku kruha. Poleg poskušamonaročiti porcijo solate, ki pa naj ne bo majonezna.Med raziskovanjem menijev se osredinimo na ponudbo zelenjave.Če je le-ta velika, potem je verjetnost, da si lahko varnoprivoščimo dober obrok, kar velika. Nekateri sodobni lokali vtujini, pri nas vse preredki, v meniju ponujajo tudi informacijoo energetski in hranilni vrednosti posamezne jedi. Vsekakordobrodošla gesta, ki pride prav vsem bolnikom, ki se zdravijos pomočjo funkcionalne inzulinske terapije za lažjo določitevdoze inzulina. Drugi iščejo predvsem podatek o količini skupnihmaščob, ki naj ne presega 20 g na obrok.Pogovor s šefom strežbe ali natakarjem bo prinesel kopico zanimivihin uporabnih informacij.Preverjanje velikosti porcije – Velike porcije hrane so le dobrareklamna poteza. Čedalje več lokalov poskuša privabljati gostez enormnimi količinami hrane. O velikosti porcije vambodo povedali že ob naročilu, seveda če boste ta podatekzahtevali. Če sumite, da so porcije velike, raje naročite maloporcijo. Mogoče ne bo nič narobe, če si obrok hrane razdelite.In seveda, ko hrano dobite, poskušajte oceniti količino. Inče je porcija res velika, zahtevajte vrečko »za kužka«. Če bodovolj za še en obrok pozneje, toliko bolje. S problemi te vrstese največkrat srečujemo med naključnimi obiski restavracij ingostiln.Razmislimo o dopolnjevanju obroka – To pravilo je uporabnov vseh primerih. Tudi če smo penzionski gostje, bo uporabno.Meni, ki smo si ga izbrali, lahko vsaj delno spremenimo: izberemodušeno, pečeno ali kuhano meso; pustimo pri miru mastneprelive in omake, preveliko porcijo škrobnate jedi (to sezgodi le redko) pustimo na krožniku, izberemo sadje ali jogurtnamesto sladice, obrok dopolnimo z dodatno porcijo solate ...Večinoma je solata na voljo v obliki solatnega bifeja. V temprimeru dodobra napolnimo solatno skodelico in vanjo krompirjevasolata ne spada! Izbrano solato dopolnimo še z žlicokuhanega fižola (če je le mogoče) in previdno polijemo s solatnopolivko. Ker bo obrok po vsej verjetnosti že tako vsebovalpreveč maščob, bodimo s polivko kar se da varčni.Nadomestni obroki – Je že res, da je obisk restavracije prijetendogodek, a med daljšo vožnjo npr. pogosto ne vemo, alibomo v času kosila dejansko v bližini primernega lokala. Čepotujemo z lastnim prevozom, prtljaga ne bi smela biti problematična.V prtljažniku imamo lahko manjšo hladilno torbo inv njej preprost sendvič iz polnozrnatega kruha, pustega sirater kakšen manj masten jogurt, sadje in seveda dovolj nesladkanihnapitkov. Če potujemo s skupino, smo z osebno prtljagonekoliko omejeni, a to ne pomeni, da ni prostora za sendvič ssirom, za sadno ploščico ali celo hranilno ploščico, ki je namenjenasladkornim bolnikom na potovanju. V osebni prtljagi nesmejo manjkati zdravila, ki jih potrebujemo, ter komplet za vodenjesladkorne bolezni.Sladkorna bolezen 25JULIJ 2012

Recepte sta pripravila Jože Lavrinec, dieteik ...Jabolka v srajčiciPoceni, preprosto, primerno za sladkorne? Pa tako privlačnoin okusno, da poteši željo po sladkem?Za 4 osebe bomo potrebovali:4 srednje velika jabolka (približno 15–18 dag vsako)sok 1 pomaranče2 čajni žlički sladkorja1 dl vinacimetovo palčko, nekaj nageljnovih žbic in ščepec ingverjapol vrečke klasičnega prahu za puding, kakavov okusžlico grenkega kakava0,5 l delno posnetega mlekaPriprava: Jabolkom izdolbemo peščišče, jih pokapamo s pomarančnimsokom, jih vložimo v posodo, prilijemo vino, dodamozačimbe ter dušimo približno 15 minut. Jabolka naložimona desertne krožnike. V lončku zmešamo sladkor, vrečkopudingovega prahu in žlico grenkega kakava z nekaj žlicamihladnega mleka. Preostalo mleko zavremo in vanj mednenehnim mešanjem zakuhamo razmešan pudingov prah. Dodamoše omako, ki nam je ostala od dušenja jabolk. S kuhanimpudingom najprej zapolnimo prazna jabolčna središča,preostanek pa polijemo po jabolkih in ohladimo.Z enim dušenim jabolkom zaužijemo približno: 240 kcal,6 g beljakovin, 2 g maščob, 48 g ogljikovih hidratov in 14 gprehranskih vlaknin.hladne vode in moke pripravimo podmet, zakuhamo v juhoter prevremo.Z eno porcijo te juhe bomo zaužili približno: 115 kcal, 3 gbeljakovin, 3 g maščob (od tega nasičenih samo 0,5 g), 20 gogljikovih hidratov in 4 g prehranskih vlaknin.Ajdovi žganci po koroškoPriprava ajdovih žgancev po koroško je preprosta. Končniizdelek pa zelo okusen! Ajdove žgance po navadi ponudimokot prilogo. Izjemoma si jih lahko privoščimo tudi samostojno,poleg obilne porcije solate. Večina je sicer prepričana, damorajo biti žganci obilno zabeljeni. V slovenskih narodnih jedehnajdemo polivko, ki je povsem primerna.Za 4 porcije bomo potrebovali:30 dag ajdove mokedobrega pol litra vodesolAjdova juhaZa 4 osebe potrebujemo:4 žlice ajdove kaše (pribl. 7 dag)2 korenčka (pribl. 14 dag)peteršiljevo koreninoliter vodemleti poper, majaron, ščepec solirezino pora (pribl. 10 dag)2 žlički repičnega oljažlico mokePriprava: Ajdovo kašo operemo, odcedimo in damo v lonec.Dodamo očiščen in na tanke koščke narezan korenček, sesekljanopeteršiljevo korenino ter na tanko narezan por. Prilijemovodo, popramo, dodamo majaron in nežno solimo. Kuhamo15 minut, nato zmeljemo s paličnim mešalnikom. Iz olja,Priprava: V lončku zavremo vodo z malo soli. Ajdovo mokostresemo v teflonsko posodo ali vok (ali ponev, prevlečeno skeramiko) in jo med nenehnim mešanjem pražimo približno10 minut. Nato s slanim kropom počasi zalivamo prepraženomoko in še vedno mešamo. To počnemo toliko časa, doklerne dobimo dovolj močnatih žgancev.Energetske in hranilne vrednosti 1 porcije ajdovih žgancev:energija: 251 kcal, beljakovine: 9 g; maščobe: 2 g; ogljikovihidrati: 53 g; prehranske vlaknine: 8 g.Matuza ali slepa žontaZa 4 osebe potrebujemo:četrt litra kislega mleka (ali jogurta)četrt litra delno posnetega mleka2 žlici mokesolPriprava: Sladko in kislo mleko (ali jogurt) zmešamo in zavremo.Med mešanjem zakuhamo podmet iz moke in nekajžlic mrzle vode. Dobro prevremo in ko se zgosti, prelijemodrobne žgance.Energetske in hranilne vrednosti jedi: energija: 106 kcal; beljakovine:7 g; maščobe: 2 g; ogljikovi hidrati: 15 g; prehranskevlaknine: 0,3 g.26 Sladkorna bolezenJULIJ 2012

... in Andreja Širca Čampa, nutricionistkaStrokovnjaka za prehrano Jože Lavrinec in Andreja Širca Čampa,sta pripravila nekaj receptov, primernih za sladkorne bolnike.Privoščite si zdravje na krožniku!Začinjena govedinas kuskusom6 g olivnega olja417 g govedine353 g goveje jušne osnove2 g mletega cimeta2 g soli, popra139 g kuskusa31 g vode139 g čebule ali šalotke210 g bučk12 g balzamičnega kisa139 g suhih sliv139 g čičerike9 g meduPriprava: V veliki kozici segrejemoolje, dodamo na kocke narezano govedinoin pražimo 5–8 minut. Dolijemojušno osnovo, dodamo cimet, sol in poper.Zavremo in pustimo, da 1 uro počasivre. Kuskus stresemo v posodo, poškropimos 50 ml vode in pustimo 10 minutstati. Govedini dodamo na kockenarezano čebulo, bučo, kis in med. Zavremoin znižamo temperaturo. Kuskusnaložimo v cedilo in ga postavimo nadkozico, pokrijemo s pokrovko in pustimo,da počasi vre 30 minut ali dokler govedinain zelenjava ne postaneta mehki.Primešamo suhe slive in čičeriko(lahko iz konzerve).Tako kuhan kuskusje bolj rahel, kot če ga kuhamo v vodi.Omaka, piščanecs popečeno zelenjavo418 g piščančjega fileja223 g bučk418 g rumene buče186 g rdeče paprike5 g soli, popra2 g rožmarina9 g česna19 g oljčnega olja37 g belega vina3 g sveže bazilikePriprava: V nepregorni posodi zmešamona kocke narezanega piščanca,zelene bučke, rumene buče, rdečo papriko,sol, poper, rožmarin, česen, oljein vino (namesto vina lahko uporabimokokošjo jušno osnovo). Pečemo vpečici 20–25 minut pri 220 stopinjah alidokler nista zelenjava in piščanec pečena.Omaki dodamo kuhane testenine,premešamo, okrasimo s svežimrožmarinom, po okusu dodamo parmezan.Gozdni sadežiz vaniljevo kremo30 g jedilnega škroba91 g grozdnega soka457 g gozdnih sadežev, zamrznjenih6,1 g vanilje v palčki305 g skute91 g mleka12 g vaniljevega sladkorjaPriprava: Zmešamo škrob in malosoka. V preostalem soku skuhamo zamrznjenegozdne sadeže, 1/2 vaniljevepalčke po dolgem zarežemo in jo damok sadju. Gladko primešamo raztopljeniškrob in zavremo. Odstranimo palčko.Kašo prelijemo v skodelico in postavimov hladilnik, da se strdi. Za kremo vaniljevopalčko po dolgem zarežemo in odstranimosemena. Skuto, mleko, vaniljevsladkor in semena vanilje gladko umešamo.Ponudimo h kaši.www.diabetes-zveza.siDIA-FON -brezplačnisvetovalni telefon zasladkorne bolnike.Na vaša vprašanjaodgovarjajostrokovnjakivsako sredomed 18. in 22. uro.Sladkorna bolezen 27JULIJ 2012

RUBRIKAPrehrana sladkornega bolnika in hujšanjeKaj nas motivira za spremembe?® Tina KraljO povezavi med sladkorno boleznijo tipa 2 in hujšanjem je težko napisati kaj novega. Pravzaprav je težko napisativsem znana dejstva, ne bi ponavljali že tisočkrat slišane besedne zveze, tudi celotne povedi. Živimo v dobiepidemije čezmerne teže in debelosti. Živimo v dobi epidemije sladkorne bolezni tipa 2. Živimo v dobi, ko lahkosami oboje preprečimo oziroma sladkorno bolezen z vsemi zapleti, ki jih prinaša, vsaj odrivamo v prihodnost.V resnici gre za nekaj preprostih pravil in samodiscipline. Zakaj smo torej neuspešni?Tako se sprašuje tudi višja med.sestra edukatorka Mateja TomažinŠporar, ki v okviru ambulante zadiabetes Interne klinike Univerzitetnegakliničnega centra Ljubljanaže dve desetletji bolnikom skušapomagati tudi pri tovrstnih težavah.»Vedno se sprašuješ, kaj si delalnarobe, zakaj ni uspeha. Če se vsidrugi v timu potrudimo, svetujemo,pomagamo, in vendar ne gre …«Klinične smernice so jasne»Življenjski slog z zdravim načinomprehranjevanja, zadostno telesnodejavnostjo in primerno telesnomaso je osnovni ukrep v zdravljenjusladkorne bolezni tipa 2.Pri ljudeh z moteno toleranco zaglukozo primeren življenjski slog prepreči oziroma odložirazvoj sladkorne bolezni tipa 2.«»Bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 2, ki so čezmerno težkiali debeli, svetujemo zmanjšati telesno maso za vsaj pet do10 odstotkov v šestih mesecih in nato vzdrževanje znižane telesnemase. Priporočimo življenjski slog, ki vključuje uživanjeprimerne hrane in zadostno telesno dejavnost.«Kot še lahko beremo v kliničnih smernicah za obravnavosladkorne bolezni tipa 2 pri odraslih, je prehranska anamnezanujna že ob prvem srečanju z novoodkritim bolnikom;anamneza in objektivni podatki o dosedanjem poteku boleznitako med drugim zajemajo bolnikove »prehranjevalnenavade, navade glede telesne dejavnosti, prehranski status,spreminjanje telesne teže, rast in razvoj v otroški in dobiodraščanja.«28 Sladkorna bolezenJULIJ 2011Višja medicinska sestra edukatorka Mateja TomažinŠporar, Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes inpresnovne bolezni, Interna klinika UKC Ljubljana:V resnici sploh ni treba veliko dela. Če novoodkritibolniki upoštevajo le osnovna priporočila o zdravemživljenjskem slogu na prvi zloženki, ki jim jo damo, se žepokaže učinek.foto: TINA KRALJKurikulum je jasenSlovenske medicinske sestre edukatorke so v okviru Sekcijemedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji(ki deluje v okviru Zbornice zdravstvene in babiškenege v Sloveniji) spomladi letos javnosti predstavile prvi kurikulumza edukacijo o oskrbi odraslih bolnikov s sladkornoboleznijo. V njem je sistematično zbran celoten nabor tem,ki naj jih slišijo ter predvsem razumejo in v svoje življenje vnesejosladkorni bolniki glede na razvoj njihove kronične bolezni.Prehranski sklopi so tako rekoč osnova, že pri razlagi, začim je zbolel, naj bi prav vsak sladkorni bolnik slišal, v kolikšnimeri so njegove težave, ki ga čez nekaj let lahko oslepijo,priključijo na dializo, ohromijoali ga prek kakšnega srčno-žilnegazapleta predčasno pošljejo v nepokretnost,pogosto kar takojšnjosmrt, povezane z njegovim slogomživljenja, predvsem načinom hranjenja.»Če bi vsi novoodkriti bolnikiupoštevali le najosnovnejše informacijeiz zloženke Kako in kaj najjem, da bo moj krvni sladkor nižji,ki jo uporabljamo pri predavanjiho zdravi prehrani z naslovom in kijo dobijo pri prvi edukaciji, bi pravvsak mimogrede odvrgel še kakšenkilogram. Dodajmo redno gibanje– pa čeprav sta to dva počasnakroga hoje okoli hiše ali bloka poobroku namesto takojšnjega počitkana kavču –, pa je rezultat še boljši. In vendar – tako rekočvsi bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, s katerimi se srečamo,imajo vsaj nekoliko čezmerno telesno težo. Nekaterimuspe nekoliko shujšati, kar v resnici – bodimo odkriti – ni težko.Vzdrževati telesno težo in zdrav življenjski slog pa uspele redkim,« našteva izkušnje naša sogovornica, ki je kot predsednicazgoraj omenjene sekcije tudi sodelovala pri pripravikurikuluma.»Pa saj v resnici jem zelo malo!«»Najbolj zanimivo pri bolnikih, ki prihajajo s previsoko telesnotežo, je tako rekoč nujen odgovor, da 'jedo zelo malo,skoraj nič'. Ko greš odkrivat, kaj se skriva za njim, pa v dolgoletnipraksi lahko potrdim, da sta skoraj vedno poglavitnaproblema razporeditev obrokov in količina zaužite hrane.Pa seveda pomanjkanje gibanja,« pojasnjuje edukatorkaMateja Tomažin Šporar. Zakaj tolikšen razpon med očitno napačnimiprepričanji in dokazanimi dejstvi? »Najbrž tiči razlogv naši kulturi prehranjevanja. Zdi se, da se – pa ne le v Sloveniji,pravzaprav v svetovnem merilu – vse vrti okoli hranjenja.Pri tem sama ločim dve skupini bolnikov: tiste, ki jimhrana pomeni zelo veliko in ob njej uživajo, in druge, ki joimajo zgolj za preživetje. Ko prvim rečeš, da je treba določenoživilo nadomestiti s kakšnim drugim ali nekoliko zmanjšatidnevno količino zaužitega, se jim svet sesuje ...« In v tehprimerih, dodaja, se lahko vsi naokoli »trudimo, trudimo intrudimo, pa ne bo uspeha«. Ključna za uspeh je notranja motivacija.

Sami preverimo, kaj je res in kaj neVrnimo se k tistemu 'zelo malo'. »Veste, že v enodnevnemprehranskem dnevniku je mogoče razbrati, kaj je resin kaj ni. Začnimo z zajtrkom. Neredko slišim bolnike, dazjutraj pojedo »le dva koščka« kruha z namazom, češ da topa menda ni preveč. Seveda ne, če sta to res koščka, skupajvelika za našo dlan in odrezana kakšen centimeter debelo,ne pa za skoraj četrt hlebca. Priporočena količinaškrobnih živil pri zajtrku je tri prehranske enote oziromaskupaj 90 gramov. Nekaj več torej kot manjša žemlja. Da bibolniki – in njihovi partnerji, največkrat pridejo po posvetžene sladkornih bolnikov – razumeli, za kakšno količino gre,je najbolje, da jutranji kruh preprosto stehtajo. V nekaj meritvahbodo pridobili občutek za pravo mero brez tehtnice.«Tako se vsak bolnik lahko sprehodi skozi svoj dan in ob pregledusvojega prehranskega dnevnika skupaj z edukatorkonajde – in popravi – svoje šibke točke. »Tudi tu slišimo izgovore,ampak kakšno staro gospodinjsko tehtnico za tistien dan bo pa večina med nami že našla.«»Čisto tiho mi je rekla, naj se odločim«Dokler ni omenjene notranje motivacije, bolnikovega lastnegaprepričanja, da gre resnično za njegovo dobro, dolgotrajnihuspehov torej ni pričakovati. »To občutimo tudi edukatorke.Bolniki, ki jih »prisilijo« priti k nam, bodo vse povedanovedno sprejeli le v luči omejevanja. Ob tem pa vendarlepoznali vsa tveganja, ki jih prinaša njihov morebitnidozdajšnji nezdrav slog življenja. V teh vprašanjih se kaževsa kompleksnost sladkorne bolezni,« navaja med. sestra.Kdo pa sploh pride motiviran, so to res le tisti, ki se jim moranajprej nekaj hudega zgoditi? »Morda pa res,« odgovarja,»spomnim se moškega v srednjih letih, ki je kar pokal odpripravljenosti za spremembe. Prišel je z diagnozo sladkornabolezen tipa 2 in po že dveh težkih srčno-žilnih dogodkih.Ko sem ga vprašala, od kod toliko volje, mi je povedal,da ga je diabetologinja med pregledom pred edukacijo zelotiho vprašala, ali želi umreti ali namerava živeti …«Kako torej za začetek shujšati?Shema zdravega prehranjevanja z uravnoteženo prehranoin shema zdravega hujšanja se skorajda ne razlikujeta.Pri zadnji je treba le nekoliko zmanjšati energetski vnos. Pomembnopa je, da bolniki prepoznajo napačna prepričanja.Najprej glede stradanja za uspeh. Mateja Tomažin Šporar:»Čeprav že leta in leta ni več v uporabi tisti strogi sistemhujšanja z zaužitimi le 800 kilokalorijami na dan, ki je včasihres veljal tudi v ljubljanskem kliničnem centru, je nekazavest o nujnosti tovrstnega stradanja kar zakoreninjena medljudmi. Pa je napačna. Zelo skrajne kratkotrajne diete so podstrogimi pogoji primerne le za tiste resnično ekstremno debeleposameznike, ki morajo na hitro shujšati zaradi zdravstveneogroženosti ali priprave na poseg. Vsi drugi naj težouravnavajo počasi, postopno in brez lakote. Če bodo stradali,bo dolgoročni učinek slabši, saj se bo telo odzvalo nata stres s še povečanim skladiščenjem vnesene hranilneenergije.« Torej ne hujšajmo po kilogram v dveh ali treh dneh,ampak po kilogram do dva na mesec!Drugo napačno prepričanje je, da zajtrk ni pomemben.»Prav nenavadno je, kako močno se moramo truditi, da

olnikom – predvsem aktivnim, teh paje čedalje več – dopovemo, kako zelopomembno je dan začeti z zajtrkom.Tako se ne le dokazano manj redimo,ampak tudi bolje delamo. In to veljaza vse starosti. K sreči vsaj naši starejši,že upokojeni bolniki po večinizajtrkujejo. Ampak morali bi vsi in vresnici si čisto vsak lahko vzame tistihnekaj minut tudi za zajtrk.«Ne nazadnje – brez gibanja ne bo šlo. »Za začetek zadostujejoredni sprehodi. Tudi pri izgovorih, povezanih z (ne)gibanjem,domišljija bolnikov nima meja. A gre za izgovore, vsaksi lahko vzame nekaj časa za gibanje ali to počne že med delovnimdnem. Seveda moramo predvsem pri starejših razumetizdravstvena stanja, ki gibanje omejujejo. Ob tem pa najse tisti, ki so pri miru zaradi bolečega kolka ali sklepov, le vprašajo,ali ni tako zaradi več deset kilogramov preveč …«Ključen je dober načrtZa edukacijo, kako shujšati, sta potrebna čas in ključen individualenpristop. »Bolniku na podlagi Harris-Benedictoveformule izračunamo potrebe bazalnega metabolizma in priporočenoskupno porabo energije na dan. Na podlagi zatemizračunanega potrebnega dnevnega vnosa skupaj sestavimonjegov dnevni jedilnik. Živila razdelimo na prehranske enote,te pa z upoštevanjem vseh sedmih osnovnih skupin, ki najbi bile na našem jedilniku, razporedimo čez dan. Največkratšele takrat bolniki v celoti razumejo, da njihov »malo« ni realen.Tako rekoč vedno se ustavimo pri količinah in razporeditvahobrokov.«Energetska razporeditev, priporočena pri zdravi shemi prehranjevanjain tudi hujšanju, je 25 odstotkov za zajtrk, 15 odstotkovza dopoldansko malico in 30 odstotkov za kosilo – 70odstotkov dnevnega vnosa energije je treba torej vnesti vasedo zgodnjega popoldneva! Ostane še 10 odstotkov za popoldanskomalico in 20 odstotkov za večerjo. Obroki morajo bitirazporejeni skozi ves dan, tudi večerje ne izpuščamo.Še zadnja osnova, ki jo je mogoče najti med osnovnimi priporočili:hranilna vrednost celodnevne prehrane mora ustrezatirazmerju deležev v celodnevni energiji med ogljikovimihidrati (45–60 %), maščobami (25–35 %) in beljakovinami(15–20 %).Kdo teže sledi priporočilom? »Moški,« odgovarja edukatorkaMateja Tomažin Šporar, »predvsem aktivni skoraj po praviluprvič jedo šele okoli 10. ali 11. ure. Hkrati moški v povprečjupojedo precej preveč. Taki prisegajo tudi na restavracije,kjer največkrat ocvrta hrana kar visi s krožnika. Tega sevedane priporočamo. Pri starejši populaciji pa napredek ševedno zavira miselnost, ki je posledica pomanjkanja – predvsemhrane – med drugo svetovno vojno in po njej; taki bolnikinas zavračajo z besedami: “Prej nismo imeli, zdaj mi bostepa odrekali!” Tudi njim teže pomagamo.«Manj hrane, manj inzulinaVsak sladkorni bolnik, ki potrebuje zdravljenje z inzulinom,se mora tega naučiti. »V okviru samovodenja bolezni jihnaučimo tudi prilagajanja odmerkov inzulina glede na stopnjobolezni, njihov življenjski slog, prehrano in gibanje.« Zato30 Sladkorna bolezenJULIJ 2012Svetovni splet in komunikacijska povezanostse izrazito poznata tudi pri naših bolnikih.Danes branje gradiva po spletu ni več rezerviranole za mlajše, za aktivno populacijo.Ne, z veseljem odgovarjamo tudi na tehtnavprašanja razgledanih starostnikov, starih70, 80 let in več, ki so se pred prihodom napogovor k nam temeljito pripravili za domačimračunalnikom.naj bi vsi razumeli, da manjši vnoshrane praviloma zahteva tudi manjšoaplikacijo inzulina. »Včasih se ta količinacelo prepolovi«! Še vedno paostaja močna skupina bolnikov, ki setovrstnih lastnih odločitev boji. »Takebolj ogroža hipoglikemija, zato najpridejo nazaj in jim bomo vse skupajznova pojasnili. Edukacijo na željobolnika zdaj omogočajo tudi novesmernice za vodenje sladkorne bolezni. Žal pa bolnika, ki bipotrkal na vrata, rekel, da ima 30 kilogramov preveč in da potrebujepomoč pri hujšanju, kar ne dočakamo. Vse take pošljejozdravniki in pogosto nazadnje niti ne pridejo.« Po drugistrani se prav bolniki, ki se že zdravijo z inzulinom, nanjpreveč zanašajo. »Tudi v tej skupini napredek omejuje nekakšno– seveda napačno – ljudsko prepričanje, da “zdaj, ko imaminzulin, mi je pa spet več dovoljeno”,« razlaga Mateja TomažinŠporar. Da ni tako, potrjujejo tudi navodila diabetologov,da je previsoko raven krvnega sladkorja tudi pri njih najprejtreba poskusiti urediti – s hrano in gibanjem, ki torej ostanetaključni del zdravljenja tudi pri zdravljenju z inzulinom.Gibanje – kaj svetujejo diabetologiGibanje poleg ustrezne prehrane spada med osnove nefarmakološkegazdravljenja sladkorne bolezni tipa 2. In ne le to,bolezen tudi preprečuje. Znova iz kliničnih smernic: »Za izboljšanjeurejenosti glikemije, vzdrževanje primerne telesnemase in zmanjšanje tveganja za nastanek srčno-žilnih boleznisvetujemo bolniku vsaj dve uri in pol aerobne telesne dejavnostina teden ali vsaj poldrugo uro anaerobne vadbe nateden. Telesna dejavnost mora biti enakomerno razporejenana vsaj tri dni v tednu, med dvema vadbama pa naj ne minetaveč kot dva dneva brez dejavnosti.« In še: »Rezultati študijeso pokazali, da sprememba življenjskega sloga, ki vključujetelesno dejavnost (150 minut na teden) in dieto z izgubotelesne mase za pet do sedem odstotkov, zmanjša tveganje zanapredovanje motene tolerance za glukozo v sladkorno bolezentipa 2 za 58 odstotkov.« Torej sladkorno bolezen v resnicilahko preprečimo.Spremembe bodo prinesle mlade mamice»Če se spomnim lastnega otroštva, bi že na podlagi tega lahkopritrdila, da imamo odnos do hranjenja očitno tudi privzgojen.Zato sem lahko prepričana, da bi na svojo prehrano – pada ne bo pomote, tudi meni ni podarjena kakšna vitkost, ampakjo moram načrtno ohranjati – pazila tudi sicer in pri temni ključno delo s sladkornimi bolniki. Zato vsa pričakovanja vlagamv bodoče mlade mamice, tiste, ki zbolijo za nosečnostnosladkorno boleznijo, v čedalje večjem številu jih zdravimo prinas. Prav one imajo moč v družini uvesti zdrave vzorce hranjenja.Pri tem lahko najprej »popravijo« hranjenje partnerjev innato otrokom s skupnim zgledom privzgojijo zdrav življenjskislog. Ali imam prav, bomo videli šele čez nekaj desetletij, ampaknapoved je lahko dobra,« je optimistična naša sogovornicaMateja Tomažin Šporar. In tako vzgojena generacija bo znalane le pametno shujšati, če bo to sploh treba, ampak to težotudi vzdrževati. Kako že? »Precej preprosto – z upoštevanjempriporočil o uravnoteženi prehrani in rednem gibanju.«

RUBRIKAPrehrana sladkornega bolnika – pomen glikemičnega indeksaGlikemični indeks ima v prehrani velik pomen® Monika KubeljUravnotežena prehrana je eden temeljev zdravljenja sladkorne bolezni, saj sladkornemu bolniku omogočanormalen telesni in duševni razvoj ter ga varuje pred pridobivanjem telesne teže, hipoglikemično inhiperglikemično komo. Zanj je pomembno, da število in sestavo obrokov uskladi s terapijo. Glikemični indeks (GI)je pojem, ki bi ga morali resno jemati vsi, ne le diabetiki.Poseben poudarek v shemi zdravljenjasladkornega bolnika je urejena prehrana.Celodnevna prehrana naj bo razdeljenana štiri ali pet obrokov. Hranilnesnovi naj bodo zastopane v naslednjemrazmerju: 15 odstotkov beljakovin, 30 odstotkovmaščob, 55–60 odstotkov ogljikovihhidratov.V posameznem obroku zagotovimonaslednje:• veliko sestavljenih ogljikovih hidratov– škrobna živila,• veliko dietnih vlaknin,• beljakovinsko živilo z manj maščobe,• omejimo predvsem maščobe živalskegaizvora,• močno omejimo enostavne ogljikovehidrate.Kaj je glikemični indeks (GI)?Nutricionistka Andreja Čampa je prepričana,da: »Količina in vrsta hrane, kijo pojemo, odloča o tem, kako visokoin kako hitro bo narasel krvni sladkor.Ogljikovi hidrati v hrani najbolj vplivajona gibanje krvnega sladkorja. V zgodnjihosemdesetih letih so kanadski nutricionistiprepoznali nepredvidljivostglukoznega odziva in so zato uvedlikoncept glikemičnega indeksa. Gre zadodatek k informaciji o hranilni sestaviživil v prehranskih tabelah. Pri sestavljanjujedilnikov z ogljikohidratnimiživili nam olajša odločitev, katero ogljikohidratnoživilo je primerno oz. neprimerno.«Glikemični indeks odsevahitrost prebave in absorpcije živil, ki sobogata z ogljikovimi hidrati. Na velikostGI živila ali jedi vpliva oblika hrane,vključno z velikostjo delcev zaradi mletjaali obdelave; prisotnost nepoškodovanihzrn, tekstura, viskoznost terprisotnost topnih vlaknin, stopnja mehanskein termične obdelave hrane, kivpliva na stopnjo poškodavanja celičnihstruktur škroba in na stopnjo njegoveželatinizacije. Prav tako na velikostglikemičnega indeksa vpliva tudi prisotnostfruktoze in laktoze (obe imata nizekGI), razmerje amiloze in amilopektinav škrobu (amilozna oblika škrobase presnavlja počasneje) in interakciješkrob–beljakovina in škrob–maščoba(večja količina maščobe in beljakovinv hrani upočasni presnovo). Z drugimibesedami pomeni GI razvrščanježivil, ki je zasnovano na hitrosti odzivaglukoze v krvi po zaužitju, v primerjaviz referenčnim živilom, ki jebodisi glukoza bodisi beli kruh. Glikemičniindeks nam pove, kako neko živilopo zaužitju deluje na raven glukozev krvi in na izločanje inzulina. Kotmerilo je vzeta glukoza, ki ima glikemičniindeks sto.Temeljna sta raznovrstnostin zmernost v prehraniJana Klavs, medicinska sestra s Kliničnegaoddelka za endokrinologijo, diabetesin presnovne bolezni v Ljubljani,pojasnjuje, da je poučevanje o glikemičnemindeksu del osnovne vsebine ozdravi prehrani, ki jo v procesu edukacijesliši vsak bolnik s sladkorno boleznijo(seveda če se udeleži predavanja).»O pomenu uživanja hrane z nizkim GIgovori dobršen del vsebin, vendar ne znamenom – iščite in kupujte hrano z nizkimGI –, temveč so na spodbujanje uživanjatovrstne hrane vezani naslednjinasveti: jejte veliko zelenjave, redno uživajtesadje, uživajte škrobna živila z visokovsebnostjo vlaknin, obroki naj bodovedno mešani (nikoli samo sadje ali samokruh ...), obroke pripravljajte s svežo zelenjavoin sadjem, čim manj prekuhavajte,miksajte (termična in mehanska obdelavavišata nizek GI). Na primer: surovokorenje ima glikemični indeks 35,kuhano pa kar 80,« opozarja Klavsova.Vsem naštetim nasvetom je temelj nizekGI oz. manjša rast glukoze v krvi. V diabetološkistroki zastopajo mnenje, daposebno znanje o tem, kakšen GI ima kateroživilo, ni toliko pomembno, kot dabolnika naučijo, naj se prehranjuje tradicionalnoin po gornjih nasvetih, ki imajozaradi praktičnosti večjo veljavo.Pogovor z Jano Klavs o dvomih pri glikemičnem indeksuLetos sem na spletu zasledila članek na neki zasebni strani inna forumu, ki pomen glikemičnega indeksa obrača na glavooziroma izničuje njegov pomen. Zdi se mi nenavadno oziromače to ne drži, zelo nevarno. Poznate to?Ne poznam, zato ne morem komentirati.Drži, da dokler zadostimo vsem dnevnim potrebam telesa invnašamo makro- in mikrohranila v okviru naših zastavljenihciljev ter potreb, ni nobena hrana škodljiva?Se ne strinjam, ker je čedalje bolj dvomljiv izvor hrane, aditiviitd.Kaj pravite na trditev, da ni nikakršnega dokaza, da je hrana zvisokim glikemičnim indeksom sama po sebi škodljiva?Hrana z visokim GI zanesljivo bolj “izziva” delovanje trebušneslinavke, predvidevamo, da pri nekom, ki ima rizičnedejavnike za razvoj sladkorne bolezni, obstaja večja verjetnost,da bo zaradi visokega GI bolezen hitreje razvil. NizekGi se priporoča vzajemno z zdravo prehrano, načrtovanjemobrokov tako za zdrave in športnike kot za bolnike.Ima metoda, s katero se meri GI, res veliko pomanjkljivosti?Kaj pa kakšno drugo merilo za izbiro ogljikohidratnih živil,npr. glikemična obremenitev?Glikemična obremenitev je uporabnejši podatek kot glikemičniindeks. Da dosežemo ustrezno GO, se je treba učiti ustreznihkombinacij. Precej stvari je relativnih, saj živimo v času,ko je na voljo neznanska količina živil, med seboj dokaj različnih.Tako obstaja možnost, da imata dve jabolki različen glikemičniindeks in tudi različno vsebnost ogljikovih hidratov.Sladkorna bolezen 31JULIJ 2012

RUBRIKAPrehrana sladkornega bolnika s kronično ledvično boleznijoKaj jesti, ko se oglasijo ledvice® Tina KraljSladkorni bolniki, ki jih prizadene kronična ledvična bolezen, v zadnjih treh stopnjah ledvičnega popuščanjanaletijo na težko nalogo. Precej morajo spremeniti svojo prehrano. Natančnih navodil z zelo praktičnimipreglednicami, kaj lahko in česa ne smejo več, kaj nadomeščati s čim in – predvsem – kako s hrano ne le sleditiledvični bolezni, ampak jo zavirati, za zdaj še ni na voljo v strnjeni pisni obliki. Zagotovo pa bi prav vsi moralirazumeti, zakaj je treba omejevati uživanje soli, beljakovin ter živil z visoko vsebnostjo kalija in fosforja. Kako jesti,ko se oglasijo ledvice, smo povprašali višjega medicinskega tehnika in kliničnega dietetika Jožeta Lavrinca.Kronična ledvična bolezen poteka počasi,v petih stopnjah. Zadnja stopnjapomeni končno ledvično odpoved. Nanapredovanje ledvičnega popuščanjavplivajo tako rekoč vsi dejavniki, ki sov veliki meri značilni za sladkorno bolezentipa 2 (na napredovanje katereprav tako vplivajo). To so zvišan krvnitlak, maščobe v krvi in debelost.Približno tretjina bolnikov, ki potrebujejodializno zdravljenje zaradi končneodpovedi ledvic, je sladkornih. Kot praviJože Lavrinec, se čudi, kako zlahkajemljejo svojo diagnozo sladkorni bolnikina začetni stopnji bolezni, ki bi le-tolahko potisnili globlje v prihodnost zurejanjem svoje prehrane. »In ne le to,čudim se tudi podobnemu odnosu primarnegazdravstva do začetkov diabetesatipa 2. Bolnikom bi resnično moralipojasniti, da je hrana zanje zdravilo, injih takoj zelo podrobno poučiti, kako seustrezno prehranjevati. Morda bi bili tibolj zagreti, če bi vedeli, kako preprostoje izvedljiva prehranska shema na tejstopnji sladkorne bolezni, torej ko še nipoznih zapletov.«Urejena sladkorna bolezenOsnovno vodilo skrbi za lastno boljšezdravje – tudi takrat, ko se začnejo zapletiz ledvicami – je urejena glukoza vkrvi. »Sladkorni bolnik z nadzorom ravnisladkorja v krvi tudi po nastopu težaveše naprej varuje svoje ledvice. Temucilju mora slediti s svojo prehrano.«Na prvem mestu je zmanjševanje količinezaužite soli. »Slovenci v povprečjupojemo več kot dvakratno priporočenokoličino soli. Dokler smo zdravi, se,razen izjemoma, v to ne spuščamo, kose začne slabšati ledvična funkcija, pa postaneomejevanje soli izjemno pomembno,«razlaga sogovornik. Najprej je trebaz jedilnika umakniti živila z dodanosoljo, na primer mesne izdelke. »Te zaradivisoke vsebnosti maščob že takoodsvetujemo za redno uživanje in naj bise le redko znašli na jedilniku sladkornegabolnika.«Nikar preveč beljakovinPri prvih dveh stopnjah ledvične okvaresladkorni bolnik še lahko ohrani priporočenokoličino do 1 gram beljakovinna kilogram telesne teže na dan,nato je treba uživanje teh hranil začetiomejevati. »Nova meja je 0,8 grama beljakovinna kilogram telesne teže. To jekoličina, ki jo lahko zaužije v enem dnevu.«Z napredovanjem bolezni se dovoljenakoličina beljakovin lahko zniža na0,6 grama beljakovin na kilogram telesneteže. »Preračunavanje beljakovin vživilih in nato še usklajevanje glede natelesno težo je za bolnika zahtevno, zatonaj bi prav vsakomur pomagale edukatorke,sprva v diabetoloških ambulantah,nato tudi v nefroloških.«foto: BLAŽ KLUNPo četrti stopnji zaostrovanjeNapredovanje ledvičnega popuščanjaprinaša motnje v rudninskem ravnotežjuv organizmu. »Ko je treba začeti pazitina vrednosti kalija in fosfatov, sladkornibolnik s kronično ledvično boleznijopravzaprav potrebuje največ pomoči.V tem obdobju mora namreč začetiomejevati živila, ki so mu jih prav zaradizaviranja razvoja sladkorne boleznivsa leta doslej najbolj svetovali. Nenadomamora začeti paziti na to, kakšno sadjein zelenjavo izbere, zmanjšati moraali celo začasno prenehati jesti stročnice.«Kot še pojasnjuje dietetik Jože Lavrinec,v tem času bolniki res že začnejoobravnavo v nefroloških ambulantah,vendar je glede na naravo kronične ledvičnebolezni in možnosti njenega urejanjas prehrano to razmeroma pozno.»Ključno je razumevanje, da je hranaenakovreden del zdravljenja od prvegadne sladkorne bolezni naprej. Takrat jesistem zelo preprost – treba se je prehranjevatiuravnoteženo. Ko se pojavijo nefropatijain znaki ledvične odpovedi, paje treba hrano nenehno podrejati novimstanjem in ta naloga je težka. To je zelotežko razumeti, a je ključno, kar bolnikimorajo vedeti.«Sladkorna bolezentudi na hemodializiV začetku četrte stopnje ledvične boleznikrvni sladkor rad »pobezlja«, tudipri bolnikih, ki sicer zelo uspešno vodijosvojo sladkorno bolezen. »Z uvedbohemodialize se nihanja občutno zmanjšajo.Neredki bolniki takrat ne razumejo,da morajo še naprej skrbeti za svojosladkorno bolezen in upoštevati vsa znanaopozorila, hkrati pa uzavestiti tudi vsanova, povezana s stanjem ledvic.« V temobdobju je treba začeti zelo ostro omejevatibeljakovine in zaužite fosfate.Polnomastno alimanj mastno mleko?Zdaj to ni več tako pomembno. Ključnoje korenito zmanjšanje vnosa mlekain mlečnih izdelkov. Jože Lavrinec:»To pomeni do pol prehranske enote nadan, kar je 1 deciliter mleka, jogurta,kislega mleka ali kefirja in čisto nič več!Če se mleku odrečemo, si lahko privoščimoeno enoto mlečnega izdelka, torej5 dekagramov skute ali 3,5 dekagramasira. Omejitev na le eno enoto iz-32 Sladkorna bolezenJULIJ 2011

med vsega mora biti zelo stroga, drugačekot doslej pa ni več toliko pomembno,da so ti izdelki iz posnetega mleka oziromada to ni polnomastno.«Ribe in pusto mesoKo ledvična odpoved napreduje, sevsem bolnikom začnejo kopičiti presnovkiv telesu. »Ko se pojavi uremija,marsikomu meso dobesedno smrdi.Kljub temu se mu ne smemo povsemodreči, saj naše telo še vedno potrebujebeljakovine. V okviru že omenjenih dnevnozaužitih od 0,6 do 0,8 grama beljakovinna kilogram telesne teže jih morabiti vsaj polovica visoke biološke kakovosti.Te bomo našli v pustem mesu inribah. Te pa morajo biti takšne, ki jihjemo brez kosti,« našteva dietetik. Torejna našem jedilniku ne bo konzerviranihrib, niti svežih pečenih, ocvrtih ali kakodrugače pripravljenih sardel, giric indrugih manjših rib. »Še posebno za sladkornebolnike so priporočljive ribe z velikovsebnostjo omega tri maščobnih kislin.Privoščijo naj si file lososa, mordaskušo, brancina ali kakšno drugo beloribo, odlična bo tudi postrv.«Stročnice – da, celo koristne!Še pred kratkim je pri odkritju ledvičnegapopuščanja veljala tako rekoč prepovedstročnic. Zdaj ni več tako, v prehranisladkornih bolnikov zaželene stročniceostajajo take tudi pri preventivi inpreprečevanju končne ledvične odpovedi.»Torej jih še naprej lahko uživamovsak dan, seveda v majhnih količinah,mogoče za žlico kuhanih v solati ali rižoti.Ko ledvična funkcija močno upade,jih je smiselno opustiti, v tem času pa nefrologbolnikom že predpiše terapijo zazdravljenje bolezni ledvic. Praviloma soto vezalci fosfatov, ki pa jih je treba jematiob obrokih hrane.«Polnozrnata živilapotrebujemo vsi!Še pred kratkim so sladkorne bolnikez ledvičnim popuščanjem »razveseljevali«s predpisovanjem dotlej zelo nezaželenegabelega kruha. »Tudi to ne veljaveč. Polnozrnata živila res vsebujejovečjo količino fosfatov, a če sladkornoledvičnibolnik ne poje več, kot je priporočeno,si ne bo škodoval. Treba pa jeskleniti kompromis,« nadaljuje Jože Lavrinec,»in to je uživanje kruha iz ovsenihkosmičev, pirine moke ali pravegapolnozrnatega kruha.« Izločiti pa je trebapolnozrnate izdelke z dodanimi otrobi,krompirjevimi kosmiči ali celimi semeni.»In ne pozabimo. Na obrok smemopojesti največ dva koščka, ne karcelega hlebčka.«Krompir, moj krompirSladkorni bolniki z ledvičnim popuščanjemmorajo med drugim paziti na količinozaužitega kalija. Jože Lavrinec: »Tisti,ki znajo skrbeti za uravnoteženo prehranoin jo načrtovati s pomočjo prehranskihenot, naj ohranijo dnevno shemo šestihprehranskih enot zelenjave in dveh dotreh enot sadja. Ključna pa postane izbira.Zelenjavo, ki jo zaradi previsoke vsebnostikalija odsvetujemo, si hitro zapomnijo.Največji problem pa je … krompir.«Slovenske “krompirkište” – razen Primorcev– namreč po tej povrtnini posegamonajpogosteje. Ledvičnim bolnikom pa jedovoljena ENA enota NA TEDEN (kar jeen manjši, 80-gramski gomolj).Vam je všeč grenadirmarš?Krompir povzroči zelo hitro rast krvnegasladkorja, zato ga že tako naj ne bilona vsakodnevnem krožniku sladkornegabolnika. »A kaj, ko ga imamo takoradi. In bržkone bi precej pisano pogledali,če bi še tisti edini dan v tednu, kolahko, pri kosilu dobili majcen krompirčekbrez možnosti repeteja. Odlična rešitevza potešitev resnične in “čustvene”lakote je grenadirmarš, torej praženkrompir s testeninami,« ponuja pomočnaš sogovornik. Eni enoti krompirja takododamo dve enoti testenin, vse skupajzdružimo s priporočeno količino ustreznezelenjave in beljakovinske jedi, pa bimorali biti siti. Vendar je ta krompirčekdovoljen le enkrat na teden. Kaj pa drugedni? »Riž, najbolje predparjen, torej paraboiled,al dente (in nikakor raz)kuhanetestenine, tudi ajdova ali prosena kaša,ječmenček. Izbire je dovolj.«Lahko pijemo? Seveda!Pitje vode in drugih nesladkanih tekočinmora tudi sladkorni bolnik prilagajativsaki stopnji kronične ledvične bolezniposebej. »Dokler voda ne zastajav telesu, je treba veliko piti. Ko se pojavijoedemi – največkrat najprej na nogahin pod očmi – pa je treba omejevati tudizaužito tekočino. Vsak bolnik mora oceniti,koliko tekočine na dan izloči z uriniranjem.Toliko je lahko tudi popije,zraven pa še od 5 do 6 decilitrov.« In šenekaj – sladkorja tudi ledvičnim bolnikomni treba v celoti umakniti iz prehrane.Žličko ali dve čez dan si lahko privoščijo.Vendar le v jedeh, nikoli v pijači,»saj gre sicer prehitro v kri« še pojasnjujedietetik Jože Lavrinec.ReceptLimonov piščanecz zelenjavoZa 4 osebe potrebujemo:2 rdeči papriki, narezani na rezance2 zeleni papriki, narezani na rezance1 dag mladega stročjega fižola2 srednje velika korenčka, narezana natanke rezine50 dag piščančjih prsi, brez kože in kosti2 žlici limonovega soka1 žlico oljčnega olja3/4 žličke sušenega timijanaza noževo konico mletega črnega popraPriprava: V nepregorno posodo naložitenarezano zelenjavo, nanjo položite piščančjemeso. Vse skupaj prelijte z mešanicooljčnega olja in limonovegasoka. Potresite še z mletim poprom in timijanom,vse skupaj dobro premešajte,tako da se zelenjava in meso dobro prepojitaz oljem, limonovim sokom in začimbami.Posodo prekrijte z aluminijastofolijo ter pecite v pečici pri 200 stopinjahokoli pol ure.Jed lahko pripravite tudi v mikrovalovnipečici. Tedaj boste posodo prekrili s primernimplastičnim pokrovom. Čas kuhanjav mikrovalovni pečici je precejkrajši, samo 10 do 12 minut.Velikost porcije za eno osebo: približno10 dekagramov mesa in pol lončka zelenjave.Količina mesa je primerna za bolnike,ki se že zdravijo z dializo. Bolniki, kimorajo omejiti vnos beljakovin, lahkozaužijejo le polovično porcijo mesa. Vtem primeru se spremenijo tudi energetskein hranilne vrednosti jedi.Energetska in hranilna vrednost jedi:196 kcal, 27 g B; 7 g M; 7 g OH; 2 gprehranskih vlaknin;energetska in hranilna vrednost jedi zmanjšo porcijo mesa: 117 kcal, 14 g B;4 g M, 7 g OH, 2 g prehranskih vlaknin.Jed je zelo primerna tudi za sladkornebolnike. Pri intenzivirani inzulinski terapijiobrok obsega pol ogljikohidratneenote.(Vir: spletna stran Zveze društev ledvičnihbolnikov Slovenije, avtor Jože Lavrinec)Sladkorna bolezen 33JULIJ 2012

RUBRIKAPrehrana sladkornega bolnika – različni poglediPrehrana sladkornega bolnika ni dieta® Marija Mica KotnikSladkorni bolniki, pa naj imajo sladkorno tipa 1 ali 2, morajo jesti zdravo in uravnoteženo hrano, pravidr. Leila Kažinić Kreho, specialistka klinične prehrane iz Zagreba. S hrvaško-britansko prehransko strokovnjakinjo,ki je tudi članica britanskega nutricionističnega združenja in avtorica številnih knjig o prehrani, smo se pogovarjalio tem, kaj lahko in česa ne smejo jesti sladkorni bolniki.Nepravilna prehrana, bogata z nasičenimimaščobnimi kislinami, sladkorjemin alkoholom, je največkrat vzrok za nastaneksladkorne bolezni tipa 2. Pravzato je bolezen mogoče omiliti s pravilnoprehrano, gibanjem in ustreznimivajami, pravi dr. Leila Kažinić Kreho.»Pa tudi sicer mora biti prehrana za obevrsti diabetesa (tipov 1 in 2) uravnotežena,bolnik pa se mora zavedati, kaj smein česa ne sme. Zagotovo pa skrivnostustrezne prehrane ni v količini, temvečzlasti v vrsti zaužitih ogljikovih hidratov.Minili so dnevi, ko so sladkorni bolnikimorali dobesedno meriti količino zaužitihogljikovih hidratov in z jedilnikaprečrtati vse sladke jedi ter celo sadje.Res je, da je merjenje nujno le pri otrocih,vendar zgolj zato, da dobijo občutek,koliko in kdaj lahko jedo, ter pribolnikih, ki potrebujejo inzulin. Za te jemerjenje pač potrebno zato, da se uravnotežičas med injekcijo in hrano. Precejzdravnikov je prepričanih, da je preverjanjesladkorja v krvi najboljši načinnadziranja prehrane sladkornih bolnikov.Navsezadnje je zdaj na trgu velikodokaj natančnih merilnih aparatov, kita merjenja omogočajo, testi pa so postalirutina.« Sicer pa sladkorni bolnikidandanes živijo povsem normalno življenje;športniki, igralci in drugi dokazujejo,da sladkorna bolezen pač ni nikakršnaovira na poti do uspeha. »Najpomembnejšeje le, da spoznate in razumete,ali je vaše telo (ne)sposobno reguliratikoličino sladkorja v krvi. Navsezadnjetudi že nekaj časa na trgu obstajaklasifikacija hrane po sistemu GI inGO, ki je namenjena obema vrstama diabetesa,«razlaga dr. Leila Kažinić Kreho.GI in GOSladkorni bolnik mora jesti živila, zaradikaterih ne prihaja do hitrih spremembravni sladkorja v krvi. »Živila znizkim glikemičnim indeksom dovoljujejo,da lahko več pojemo, hkrati paPrehranska strokovnjakinja dr. Leila KažinićKreho je prepričana, da hrana, namenjenasladkornim bolnikom, ni čisto nič drugegakot le primer zdrave prehrane, ki bi jo moraliimeti vsiohranjamo zdravo telesno težo. Z uživanjemtakšnih živil se tudi redko prenajedamo.Prav razvrščanje živil po glikemičnemindeksu (GI) oziroma po njegoviglikemični obremenitvi (GO) so hit današnjeprehrane sladkornega bolnika,«pravi naša sogovornica.Glikemični indeks (GI) razvršča hranoglede na njeno delovanje na sladkorv krvi in nam kaže, ali bo določena vrstahrane pretirano, srednje ali le malo dvignilaraven sladkorja v krvi, razlaga dr.Leila Kažinić Kreho. »Vrsta hrane z GI od1 do 50 je hrana z nizkim GI, med 50 in75 se šteje v hrano umirjenega GI, tistofoto: OSEBNI ARHIV L. K. K.med 75 do 100 pa štejemo v hrano visokegaGI. Zdaj pa se je razvrstitvi hranepo glikemičnem indeksu in indeksu sitostipridružila še nova razvrstitev ogljikovihhidratov po tako imenovanem indeksuglikemične obremenitve (GO), kinam pokaže, kako hitro se določenaskupina ogljikovih hidratov pretvori vsladkor,« razlaga naša sogovornica innadaljuje: »Če na primer pojemo živiloz visokim GI, vendar v manjših količinah,pomeni isto, kot če bi pojedli večjo količinoživila z nižjim GI.«Glikemično obremenitev (GO) določenegaživila izračunamo tako, da glikemičniindeks živila delimo s sto in pomnožimoz neto grami ogljikovih hidratovv določenem obroku (GO = GI / 100 xneto grami ogljikovih hidratov na obrok).»Številni, mednje spadam tudi sama, sestrinjamo, da je to morda za marsikogapreveč zapleteno, a prav za sladkornebolnike je GO zelo pomemben, saj jimomogoča, da lahko pojedo živilo z višjimGI. In prav takšna živila, na primerbonboni, kruh in podobno, so tem bolnikompraviloma prepovedani. Zdaj pasi jih lahko privoščijo skoraj vsak dan,če so le pozorni na količino in kalorijskovrednost živila. Pri njih je omejenakoličina, ne vrednost GI. Dovoljen jim jele en bonbon, več pa ne,« pripovedujedr. Leila Kažinić Kreho.Primer izračuna GOza beli kruhKos belega kruha ima GI 70, njegovateža je 30 gramov, vsebuje 14 ogljikovihhidratov. To pomeni, da njegov GO znaša:70 / 100 x 14 = 9,8 zaokroženo na10. Hrana z GO od 1 do 10 ima nizkoglikemično obremenitev oziroma se počasispreminja v sladkor. Tista z indeksomod 11 do 19 ima zmerno GO, od20 naprej pa označuje hrano z visokimGO, kar pomeni, da se v telesu zelo hitropretvarja v sladkor.34 Sladkorna bolezenJULIJ 2011

Ne uživajte umetnih sladilSkrivnost diabetične diete je precejpreprosta, pravi dr. Leila Kažinić Kreho.»Da bomo imeli skozi ves dan nizkevrednosti sladkorja v krvi ter da vrednostisladkorja v krvi ne bodo nihale,moramo jesti obroke, sestavljene iz živilz nizkim GI in GO, ter biti tudi čezdan telesno aktivni.« Naša sogovornicaje tudi prepričana, da ni razlike meddiabetično dieto in normalnim zdravimnačinom prehranjevanja. Zato je zanjoprehrana diabetikov zelo zdrava prehrana.To pomeni redno uživanje hrane,bogate z rastlinskimi vlakninaminizkega GI, na dan popiti vsaj dva litravode, ki pomaga izločiti odvečni sladkoriz telesa; vsak dan jesti sadje in zelenjavoz nizkim GI ter jesti nemastnein kakovostne mesne in mlečne izdelke.Sladkornim bolnikom odsvetuje,da denar zapravljajo za diabetične izdelke,ker »poleg tega, da so neokusni,vsebujejo tudi nekatere snovi, kine spadajo v del zdravega prehranskegaprograma. Prav tako ti izdelki vsebujejotudi več kot dovoljeno številokalorij in maščob, pa tudi zelo velikoumetnih sladil, kar nikakor ni dobro,«je kritična dr. Leila Kažinić Kreho.Prav ta slaba kombinacija v živilihvelikokrat pripomore, da sladkorni bolnikpretirano pridobiva na telesni teži.In to je zadnje, kar bi si takšni bolnikiželeli. Največja napaka, ki jo naredi nekdo,ko izve, da je zbolel za sladkornoboleznijo, ali pa nekdo, ki želi shujšati,je, da takoj iz svoje prehrane odstranives sladkor in ga nadomesti z umetnimisladili. »Umetni sladkorji, ki jih čedaljeveč vnašamo z diabetičnimi izdelkiali tistimi brez sladkorja (sugarfree), so se pokazali za precej slabo izbiro,še zlasti če jih uživamo v velikihkoličinah dalj časa. Namesto da bi izgubljalina teži, se še bolj redimo, saj je potrebatelesa po sladkorju zaradi njih ševečja. In tako se bolnik znajde v začaranemkrogu. Namesto njih si sladkornibolnik brez težav lahko privošči naravnasladila, kot sta xylitol in stevia, inbo prav tako potešil svojo željo po sladkem.«Mediteranska prehranaNaša sogovornica vsem sladkornimbolnikom s tipom 2 svetuje, da lahko sspremembo življenjskega sloga, ki vključujeveliko gibanja, zdravo in naravnoprehrano, zelo uspešno uravnavajo ravensladkorja v krvi, hkrati pa znižujejotudi krvni tlak in slabi holesterol. Prepričanaje, da bodo tako lahko tudi uspešnonadzorovali svojo telesno težo. »Nedavnaraziskava, objavljena v britanskistrokovni reviji The British Medical Journal,dokazuje, da mediteranski načinprehranjevanja, ki vključuje rastlinskevlaknine z nizkim GI, oljčno olje, ribe,sadje, zelenjavo, mandeljne in orehe,celo za 83 odstotkov znižuje možnostzbolevanja za sladkorno boleznijo. To jezelo pomembno za ljudi, ki so pretežki,saj takšno prehranjevanje preprečujeprenajedanje, pri drugih pa pomaga, daohranijo normalno telesno težo in zdraveravni sladkorja v krvi.«Kakšno hrano uživajosladkorni bolniki na Hrvaškem?»Ker imam tudi sama v družini nagnjenjek sladkorni bolezni oziroma diabetesutipa 2, si prizadevam čim več podatkov,ki jih dobim, deliti z vsemi bolniki.Predvsem pa si želim na podlagizdravih receptov pomagati vsem,« pravidr. Leila Kažinić Kreho, ki se tudi zavzema,da njene predloge receptov v praksoprenašajo kuharji v vrhunskih lokalih.»S tem želim doseči vedenje, da stavrhunska kuhinja in nutricionizem zelopovezana. Seveda pa še zdaleč ni zanemarljivodejstvo, da diabetiku prijazni receptipravzaprav omogočajo, da si jihlahko privošči vsakdo, ne glede na zdravstvenostanje. Zato tudi nenehno ponavljam,da hrana, namenjena sladkornimbolnikom, ni nič drugega kot le primerzdrave prehrane, ki bi jo morali imetivsi.«Mediji so v zadnjem času polni podatkov,da se število sladkornih bolnikovna Hrvaškem veča. Je to posledicaslabih prehranjevalnih navad, smo vprašalinašo sogovornico. »Poglejte, ni legenetika tista, ki določa naš razvoj,naše težave, pomembna elementa statudi slaba prehrana in stres oziromanjegov hormon kortizol. Nič kolikokratpa sem že ponovila, in zdaj bomše enkrat, da mora vsakdo razmišljatio sebi, o svojih navadah in značilnostih.Vsakdo namreč lahko sebi najbolj pomagado zdravja in izboljša kakovostživljenja; še posebno s spremembo načinaživljenja.«Članek izraža mnenje avtorice, o spremembi prehranese predhodno posvetujte s svojim zdravnikom.

ZA NAŠE ZDRAVJETegobe starostnikovVem, kaj jem!Slovenski uporabniki zdaj že dobro poznajomobilno storitev, ki omogoča nadzor nad poraboogljikovih hidratov. Mobilni operater Si.mobilje namreč skupaj z ljubljanskim Kliničnim centromin farmacevtsko družbo Sanofi razvil aplikacijoVem, kaj jem, ki uporabniku s pomočjoSMS-sporočila zagotavlja preprosto štetje ogljikovihhidratov v posameznih živilih. Če želite izvedeti,koliko ogljikovih hidratov se skriva v jedeh,ki jih želite zaužiti, je rešitev pravzaprav nakrožniku oziroma v vašem mobilnem telefonu.Na številko 6111 pošljete SMS-sporočilo s ključnobesedo OH in seznamom živil. Čez nekaj trenutkovboste prejeli povratni SMS s podatki o vsebnostiogljikovih hidratov v gramih glede na težodomače mere, na primer skodelica, kos, žlica alikrožnik. Informacije o številu ogljikovih hidratovso še toliko pomembnejše in uporabnejše zasladkorne bolnike, za katere je prepoznavanje letehv prehrani ključnega pomena, saj jim pomagapri izbiri jedi in določanju količine potrebnegainzulina za uravnavanje glukoze v krvi. Storitevje na voljo večini slovenskih uporabnikovmobilnih komunikacij, torej vsem uporabnikomSi.mobila, M mobila, Mobitela, Debitela in Izimobila.Za vse uporabnike Si. Mobila in Mmobilaje storitev povsem brezplačna, uporabnikomomrežja Mobitel pa se poslani SMS s ključnobesedo OH na 6111 obračuna po ceniku operaterjatelekomunikacijskih storitev.Vloga svojcevpri sladkorni bolezni® Maja Južnič SotlarVsaka kronična bolezen v določenem pogledu povsem spremeničlovekovo življenje, vsekakor pa velja, da ne vpliva le na njegovoživljenje, temveč na življenje celotne družine. Redno zdravljenje, občasnobivanje v bolnišnici ali zdravilišču, posebne zahteve pri prehranjevanju,bivalnih prostorih, morebitna gibalna oviranost, vse to močno vpliva tudina druge družinske člane in na njihov vsakodnevni življenjski in delovniritem. To velja za vse kronične bolezni, tudi za sladkorno.Za svojce pa ni pomembno le, da seprivadijo na posebnosti in zahteve, kijih prinese bolezen, temveč je zelo pomembno,da se poučijo o posebnostihbolezni, s katero se spoprijema njihovbližnji. Njihovo znanje in pravilno ukrepanjeje, če govorimo konkretno o sladkornibolezni, lahko celo življenjskegapomena, denimo ob hipoglikemiji, praviDominik Soban, novinar, predsednikDruštva diabetikov Nova Gorica in tudisam sladkorni bolnik. »Nujno je, da sozakonski partner in otroci seznanjenis sladkorno boleznijo, zato jih je trebatakoj po diagnozi povabiti na izobraževanje.V našem društvu vedno,ko organiziramo delovno terapijo vzdravilišču v Rogaški Slatini, povabimovse družinske člane, saj menimo, damorajo slišati vse tisto, kar povemotudi bolniku. Eno pomembnejših področij,na katerem si je treba pridobiti

znanje, je prehrana. Način prehranjevanjaje treba prilagoditi bolniku, predvsempa ga je treba spodbujati, da spremenisvoj življenjski slog. To stori bistvenolaže, če tudi drugi družinski članiživijo bolj zdravo, se gibajo in prehranjujejobolj zdravo. Če je bolnik osamljenv vsem, bo zanj bistveno teže, zlastiče mora opustiti nezdrave navade,denimo kajenje. Če sladkorni bolnikneha kaditi, njegova zakonska partnerkapa še vedno kadi, je zelo verjetno, dabodo njegovi poskusi propadli. Podobnovelja tudi za korenitejšo sprememboživljenjskega sloga.«Inzulinski bolnikiSodelovanje svojcev je še zlasti pomembnoza bolnike, ki se zdravijo z inzulinom,nadaljuje Dominik Soban. Tibolniki so namreč bolj ogroženi zaradihipoglikemij. Če svojci vedo, kaj jehipoglikemija, kdaj je več možnosti,da nastane, kateri so znaki bližajoče sehipoglikemije, potem tudi vedo, kakomorajo pravilno ukrepati, ko nastane.»Hipoglikemija praviloma nastane protijutru. Če jo bolnik čuti in se zbudi,lahko ukrepa tudi sam, ni pa vednotako. Zato je izjemno pomembno, dasvojci vedo, da bolniku v usta vlijejoraztopljeni sladkor in ga s tem zbudijoiz nezavesti.« Ob tem navaja tudiprimer nepoznavanja zakonitosti bolezniin za bolnika celo škodljivega ravnanja,ko je zakonska partnerka svojemumožu sladkornemu bolniku ob bližajočise hipoglikemiji svetovala, naj sivbrizga inzulin.«Pomoč pri vsakdanjihpomembnih opravilihPomoč in znanje svojcev o sladkornibolezni sta neprecenljiva tudi pri izvajanjunekaterih ukrepov, ki so za bolnikain njegovo zdravje zelo pomembni.Sogovornik omenja kot primer rednopregledovanje nog in podplatov. Prenekaterisladkorni bolnik, zlasti če je starejši,si sam težko pregleda podplate,umije noge in dela kopeli, ki so zanjzelo priporočljive. Poudarja tudi pomenredne medicinske pedikure, pravilnegastriženja nohtov in pravočasnega odzivanjana vsakršne ranice, če morda nastanejokjerkoli na podplatu. V novogoriškemdruštvu svojim članom skušajopomagati pri skrbi za zdravje stopal stem, da jim omogočijo cenejši nakupposebnih nogavic, ki so primerne pravza občutljive noge sladkornih bolnikovin zmanjšujejo možnost nastanka žuljevali otiščancev na podplatih.Stalna edukacija za bolnikaKot pravi sogovornik, je treba znanjeo bolezni nenehno obnavljati in dopolnjevati,saj pri zdravljenju in obravnavinenehno prihajajo novosti. »Z novostmise bolniki in njihovi svojci lahko seznanijona različne načine, eden teh so tudičlanki, ki so objavljeni v reviji Sladkorna.Zelo pametno je, da članke preberetaoba, bolnik in njegov partner oziromadrugi svojci ali skrbniki,« pravi DominikSoban.Neprecenljiva pomočprostovoljcevSvojci so pri vsakdanjem življenjubolnika s sladkorno boleznijo neprecenljivaopora in pomoč, spodbuda intudi varnost. Kaj pa bolniki, ki živijosami in svojcev nimajo ali so ti razpršeniv drugih krajih ali morda niso zainteresirani,da bi pomagali? Sogovornikpoudarja pomen in vlogo centrov zapomoč na domu in dodaja, da društvadiabetikov na tem področju žal še nisopovsem izpolnila svoje vloge in narediladovolj tudi za take bolnike, ki pa jihbo žal čedalje več. Kot pravi, zaposleniv teh centrih v trenutni ureditvi prosilcemprinašajo na dom hrano, jim pomagajopri osebni higieni in jim delajodružbo. Vsekakor pa bi bilo nujno, dabi jih še dodatno usposobili za specifičneoblike pomoči sladkornim bolnikomna domu.Obstaja še težava, ki je za marsikateregabolnika že nerešljiva. Tovrstni centrisvoje storitve zaračunavajo, zato si jihmarsikdo težko privošči ali si jih splohne bo več mogel. Napovedano krčenje socialno-zdravstvenihstoritev, ki ga lahkopričakujemo v prihodnje, bo vsekakormočno poseglo v dosedanje pravice kroničnihbolnikov in jih prizadelo na različnihpodročjih. Zato Dominik Soban poudarjavlogo in pomen prostovoljcev, kibi delovali v okviru društev diabetikovob tesnem sodelovanju s centri za socialnodelo in centri za pomoč na domu.»Prostovoljce bi izšolali in posebej usposobili,da bi lahko pomagali na domusladkornim bolnikom, ki zaradi starostiali drugih omejitev ne zmorejo več samipovsem ustrezno poskrbeti zase. Našcilj je, da bi bili dovolj usposobljeni, dabi smeli bolnikom odvzemati kri za določanjevrednosti sladkorja in jim smelidajati tudi inzulin.«Poleg prostovoljcev sogovornik omenjaše medsosedsko mrežo, ki je za bolnikas sladkorno boleznijo, zlasti če živisam, zelo pomembna. Če sosedje vedo,da ima nekdo v njihovi bližini sladkornobolezen, in so seznanjeni z morebitnimizapleti in težavami zaradi bolezni,lahko pravilno ukrepajo in bolnikutudi rešijo življenje.Skrb za sladkorne bolnikev domovih za ostarelePoseben problem so pri podpori bolnikoms sladkorno boleznijo tisti bolniki,ki so v domovih za ostarele. Osebje v domovihnamreč ni posebej usposobljenoza nego in pomoč pri sladkorni bolezni,kar je še zlasti velik problem za bolnike,ki so na inzulinu. Bolezen pogosto ni dobrouravnana. Problem bi lahko ublažiliz boljšim izobraževanjem osebja, ki delav domovih za ostarele, delno pa tudi z žeomenjeno mrežo prostovoljcev.Težave zaradi premalo znanja o sladkornibolezni pa ne nastajajo le v domovihza ostarele, ampak se neredko dogajajotudi v zdravstvenih ustanovah. Kotprimer sogovornik navaja priprave naoperativne posege. »Bolniki morajo bitipred operacijo tešči in sladkorni bolnikiniso izjeme. A v tem primeru bi moralemedicinske sestre v bolnišnicah bolnikomdati navodila, kako naj prilagodijoodmerke inzulina na večer pred operacijo,saj imajo sicer lahko hude težavezaradi hipoglikemije. Poleg tega jetreba medicinske sestre naučiti, kako sepravilno daje inzulin in tudi kako se gane sme dati. To so pomembni vidiki, kiso bolj ali manj povezani z nenehnim izobraževanjem,izobraževanjem vseh,laične in strokovne javnosti,« je za konecpovedal Dominik Soban.V novogoriškem društvu diabetikovskrbijo za redno izobraževanje splošnejavnosti o sladkorni bolezni. V ta namenorganizirajo tudi redne meritve krvnegasladkorja in pritiska, pripravljajo predavanja,izobraževanje, delovne terapije …Vključeni so tudi v projekt ozaveščanjaotrok o sladkorni bolezni, v katerem vsakoleto “sladkorno opismenijo” več tisočotrok, ki se v znanju o tej bolezni pomerijona tekmovanju.Sladkorna bolezen 37JULIJ 2012

AKTUALNOSladkorni bolnik v cestnem prometuBolnik s sladkorno boleznijo – varen voznik® dr. Jelka Zaletel, dr. med.Zakon o voznikih in pripadajoči Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil sta v letu 2011 prineslaprecej novosti za bolnike s sladkorno boleznijo. Namen izvajanja tega zakona je seveda, da bi bili na cestiv prometu vsi bolj varni, in v tem duhu so zapisani tudi pogoji za bolnike s sladkorno boleznijo. Po drugi strani patudi zdravniki nosimo svoj del odgovornosti – če med pregledom ali zdravljenjem bolnika, imetnika vozniškegadovoljenja, utemeljeno podvomimo o njegovi telesni ali duševni zmožnosti za vožnjo, ga moramo napotitina zdravstveni pregled k specialistu medicine dela, prometa in športa (MDPŠ), da oceni voznikovo sposobnost zavožnjo. Ta specialist namreč ne ocenjuje sposobnosti za vožnjo pri bolniku zgolj glede na sladkorno bolezen,temveč tudi v povezavi z drugimi stanji in boleznimi, ocenjuje voznika kot celoto.Za varnost na cesti smo najprej odgovornimi, vozniki sami; utrujenost, neprespanost...V avtomobil sedimo v takšnemstanju, kot bi želeli, da bi bili vsivozniki na cesti, po katerih hodijo v šolonaši otroci. V zvezi s sladkorno boleznijoje varnost vožnje povezana predvsemz bolnikovo sposobnostjo, da razumein je sposoben nadzorovati zdravljenjesvoje bolezni tako, da lahko preprečujehipoglikemije. Poleg tega lahkonjegovo sposobnost zmanjša tudi diabetičnaretinopatija ob okvari vida in diabetičnanevropatija. Ti dve stanji opredeljujeokulist oziroma nevrolog, o temmorda v kakšnem drugem prispevku.Pogoji za pridobitev dovoljenja so odvisniod tega, kako težko vozilo vozite inali je vožnja vaš poklic.Opredelitev prve in druge skupine zarazvrščanje kandidatov (2. člen):• prva skupina je skupina, v katero sorazvrščeni kandidati za voznike invozniki kategorij A, A1, A2, AM, B, B1in BE, F, G;• druga skupina je skupina, v katero sorazvrščeni kandidati za voznike invozniki kategorij C, CE, C1,C1E, DE,D1, D, D1E.Voznik iz prve skupine, ki opravlja vožnjokot glavni poklic, mora poleg pogojeviz Pravilnika o preventivnih zdravstvenihpregledih delavcev izpolnjevatitudi pogoje za drugo skupino po tempravilniku (19. člen).Na kratko, vsi vozniki do vključno nekdanjeB-kategorije, ki vozijo kot amaterji,spadajo v prvo skupino, voznikitežjih vozil in poklicni vozniki pa v drugo.Zakon in pravilnik sta že nekaj časana voljo na domači strani zveze. V temprispevku pa ju bomo “prebrali” z vidikabolnika s sladkorno boleznijo. Prvič38 Sladkorna bolezenJULIJ 2011mora biti vsak bolnik s sladkorno boleznijopregledan pri pooblaščenem specialistumedicine dela prometa in športaMDPŠ, pozneje pa praviloma pri priglašenihspecialistih MDPŠ.Seznam pooblaščenih specialistov medicinedela, prometa in športa je dosegljivna spletni stranihttp://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/delovna_podrocja/javno_zdravje/Pravilnik_vozniki_2012/seznam_pooblascenih_150212.pdfSeznam priglašenih specialistov medicinedela, prometa in športa, ki opravljajozdravstvene preglede kandidatov zavoznike in voznike motornih vozil, in njihovelokacije si lahko ogledate nahttp://www.mz.gov.si/.Sladkorna bolezen – skupina 1Na novo ugotovljena sladkorna bolezentipa 2 brez diabetične retinopatijeoziroma nevropatije, ki je še nezačnete zdraviti z zdravili, ne pomeniomejitve za vožnjo.Ko se začne zdravljenje z zdravili (prisladkorni bolezni tipa 2 včasih z zamikom,pri sladkorni bolezni tipa 1 pa vseod odkritja naprej), je treba na vsakih petlet opraviti pregled za oceno nadaljnjesposobnosti za vožnjo pri specialistuMDPŠ. Prvič je treba pregled opravitipri pooblaščenem specialistu MDPŠ. Napregled se lahko naročite sami ali pa vastja napoti vaš splošni/družinski zdravniks posebno napotnico. Zelo pomembnoje, da imate s seboj vso zdravstvenodokumentacijo,v kateri mora biti zabeleženazdravnikova presoja, kako razumetetveganje za razvoj hipoglikemijein ali lahko primerno nadzorujete bolezenv smislu preprečevanja hipoglikemije.To zabeležko mora zapisati zdravnik,ki vas zdravi v zvezi z vašo sladkornoboleznijo (splošni/družinski zdravnikoziroma diabetolog oziroma diabetologpediater), in sicer na podlagi vašihrednih pregledov. Torej, ne potrebujeteločenega mnenja, presoja je del izvidovvaših rednih pregledov.Kako pa je z bolniki,ki so se zdravili z zdravili žeob uveljavitvi tega pravilnika?Pregled pri pooblaščenem specialistuMDPŠ je potreben najpozneje pet let pouveljavitvi pravilnika (1. 7. 2016), če pasplošni/družinski zdravnik ali diabetologutemeljeno podvomi o bolnikovi telesniali duševni zmožnosti, pa sevedačim prej. V tej skupini so izvzeti bolniki,ki se hipoglikemije ne zavedajo ali soimeli v 12 mesecih že drugo hudo hipoglikemijo,kar imenujemo ponavljajočase huda hipoglikemija. (Huda hipoglikemijapomeni, da je bolnik potrebovalpomoč druge osebe.) Za te bolnike velja,da ne izpolnjujejo pogojev za izdajooziroma podaljšanje vozniškega dovoljenja,zato se tem bolnikom vozniškodovoljenje izda le izjemoma in pod naslednjimipogoji: bolnik mora pridobitiusmerjen izvid diabetologa, iz kateregamora biti razvidno, da je nevarnost nastankaponavljajoče se hude hipoglikemijeprenehala oziroma da se bolnik na-

stanka hipoglikemije zaveda (zaradiustrezne edukacije, spremembe načinaživljenja in podobno) in da je zmoženrazumeti tveganje ter predvideti, prepoznatiin preprečiti hipoglikemijo. Prvipregled tudi ta bolnik opravi pri pooblaščenemspecialistu MDPŠ. Vsem bolnikomprve skupine se torej zdravniškospričevalo izda za pet let, če vestno hodijona redne preglede v zvezi z zdravljenjemsladkorne bolezni; za krajše obdobjepa le, če specialist MDPŠ to pisno utemeljiv dokumentaciji.Sladkorna bolezen – skupina 2Za te voznike so medicinski pogojizaostreni, v veliki meri pa so opredeljeniz določili Evropske direktive. Sladkornabolezen tipa 2, ki se ne zdravi z zdravili,ne pomeni omejitve. Sladkorna bolezentipa 2, ki se zdravi z zdravili, insladkorna bolezen tipa 1 pomenitaomejitev, bolnik potrebuje oceno sposobnostiza vožnjo vsako tretje leto. Čese bolnik zdravi z zdravili in nastanekhipoglikemije ni verjeten, potrebuje bolnikusmerjen izvid zdravnika, ki ga zdravi(splošni/družinski zdravnik ali diabetologoz. diabetolog pediater). Tamora vsebovati zdravnikovo presojo vašegarazumevanja tveganja za razvoj hipoglikemijein vašega primernega nadzorovanjabolezni v smislu preprečevanjahipogikemije. Če pa se zdravi z zdraviliin je nastanek hipoglikemije verjetnejši,potrebuje bolnik usmerjen izviddiabetologa (v vsakem primeru, ne gledena to, ali ga sicer zdravi splošni/družinskizdravnik). Zato za izdelavo tegausmerjenega izvida diabetolog potrebuječim več vaše zdravstvene dokumentacije.V njegovem usmerjenem izvidumorajo namreč biti razvidni naslednjipogoji:• da voznik v zadnjih 12 mesecih niimel nobene hude hipoglikemije alihude ponavljajoče se hipoglikemije;• da sladkorna bolezen ne povzroča nikakršnihdrugih zdravstvenih zapletov,ki bi ovirali voznika,• da voznik prikaže zadosten nadzorbolezni z rednim spremljanjem koncentracijeglukoze v krvi (vsaj dve meritvina dan, od tega vsaj ena v časuvožnje);• da voznik dokaže poznavanje vzrokovin znakov hipoglikemije, razumevanjenevarnosti hipoglikemije, poučenosto ukrepih za zmanjšanje nevarnostihipoglikemije na najnižjostopnjo in poznavanje ukrepanja v primeruhipoglikemije.V zvezi z obveznostjo rednih meritevkrvnega sladkorja je ZZZS že podal mnenje,da ni mogoče predpisovati merilnihtrakov v breme osnovnega zdravstvenegazavarovanja, če bi to preseglodo zdaj dogovorjena merila.Če se bolnik ne zaveda hipoglikemije aliima ponavljajoče se hude hipoglikemije,je pri njem sposobnost za vožnjo takookrnjena, da za skupino 2 ne more dobitizdravniškega spričevala specialistaMDPŠ in torej tudi ne vozniškega dovoljenja.Še več, če pri bolniku, ki ima že izdanovozniško dovoljenje za skupino 2,nastane huda hipoglikemija v času budnosti,četudi ni nastala med vožnjo, jenjegova dolžnost, da v enem mesecu podogodku sam, brez poziva opravi ocenozmožnosti za vožnjo pri pooblaščenemspecialistu MDPŠ. Ta zaveza je posebejpoudarjena tudi v Izjavi o zdravstvenemstanju kandidata za voznika in voznika,ki jo vsak sam izpolni pred pregledompri specialistu MDPŠ.Vsem bolnikom druge skupine se torejzdravniško spričevalo izda za tri leta,če vestno hodijo na redne preglede; zakrajše obdobje pa le, če specialist MDPŠto pisno utemelji v dokumentaciji. Prvipregled vedno opravi pooblaščeni specialistMDPŠ, vse nadaljnje pa lahko priglašenispecialist MDPŠ, razen če bi prišlodo hude hipoglikemije v času budnosti.Takrat se pregled vsekakor opravipri pooblaščenem specialistu MDPŠ.Kako pa je z bolniki, ki jemljejozdravila že ob uveljavitvi tegapravilnika?Pregled pri pooblaščenem specialistuMDPŠ je potreben najpozneje čez trileta (1. 7. 2014), če pa splošni/družinskizdravnik ali diabetolog utemeljeno podvomio bolnikovi telesni ali duševnizmožnosti, pa seveda čim prej. Lahko paje trajanje vozniškega dovoljenja omejenože v trenutno veljavnem zdravniškemspričevalu specalista MDPŠ, v tem primeruseveda velja ta omejitev.Vašemu zdravniku (splošnemu/družinskemuali diabetologu) so lahko v pomočosnutki za pripravo mnenja oziromausmerjenega izvida za oceno bolnikas sladkorno boleznijo, ki so na voljona spletnem naslovu: http://www.endodiab.si/news/index.dot?id=7318.Spremembeso precejšnje, šele uporaba vpraksi bo pokazala, ali smo vsi skupajdosegli cilj – bolnik s sladkorno boleznijoje varen voznik. Zato – če pri pridobivanjuzdravniških spričeval naletite natežave, jih, prosim, sporočite v tajništvoZveze društev diabetikov Slovenije ali namoj elektronski naslov jelka.zaletel@kclj.si.Pa srečno vožnjo!

AKTUALNOEnajsta mednarodna konferenca o staranju v PragiSvetovna konferenca o staranju® Slavka Brajović HajdenkumerMed 28. majem in 1. junijem se je letos v Pragi odvila že 11. mednarodna konferenca o staranju. Organizirala jo jeMednarodna federacija o staranju (International Federation on Ageing - IFA), v sodelovanju s češko mednarodnonevladno organizacijo za starostnike Život 90. Na dogodku, ki je z več deset predavanji, simpoziji, plenarnimizasedanji in delavnicami kakovostno dopolnil evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, jesodelovalo več kot tisoč udeležencev z vsega sveta. Gerontologi, akademski raziskovalci, socialni delavci, zdravnikiin drugi strokovnjaki so predstavili in izmenjali izkušnje o skrbi za starejše in podpori oskrbovalcem, promocijizdravega in aktivnega staranja ter o zanemarjanju, zlorabi in nasilju nad starostniki. Na konferenci pa so seposvetili tudi novim tehnologijam, ki omogočajo varnejše staranje in socialno vključenost, starostnikom prijaznimmestom ter dolgotrajni oskrbi.Miina Liisa Luoma s finskega Nacionalnegainštituta za zdravje je predstavilaizsledke raziskave o zlorabi in nasiljunad starejšimi ženskami, ki so joopravili v petih evropskih državah: Avstriji,Belgiji, Litvi, na Finskem in Poljskem.Z raziskavo, v katero so vključili2880 žensk med 60. in 97. letom, so želeliugotoviti, kako pogoste so različneoblike nasilja in kako le-te vplivajo na občutenjekakovosti življenja posameznic.Izsledki mednarodne raziskave kažejo,da je 28 odstotkov vprašanih v zadnjihdvanajstih mesecih v krogu bližnjih žedoživelo katero od oblik nasilja in zlorabe.Sodelujoče so bile najpogosteježrtve čustvene zlorabe (23,6 %), sledilaje finančna zloraba (8,8 %), kršitev njihovihpravic in zanemarjanje. Najmanjpogosto pa so bile deležne spolne zlorabein psihičnega nasilja. Izkušnje znasiljem so močno vplivale na kakovostživljenja sodelujočih posameznic, negativnopa so vplivale tudi na njihove življenjskerazmere in finančno varnost.Kot posledice nasilja so anketiranke občutilejezo, sovraštvo, napetost in nemoč.Svojih izkušenj pa anketirane gospenajpogosteje niso zaupale nikomur,saj jih je bilo sram, ker so bili storilci najpogostejenjihovi partnerji in otroci. Prepričaneso bile tudi, da jim v stiski nihčene more pomagati. Zato raziskovalkaLuomi iz Helskinkov poudarja potrebo,da bi na evropski ravni razvili skupnaorodja za zaznavo zlorab, ki pogosto nimajonikakršnih fizičnih znakov, in izboljšaliintervencijske ukrepe.40 Sladkorna bolezenJULIJ 2011Namednarodnikonferencio aktivnemstaranju sobila medstrokovnojavnostjos področjastaranja zelodobrosprejeta tudipredavanjaslovenskihstrokovnjakovinraziskovalcevInternet in skype povezujetaIzjemno zanimiva je bila madžarska izkušnja,ki dokazuje, kako lahko računalniškousposabljanje in uporaba skypa izboljšatakakovost življenja osamljenihstarostnikov. Dr. Zsuzsa Szeman z madžarskeAkademije znanosti v Budimpeštije predstavila enoletni projekt, v kateremje sodelovalo 15 ljudi, starih 80 inveč let. Šlo je za posameznike, ki so biliosamljeni, depresivni in so se počutili socialnoizključene. Nekateri so imeli vpreteklosti tudi samomorilska nagnjenja.Raziskovalci so postavili precejdrzno hipotezo, in sicer, da jim bo s pomočjoučenja in uporabe informacijskokomunikacijskihorodij skupino starostnikovuspelo reintegrirati v družbo in jimpovrniti samozaupanje. S pomočjo sponzorjev,ki so jih po besedah dr. Szemanovanašli le s težavo, saj niso verjeli, dase bodo starostniki uspešno spoprijeli ssodobno tehnologijo, so skupini sodelujočihna dom priključili računalnike ininternet. Mladi prostovoljci in socialni delavciso starostnike obiskovali dvakrat nateden in z njimi spoznavali računalniškisvet in komunikacijska omrežja. Sodelujočiso bili za učenje zelo motivirani,predvsem zato, da bi lahko s pomočjoskypa pogosteje videli svoje otroke invnuke ter komunicirali z njimi. Že po štirihmesecih se je izkazalo, da starostnikiuporabljajo računalnik od tri do petur na dan. Najprej so komunicirali združino, v naslednji fazi so s pomočjointerneta iskali prijatelje in v tretji faziuporabe računalnika in interneta so komunikacijovzpostavili tudi z drugimistarostniki. Njihovo psihično počutje seje izboljšalo, občutki osamljenosti in depresijenaj bi minili in njihove medosebnevezi naj bi se razširile, poročajoraziskovalci. Brezplačni računalniki in internetso bili sodelujočim na voljo le enoleto. Toda starostniki so bili nad novo tehnologijotako navdušeni, da si jo nameravajopriskrbeti tudi sami, je pojasniladoktorica znanosti in dodala, da bodo sprojektom nadaljevali in prihodnjič vanjvključili že 50 starejših prebivalcev Budimpešte.Zdravo staranje in imunizacijaProf. dr. Roman Prymula, direktor Univerzitetneklinike Hradec Kralove na Češkem,je na simpoziju o pomenu imunizacijeodraslih opozoril, da je poleg zdraveprehrane, telesne vadbe in izogibanjarazvadam za zdravo starost pomembnofoto: SLAVKA BRAJOVIČ HAJDENKUMER

AKTUALNONovosti v Evropski diabetični zvezitudi preventivno vedenje. To sta doslednaudeležba na presejalnih programih in cepljenje.S prvim lahko še pravočasno odkrijemoin z drugim preprečimo marsikaterorazširjeno, pogosto zelo nevarno bolezen.Med njimi so tudi take, za katere ni ustreznihnačinov zdravljenja, ali pa zdravljenje zantibiotiki zaradi odpornosti bakterij ne zaleževeč. Ko se staramo, imunski sistem slabiin organizem je čedalje bolj dovzeten zarazlične okužbe. Posebno po 65. letu nevarnostinfekcij strmo narašča. Poleg tega imaskoraj 80 odstotkov starostnikov katero odkroničnih bolezni, kot so diabetes, rak ali boleznisrca, in za te skupine bolnikov so okužbenalezljivih bolezni še toliko bolj nevarne.Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacijeje cepljenje med najuspešnejšimi in stroškovnonajučinkovitejšimi preventivnimizdravstvenimi ukrepi. Zato omenjena organizacijastarejšim odraslim, še zlasti kroničnimbolnikom, priporoča cepljenje protigripi, tetanusu, pneumokoknim in menigokoknimboleznim, HPV, hepatitisu A in B,herpes zostru in noricam. Čeprav je precepljenostotrok v Evropi pokazala zelo dobrerezultate, je zavest o pomenu cepljenja odraslihv srednji Evropi še precej nerazvita, ocenjujeprof. dr. Prymula. V Sloveniji smo sicerz nacionalnim programom cepljenja predšolskihin šolskih otrok zajezili davico, otroškoparalizo in tetanus, ki se pri nas ne pojavljajože več desetletij. Starejši pa se pri naspo podatkih Inštituta za varovanje zdravjalahko cepijo proti gripi, pnevmokoknimokužbam, tetanusu in klopnemu meningoencefalitisu.Sodelovali tudislovenski strokovnjakiMed drugimi je skupina strokovnjakovpod vodstvom mag. Ksenije Ramovš z InštitutaAntona Trstenjaka za gerontologijo inmedgeneracijsko sožitje pripravila referateo potencialu socialnega gradienta pri zmanjševanjuneenakosti v zdravju, izpostavljenostirevščini med starejšimi ženskami, slovenskihstarosti prijaznih mestih in občinahter družinski in profesionalni oskrbi starejšihv Sloveniji. Prof. dr. Valentina Hlebec sFakultete za družbene vede Univerze v Ljubljanipa je na konferenci nastopila s predavanjemPrepletanje tranzicije in staranja vSloveniji, v katerem je predstavila sistem socialnegaskrbstva, ki se v zadnjih dveh desetletjihnenehno spreminja in razvija, inpoudarila pomen zakona o dolgotrajni oskrbi,ki ga slovenski državi še ni uspelo spravitiv življenje.Druga seja izvršnega odboraEvropske diabetične zveze(IDF Europe)® Alojz RudolfV juniju sem se udeležil seje izvršnega odbora IDF Europe v Parizu.Tako kot vedno je bil dnevni red zelo zapolnjen, saj smo obravnavaliveč problematik. Pridobitev sredstev je tudi tu velik problem,a za letos nam je uspelo pridobiti dva nova sponzorja, tako da jefinančno stanje za zdaj stabilno. Iskali smo tudi sponzorje, ki nisoiz farmacevtske industrije in imajo v tem času še denar.Najpomembnejša točka za Slovenijo je bila izvedba že drugega kampamladih na Rogli od 13. do 20. julija letos. Mladi iz 24 evropskih državbodo tudi tokrat prišli, da spoznajo Slovenijo, prijatelje iz drugih držav,obenem pa so jim s strani IDF Europe predstavljene teme, ki jim pomagajorazumeti vodenje društev oz. zvez društev oseb s sladkorno boleznijo.Generalna skupščina bo letos od 21. do 23. septembra v Lizboni, tu bodotudi volitve, na katerih bom znova kandidiral za člana izvršnega odboraza obdobje 2012–2015.Francoska zvezaPredstavili so nam tudi delo Francoske diabetične zveze (AFD) in izvedelismo, da je v Franciji tri milijone in pol sladkornih bolnikov. Francoskadiabetična zveza ima 105 lokalnih združenj oseb s sladkorno boleznijo.Njihov letni proračun znaša več kot štiri milijone evrov, od tegapa kar 70 odstotkov sredstev dobijo z donacijami fizičnih oseb, predvsems tem, da fizične osebe po svoji smrti zapuščajo svoje premoženje Francoskidiabetični zvezi.Želja Zveze društev diabetikov Slovenije je, da bi se tudi pri nas našelkdo, ki nima svojcev, in bi svoje premoženje zapustil naši zvezi. Pustimočasu čas.Izvršni odbor Evropske diabetične zveze je bil tokrat v ParizuSladkorna bolezen 41JULIJ 2012

IZ NAŠIH DRUŠTEVV spominPrim. Franc Mrevlje, dr. med.1946-2012Smrt je zopet posegla blizu nas, odšel jekolega prim. Franc Mrevlje, dr. med., našprijatelj Frane.Bil je spoštovan zaradi svoje elitne intelektualnemoči, trdega argumentiranja vdiskusijah, spretnega dialoga, splošnerazgledanosti, odlične strokovnosti in nenavadnespretnosti pri miselno zahtevnejšihopravilih, kot sta računalništvo instatistika. Ko se je oglasil sredi vročegapogovora, so vsi utihnili, on pa je z mirnim glasom prepričljivopovedal svoje videnje, in praviloma so se z njim vsi strinjali. Franeje imel karizmo.Bolnikom se je posvečal v ambulanti za sladkorno bolezen inna diabetološkem oddelku Kliničnega centra v Ljubljani, kateregaje vodil večji del svoje poklicne kariere. Njegovi povzetkibolezni bolnikov v bolnišnici ali izvidi ambulantnih obiskov bolnikovso tekli strokovno korektno, stilistično mehko in logičnozaokroženo. Razumel je partnersko razmerje z bolnikom v njegovemzdravljenju in se je zavedal, kako potrebno je znanje bolnikao svoji bolezni. V ta namen je sodeloval pri strokovnih publikacijahza izobraževanje bolnikov, najobsežnejša je bila zbirkaV sožitju s sladkorno boleznijo, ki jo je tudi uredil. Vedel je,da je bolnik v središču zdravnikovega dela, seveda pa se je zavedaltudi pomena timskega pristopa v njegovi oskrbi. Zanimalse je predvsem za stroko in delo z bolniki. Za kazanje v javnostimu ni bilo kaj dosti. Tudi ni videl smisla v magisteriju, doktoratuali akademski karieri – saj mu tega ni bilo treba, bil je prvovrstenstrokovnjak.Sistematičen, natančen in delaven ter z interesom za stroko ins tehničnim znanjem za pripravo besedil za tisk je bil uspešenkot urednik številnih strokovnih in znanstvenih objav. Bil je edenod urednikov pri štirih izdajah učbenika interne medicine, trehizdaj priročnika za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 za zdravnikesplošne in družinske medicine, dveh priročnikov iz diabetologijeza medicinske sestre in tehnike ter dveh izdaj slovenskihstrokovnih smernic za obravnavo sladkorne bolezni tipa 2.Pri vseh je sodeloval tudi kot avtor. Urejal je tudi zbornike kongresovZdruženja endokrinologov Slovenije in Tavčarjevih dni.Zavzemal se je za sistematično posredovanje znanja kolegoms primarne linije zdravstvene oskrbe, da bi bili bolniki s sladkornoboleznijo deležni čim bolj kakovostne obravnave pri svojemzdravniku. Poleg urejanja sprva skript in pozneje priročnika zanjeje zadnjih deset let vodil šolo za izobraževanje zdravnikovsplošne in družinske medicine v kliničnem delu z bolniki s sladkornoboleznijo tipa 2. Zanimala ga je tudi objektivna kakovostzdravstvene oskrbe njegovih in naših bolnikov. Z znanjem računalništvain statistike je bil prava oseba za pregled kakovostioskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je bil vseslovenskiprojekt leta 2004.Njegov intelektualni potencial je našel izziv v novih tehnologijahv stroki. Prvi med nami je pri odraslih bolnikih uporabil metodotrajnega merjenja krvnega sladkorja, imel je prvega bolnika nainzulinski črpalki. V času, ko je bilo aparaturo težko kupiti v tujini,je v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan izdelal perfuzor zastalno dovajanje inzulina, kar smo lahko uporabili pri uravnavanjuravni krvnega sladkorja pri najbolj ogroženih bolnikih.Bil je prav do konca dolgoletni predsednik Slovenskega osteološkegadruštva in dejaven tudi pri Združenju endokrinologovSlovenije. Imel je številne prispevke na strokovnih srečanjih. Zbirkastrokovno-znanstvenih objav COBISS šteje od 1982. leta 126njegovih objav.Prav pred kratkim se je delno upokojil, njegova želja pa je biladelati v ambulanti za sladkorne bolnike. Veselil se je veliko boljšihdelovnih razmer v bleščeče novi diabetološki ambulanti vzgradbi stare pediatrične klinike na Vrazovem trgu. Nenadna bolezenmu je preprečila nadaljevanje dela prav v trenutku, ko smose preselili v nove prostore. Še dan pred tem, ko se je odločilpoiskati pomoč zase v bolnišnici, je načrtoval podrobnosti –, kotda je jutrišnji dan samoumevno odprt za vse možnosti, ne računajočz najslabšo. Žal ga je doletela ravno ta.Doc. dr. Marko Medvešček, dr. med.n Društvo diabetikov IdrijaVsi smo zmagali!Ravne na Koroškem so 26. maja gostile 17. Športno-rekreativnosrečanje diabetikov Slovenije.Množico 1300 udeležencev je nagovorilpredsednik republike dr. DaniloTürk: »Danes sem tu in moram reči,kar vidim pred seboj, daleč presegamoje prvotne predstave. Predstavljalsem si, da bo to nekako bolj tiha skupina,ki se bo posvečala organiziranemušportnemu življenju, zdaj pa vidim,da je to tudi živahna, družabnaprireditev, ter vam želim prijeten danin prijetno druženje in prijateljskegarazpoloženja.«42 Sladkorna bolezenJULIJ 2012Predsednik države je bil nad organiziranostjo diabetikovprijetno presenečen»Tudi sam poskušam po svojih močehrazvijati tiste vrste fizične aktivnosti,ki so primerne mojim letom in temu, kar mi povedo zdravniki.In razumem, da je v naši družbi zelo pomembno razvijativse vrste športnih dejavnosti, ki pomenijo preventivo, ki pomenijoto, da se bolezni ne slabšajo, in ki pomenijo tudi skrbzase in skrb za svoje okolje. V tem je tudi pomembna civilnodružbenasporočilnost vaše dejavnosti.«Dober načinpremagovanja bolezniV nagovoru je predsednik republikepoudaril tudi pomembnost povezanostimed civilno družbo na eni strani terzdravstvenimi institucijami in strokovnjakina drugi. Tako se namreč prepletajoizkušnje in znanje pacientov instrokovnjakov, kar daje dobre rezultatein boljšo prognozo bolezni. »Zdravživljenjski slog, ki vključuje vrsto športno-rekreativnihaktivnosti in medsebojnodruženje, je dober način za premagovanjebolezni. Društva diabetikov

IZ NAŠIH DRUŠTEVn Društvo diabetikov GrosupljeŠtirje mušketirjina maratonu PlitviceV začetku junija je bil na Plitviških jezerih maraton, ki ima zaradilege poseben pomen, proga se vije ob jezerih, slapovih,v nedotaknjeni naravi parka. Maraton je zahteven, saj ima velikovišinsko razliko, zato bi ga lahko uvrstili med gorske teke,čeprav se z 42,2 kilometra proge šteje kot klasičen olimpijskimaraton, bila pa sta tudi krajša teka, na 16 in pet kilometrov.Udeležba je že za zdravega tekača poseben izziv in ta maratonsmo si izbrali tudi štirje diabetiki iz nekdanje Jugoslavije,da ga pretečemo skupaj in dokažemo, da smo le skupaj močnejši.Ninoslav Rašković iz Srbije, Nenad Šimunko in Ivan Blažekiz Hrvaške ter Rafael Ziherl iz Slovenije smo bili ekipa zimenom Diabetes can't stop us (Diabetes nas ne more ustaviti).Imeli smo tudi peto, pridruženo članico, Tanjo Stojanovskiiz Makedonije, ki ni diabetičarka, vendar občuduje naš bojdiabetikov maratoncev. V ta namen smo imeli posebne tekaškedrese, da smo bili med drugimi maratonci prepoznavni.Vsi za enega,eden za vseVsi štirje smo aktivni tekači,navajeni, da tečemo vsakzase, zato je bila to ena redkihpriložnosti, da skupajopozorimo javnost, kakonujno je za diabetika aktivnopreživljanje prostega časa.Uspehi ne pridejo čez noč,vendar se splača vztrajati,saj se rezultati pokažejo skozi daljši čas. Že pred startom smo sedogovorili, da bomo tekli s hitrostjo najpočasnejšega ter si pri tempomagali in se spodbujali. Vsak je imel zalogo ogljikovih hidratovin merilnik za krvni sladkor. Zavedali smo se, da je dobra pripravapol uspeha, kajti tekli smo skozi težko dostopne poti, zato je bilapomoč spremljevalcev otežena. Pozitivna energija, ki smo jo kotekipa izžarevali na maratonu, je bila neizmerljiva. Bili smo kot štirjemušketirji: »Vsi za enega, eden za vse!« in to nam je dajalo posebnomoč. Med maratonom so bile tudi krize, ko je padla glukozav krvi. Takrat smo stopili skupaj, se malo ustavili in okrepčali.Vsak kilometer bliže cilju smo bili bolj veseli, celo peli in vriskalismo ob spoznanju, da bomo dosegli svoj cilj.Zmagoslavni finišZadnji kilometer maratona je bil nepozaben, doživeli smo tolikopozitivnih čustev in spodbud. To je zmagoslavni občutek,ki ga privoščim in priporočam vsakomur. Skupaj smo se prijeliza roke, pritekli v cilj ter dokazali, da smo tudi tokrat premagalisvojo bolezen, ki nas nenehno spremlja. Obiskovalci sonas z bučnim aplavzom nagradili kot vztrajne borce.Sodelovanje med diabetiki iz nekdanjih republik bi moralo bitiboljše, saj so problemi so povsod bolj ali manj podobni. Upam,da to naše druženje ponovimo, ker geslo skupaj smo močnejšidobi v tej luči še poseben pomen.Rafael ZiherlZa maraton smo oblekli drese z angleškim napisom Diabetes nas ne more ustaviti. Na koncu smo prejeli največji aplavz,kot najbolj srčna ekipa maratonain Zveza društev diabetikov Slovenije so na tem področju opravilipomembno delo,« je nagovor končal dr. Danilo Türk.Športno-rekreativni užitkiPrizadevanja vseh 40 društev v Sloveniji se dopolnjujejo tudiz idejo letošnjega evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijskesolidarnosti. Pri tem sta ključnega pomena povezanostmed različnimi starostnimi skupinami bolnikov in solidarnostkot tisti dejavnik medgeneracijske povezanosti,ki zagotavlja brezskrbno starost in s tem boljšokakovost življenja. Prijetno druženje, veliko zabavein veliko športno-rekreativnih užitkov se je odviloskozi 17. srečanje diabetikov. Daljši pohod do Prežihovebajte, krajši pohod po mestnem parku in ogledmesta Ravne na Koroškem. Odbojka, kegljanje, namiznitenis in zabavne igre pikada ter metanje obročkovso skozi dopoldne dobili svoje zmagovalce. Pokale,plakete in priznanja za udeležbo so nagrajeniprijeli iz rok predsednika republike. Ob zaključni čestitkiorganizatorju, predsedniku društva diabetikovMežiške doline Bojanu Projetu, je dr. Danilo Türk šedodal: »Vsi ste zmagovalci.«Valči KavčičV pomladanskih dnehNa izlet smo se odpravili v Kostanjevico ob Krki in jo od tammahnili proti BizeljskemuTudi v pomladanskih mesecih je bilo Društvo diabetikov Idrijaaktivno. Vsako sredo smo imeli vodeno vadbo v Športnem centru.V sekciji za nordijsko hojo so se dobili vsak petek, organiziraliso različne pohode zunaj naše občine. Maja smo imeli predavanjediabetologinje dr. Ane Ogrič Lapajne o novostih prizdravljenju sladkornebolezni in farmacevtkeMaje ČukFelc, mag. farm., opravilni uporabi zdravil.Udeležili smo setudi tradicionalnegaizleta v neznano –tokrat je bilo to splavarjenjepo Savi, obiskalismo Kostanjevicona Krki in končalina Bizeljskem.Zdenka BogatajSladkorna bolezen 43JULIJ 2012

IZ NAŠIH DRUŠTEVn Društvo diabetikov KranjSedemnajsto srečanjediabetikov v SlovenijiZadnja sobota v maju je že nekaj let namenjena druženjusladkornih bolnikov iz vse Slovenije, ki so se tako tudi 26.maja na Ravnah na Koroškem zbrali na že 17. tradicionalnemsrečanju.Srečanja so se udeležili tudi člani kranjskega društva, ki so izkoristili časza prijateljsko druženjeDvanajsto tradicionalno srečanje naših članovLeto je naokoli in spet smo se v soboto, 9. junija, na Prebačevemsrečali vsi, ki smo si zaželeli prijetnega druženja. Srečanjese je začelo v suhem vremenu, a so se žal dežne kapljele množile. Kljub slabemu vremenu se je srečanja udeležiloveliko članov, druženje pa je odlično uspelo.V dvanajstih letih druženja se je srečanje sicer spreminjalo, ahkrati so nekatere stvari ostale enake. Za brezplačne meritvekrvnega sladkorja je poskrbelo podjetje Roche, ki je tudi sponzoriralolične torbice, udeleženci so jih prejeli kot darilo ob 35-letnici delovanja našega društva. Srečanje smo popestrili s krajšimpohodom v bližnjookolico, nadaljevalis strokovnim predavanjemdr. MarjanaKristanca Diabetičnaperiferna nevropatskabolečina in gakončali z družabnimiigrami.Kljub dežju dobre volje ni manjkalo niti pohodnikom… »Saj nismo iz cukra …« so si dejaliin se kar z dežniki odpravili na krajši pohod.SOSsvetovalnicaMaja je začela delovatiSOS svetovalnica,da članom, diabetikom, svojcem in širši javnosti ponudimocelostne informacije o problematiki sladkorne bolezni. Vodijo medicinska sestra Damijana Zakrajšek. Poleg svetovanja sona voljo brezplačne meritve krvnega sladkorja, holesterola, trigliceridovin krvnega tlaka ter ustrezna literatura. Svetovalnicadeluje v prostorih Diabetološkega centra in je prva dva mesecadelovala dvakrat na mesec. Zaradi velikega zanimanjabomo nadaljevali tudi jeseni.Jolanda Polanec, fotografiji: Ivan Benegalijan Društvo diabetikov SežanaPomladne aktivnostiIzobraževanje in pohodi sta osnovni dejavnosti društva, sajje naše zdravje odvisno od njiju.Po uvodnih učnih delavnicah o diabetičnem stopalu, ki so potekalev občinskih središčih, smo se posvetili tudi učencem devetihrazredov osnovnih šol v Divači, Hrpeljah in Komnu. Skupajz Zdravstvenim domom Sežana smo organizirali predavanjeo sladkorni bolezni pod vodstvom medicinske sestre KlarePeternelj. Sladkorna bolezen se širi, čedalje pogostejša ježe pri otrocih, kar je v veliki meri posledica neprimerne prehranein nezadostnega gibanja. Udeležba na predavanjih jebila ugodna, opazili pa smo, da so v tem času učenci že preobremenjenis šolskim gradivom, in bomo v prihodnje to prestavilina začetek šolskega leta. Za uspešno izvedbo predavanjse zahvaljujemo vodstvom osnovnih šol, kakor tudi predavateljici.PohodiZa člane društva in druge, ki so se voljni udeleževati telesnihaktivnosti, smo organizirali tudi pohode po občinah. ZačeliPot smo začeli na Krasusmo z obiskom Komensko-Rihemberškega Krasa, se ustavilitudi pri Grižnikovem Slavku, ki nam je povedal nekaj posebnostis tega območja. Da pa ni vsak pohod samo gibanje, smoposkrbeli s pohodom na Sežanskem, ko smo se napotili iz Povirjav smeri Gorenj, kjer smo si med potjo nabirali tudi čemaž,divji česen, naravni antibiotik. Predzadnji pohod je bil v Senožečah,kjer smo si pri Čukovem Zdravku ogledali stare primerkeglasbil ter njegovih kamnoseških izdelkov, si ogledali poslopjenekdanje mitnice (1594) ter bajerja, iz katerih je nekdanjasenožeška pivovarna črpala vodo. Zaključni pohod jebil na Kozinskem, iz Boljunca (Italija) po dolini reke Glinščicedo Gradičišča, končali pa v Sežani, kjer smo imeli skupaj z gostiiz Slovenj Gradca družabno srečanje. Po prijetni malici jeposkrbel za dobro razpoloženje tudi naš harmonikar PeterDušan.Jože Volovec, fotografija: Pavle Škamperle44 Sladkorna bolezenJULIJ 2012

IZ NAŠIH DRUŠTEVn Društvo diabetikov DomžalePohod okoliGradiškega jezeraZbrali smo se na parkirišču v Lukovici in starejši smo si poštenooddahnili, ko je bilo odločeno, da se do jezera odpeljemoin ne grizemo asfalta.Predsednik društva Brane Peterka je udeležence pohoda pozdravilin vsem 35 pohodnikom zaželel srečno pot. Sonce nas jespremljalo na poti po lepo urejeni okolici. Nekateri se nismo moglinačuditi lepotam Gradiškega jezera. Za urejenost tega krajaso najbolj zaslužni krajani okoliških vasi. Ustavili smo se pri opozorilnitabli, na kateri je narisan medved. Nekdo je šaljivo dodal,da je to opozorilo tistim zaljubljencem, ki skrenejo s pešpoti.Z rekreacijo premagujemo diabetesNa polovici poti sta Mojca in Branko že čakala s čajem, kruhomin jabolki. Postanek je ob prijetnem klepetu hitro minil. Vlepem vremenu in veselo razpoloženi smo svoj pohod končaliv Lukovici. Člani našega območja, udeležujte se pohodov insrečanj, saj boste tako laže premagovali sladkorno bolezen.Peter Dragar, KrašnjaV objemu miru in naraveStrunjanskega zalivaDiabetiki in naši partnerji smo sredi letošnjega aprila uživaliv sedemdnevnem okrevanju in oddihu v hotelu Salinera, kileži na poti med Izolo in Piranom.Spokojnost na oddihu v StrunjanuZ okna in balkona se je odpiral čudovit razgled od prepadnihflišnih sten do najdaljšega dela naravnega morskega obrežja,na edino slovensko morsko laguno, na najmanjše soline ter najboljohranjeno kulturno krajino. Strunjan združuje veliko naravnihznačilnosti slovenske obale, pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletjaoblikoval človek.Aktivno ob kakovostni prehraniNaši voditeljici Vida in Mojca že leta usklajeno načrtujeta počitnice,izobraževanje, pohodništvo, pogoste meritve krvnegasladkorja, krvnega tlaka, holesterola in jutranjo telovadbo. Hkratinam omogočata osebne odločitve in želje po plavanju v notranjembazenu z morsko vodo. »Meritve krvnega sladkorja nepomenijo veliko, če visoke ali nizke vrednosti sladkorja ne znamokorigirati,« pravi Vida na predavanju. Usmerja nas in opozarja,kako živeti kakovostno z neozdravljivo boleznijo. NutricionistkaBarbara nam je predstavila zdravilne lastnosti in prednostiprimorske kulinarike. Imeli smo voden pohod skozi soline,po obalnih poteh, ki se skrivajo med oljčnimi nasadi, nasadikakijevih dreves, vinogradi, cvetočimi češnjami in borovci.SlovoMojca in Vida sta organizirali simpatično slovo s prigrizkom ins pisnimi priznanji. Odhajamo, izgubljamo pogled na zelenomodro morje, na jadrnice in ladje, na Julijske Alpe in italijanskeDolomite, na gosto sredozemsko vegetacijo. In izgubljamopogled na drevesa zlatih jabolk, ki bodo zorela v pozni jeseni.Anica Kvas, fotografija: Lado Marinčekn Društvo diabetikov VelenjeRekreativni odmorv LendaviTokrat smo se napotili na povsem nov teren – večini nepoznan.Polni pričakovanja smo komaj čakali, da raziščemo hotel, njegovoponudbo, bazene in okolico. Voda je nenavadne rumenkasto-zelenebarve, toda ko se potopiš vanjo, je to pravi raj zaboleče mišice in sklepe. Okolica je idealna za pohode vseh vrstin zahtevnosti, na račun pa so prišli tudi naši maloštevilni kolesarji.Nordijsko hojo smo organizirali kar sami, ker je hotelskaanimacija ne ponuja, in udeležba je bila zelo zadovoljiva. Ponudilipa so nam zelo kakovostno telovadbo v bazenu – udeležbaodlična – in v telovadnici – udeležba zelo slaba –, čeprav sta seterapevtki Bernadett in Marta maksimalno potrudili. V recepcijinas je Gabi oskrbela z vsemi kulturnimi informacijami, da smolahko sami ali z animatorjem Denisom raziskovali mesto in okolico.Splošna ugotovitev letošnjega letovanja: skoraj stoodstotnaudeležba na vseh izletih, ogledih in predavanjih. PredavanjeIzleti, ki jih organiziramo, so dobro obiskanimedicinske sestre iz diabetološke ambulante nas je spet opomnilona vse naše velike in male grehe, hišni zdravnik pa nam jenazorno predstavil vrste zdravilišč, učinke in pasti termalne vodein terapevtske postopke zdravilišča. Bazene z različno toplovodo in možnostmi namakanja ali plavanja so naši člani izkoristiliv polni meri. Medtem ko smo bili ob prihodu zaradi nepoznavanjarazmer morda malo skeptični, smo bili ob odhodu polnipohval in navdušenja. Ingeborg Čas, fotografija: Franc ČasSladkorna bolezen 45JULIJ 2012

IZ NAŠIH DRUŠTEVn Društvo diabetikov Murska SobotaSedemnajsto športnorekreativnosrečanjeSkupaj z Društvom diabetikov Lendava smo se zjutraj z avtobusomodpeljali proti Ravnam na Koroškem, kjer je bilo letošnje,17. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije.Čeprav je bilo na začetku malo oblačno, je bilo med tekmovanjemprav prijetno vreme, popoldne po kosilu pa je bilo že vroče.Iz našega društva se je srečanja udeležilo 26 članov, ki smonastopali v različnih športnih panogah ter si hkrati ogledali lepoteRaven in okolice. Srečanje je potekalo v šotoru, kjer sonas pozdravili visoki gostje, od županov do predsednika države.Po športnih aktivnostih, ki so potekale po prelepi okolici,je sledilo kosilo, zatem pa prijetno druženje v šotoru ob živi glasbi.Pozno zvečer smo se vračali proti domu z obljubo, da seprihodnje leto v Mariboru vidimo v večjem številu.Splavarjenje po reki Draviin ogled turistične kmetijeDva tedna po športnih igrah smo se spet odpravili na Koroško,tokrat na splavarjenje s Koroškimi splavarji po reki Draviin na ogled turistične kmetije Klančnik. Zbrali smo se naavtobusni postaji Murska Sobota in se odpeljali proti Gortini.Tudi mi lahko potrdimo, da je na Koroškem res prijetnoMed potjo smo opazovali lepote narave, ki se koplje v prečudovitihbarvah. Najprej smo doživeli čudovit sprejem na Gortinipri Koroških splavarjih, nato smo se s splavom odpravili nareko Dravo, kjer smo kljub dežju doživeli čudovito izkušnjo: sprejemna splavih, pozdravni nagovor kormoniša, pogostitev s kruhomin soljo ter domačim žganjem, začetek plovbe s predstavitvijoflosarjev, nadaljevanje programa z animacijo, šaljivopripoved najstarejšega flosarja o splavarskih dogodivščinah,pogostitev s splavarsko malico, krst novega flosarja in sprejemv splavarski ceh. Polni doživetij smo se odpravili na turističnokmetijo Klančnik v Podklanc, kjer smo pokušali Klančnikovesalame in mošt, si ogledali Hrastnikov gaj s turističnimvlakom in doživeli predstavitev dela in življenja na kmetiji. Danam med vožnjo ni bilo dolgčas, so s šalami in petjem poskrbeličlani društva. Domov smo se vrnili polni lepih vtisov in dobrevolje z željo, da bi bilo takih izletov čim več. Darko Miholičn Društvo diabetikov JeseniceEdukativno okrevanjev StrunjanuPreživeli smo teden čudovitega aktivnega okrevanja v TalasuStrunjan. V oblačnem nedeljskem jutru nas je avtobusTerm Krke odpeljal pod vodstvom Drage Vehar proti morju,ki nas je pričakalo razburkano v močni burji. Mraza vajeni Gorenjcise nismo dali motiti, še posebno ne ob tako lepi dobrodošlicianimatorke Barbare in napovedi pestrega programa,ki nas je čakal v naslednjem tednu.Udeležili smo se predavanj o pomenu hoje za hrbtenico, samozdravilnimoči telesa – iz teorije v prakso in nazaj. Imeli smokoristne vaje za dušo in telo na prostem (sprostitev za pljučain telo), kreativne delavnice, šolo kuhanja – pogovor z vodjemkuhinje, v popoldanskemčasu pohode vokolico Strunjana, dopoldnepa nordijskohojo. V bazenu sta biliorganizirani telovadbain vodna aerobika. Imelismo tudi turnir v minigolfu,na katerem je SonjaPrevc dosegla lepouvrstitev. V večernemčasu so poskrbeli zaples, kulturni in razvedrilniprogram.Redne meritveVsako jutro sta Dragain Sonja Ravnik skrbnomerili krvni sladkor inpritisk ter za vsakogar našli koristen napotek ali pohvalo gledena rezultat. Podjetje Johnson & Johnson nam je podariloaparat, lističe in material za merjenje krvnega sladkorja, za karse mu najlepše zahvaljujemo.Čarobna IstraIzobraževanje, rekreacija, kulinarika in oglediso zaznamovali naš oddih v StrunjanuV četrtek popoldne nas je Barbara popeljala na avtobusni izletv čarobno Istro v vasico Pregaro in zaselek Reparec. Obiskalismo cerkev Marije Karmelske in vinsko klet Solari z vinogradoms starimi trtami in energetske skale, ki so tvorile dnonekdanjega morja. Pri Anici in Božu Stepančič smo dobili tuditipično istrsko malico in slišali veliko zanimivosti o zgodovini vinogradain njihove rodbine. Gostoljubje pri njih je bilo odlično,počutili smo se sproščeni, vrnili pa smo se z novimi spoznanjio naši deželi.Anuša je ves teden pridno beležila vse dogajanje v fotoobjektiv.Na zaključnem večeru smo si vse te dogodke in nekaj starejšihiz naših dejavnosti na Jesenicah, ki jih je pripravila Sonja,ogledali na platnu in se v prijetnem klepetu poslovili od našeBarbare. Domov smo se vrnili v lepem sončnem dnevu vsi prešernevolje, zadovoljni, saj smo si nabrali kar nekaj moči, se spočiliin sprostili od vsakdanjega domačega vrveža. Anuša Ferjan46 Sladkorna bolezenJULIJ 2012

IZ NAŠIH DRUŠTEVn Društvo diabetikov TržičMerčunov dan 2012V soboto, 16. junija, smo se prebudili v lepo sončno jutro. Prviudeleženci Merčunovega pohoda do spominske plošče so vDom pod Storžičem prišli že pred sedmo uro. Bilo jih je 23.Veselo razpoloženi so se z gorsko vodnico Andrejo Rožič podalina tradicionalni pohod do spominske plošče, kjer je leta1954 umrl dr. Ljudevit Merčun. Med udeleženci je bilo kar devetMerčunovih sorodnikov, za njihovo udeležbo pa vsako letoposkrbi najmlajša Merčunova hči Maja. Sončen dan je pripomogel,da je bil razgled nepozaben in doživetje enkratno. Obspominski plošči so pohodniki položili venec in prižgali svečo,nato pa se počasi odpravili nazaj.Položnejša potMalce manj kondicijsko pripravljeni pohodniki, teh je bilo devetdeset,so se ob 9. uri zbrali pri Gasilskem domu v Lomu. Najprejso se napotili k jezu, ki se uporablja za električno centralo,n Društvo diabetikov Novo mestoZadnji pohodpred dvomesečnimpočitkomLetošnji “april” se noče in noče posloviti. Ubogi kmetje, ki nemorejo posušiti sena! Novomeških članov društva diabetikovpa vremenska napoved ne zadrži doma. Za sredo, 13. junija,je bila napoved taka kot že nekaj dni “popoldne plohe in nevihte”,mi pa dežnike v nahrbtnike in “hajd” na pohod.Deževna potKondicijsko manj pripravljeni pohodniki so si na poti ogledali veliko zanimivostinato pa proti Hariževi kmetiji. Tam so sledili lep sprejem, okusengolaž in fotografiranje. Pri domačiji Odričar je gospodar JanezGodnov z veseljem razkazal svojo proizvodnjo lesnih izdelkov,predvsem sekance, ki se uporabljajo za biogorivo. Te že uporabljaosnovna šola Lom. Obiskali smo tudi znanega lomskegakulturnika Janeza Slaparja, ki je pohodnike sprejel kar na svojemdomu. Razkazal je svoje zbirke in prebral eno svojih pesmi.Pa še skozi Pekel in že smo bili vsi pri Gasilskem domu v Lomu.Kulturni programOb 14. uri se nam je na kulturnem programu pridružilo še nekajgostov, prišli so župan Borut Sajovic z ženo in podžupanjaAndreja Potočnik, Jože Snoj, Jože Lavrinec in Karel Štucin. Ob15-letnici samostojnega delovanja društva je predsednica AnaMarija Hafner najprej pozdravila prisotne in orisala razvoj društvaod začetkov do današnjega dne. Nastopil je kvartet sinovnekdanjih bratov Zupan in skupina 5 Lešank.com, ki je prikazalautrinek sodobnih trendov k doseganju lepote in realno življenje.Podeljenih je bilo tudi štirideset priznanj za sodelovanje,in to nekdanjim predsednikom, ustanovnim članom, društvom,zaslužnim posameznikom, donatorjem in aktivnim članom.Prisotne je nagovoril župan Borut Sajovic, v imenu odsotnegapredsednika zveze Petra Miklavčiča pa Silva Žontar.Prireditev se je v nadvse prijetnem razpoloženju končala poznopopoldne v zadovoljstvo vseh prisotnih. Ana Marija HafnerKo smo prišli do zidanice z nadstreškom, se je uliloDeset pogumnih se nas je odpeljalo na Vinji vrh. Jeklene konjičkesmo parkirali in se podali proti cerkvi sv. Janeza Krstnika.Lepo je bilo hoditi po grebenu in opazovati lepo obdelanevinograde. Pogled se nam je razprostiral od Kočevskih hribov,Gorjancev do Sljemena nad Zagrebom na eni strani, na drugipa Škocjansko, Šmarješko in Krško kotlino s Kumom, Liscoin Kopitnikom v ozadju. Sočasno pa smo spremljali gibanjenevihte, ki se je pomikala od Gač proti Gorjancem. Do polovicepoti nam je bilo prizaneseno, da nismo potrebovali dežnikov,potem pa smo prišli prav do lepo urejene zidanice z nadstreškomin ulila se je ploha. Malo smo kramljali, dež je ponehal,mi pa smo krenili z dežniki po isti poti nazaj.Stari znanciKer smo disciplinirani pohodniki in ne gremo po dvorišču brezsoglasja lastnika, sem vprašala: »Ali gre lahko naša četica povašem dvorišču na spodnjo pot?« »Seveda,« sta odgovorilalastnika. »Če le lahko zadnjega ujamemo.« Pa sem dejala: »Seveda!«Ko smo se lastniku približali, sem ugotovila, da sva staraznanca še iz službe, nato pa je rekla njegova žena: »Ja Majda,saj midve sva pa tudi sodelavki!« In stekel je kratek klepetob kozarčku cvička, brez katerega se nismo smeli posloviti.Po slabih dveh urah smo se vrnili na izhodišče, se dogovorili,da se pred zaključkom srečamo še na pikniku v DolenjskihToplicah, potem se bomo dva meseca sprehajali vsak po svoje,nato pa znova skupaj drugo sredo v septembru.Fanika VovkSladkorna bolezen 47JULIJ 2012

IZ NAŠIH DRUŠTEVn Društvo diabetikovZgornjesavinjske doline in MozirjaNa Debelem rtičuČlani Zgornjesavinjskega društva diabetikov smo se tudi letosudeležili petdnevnega izobraževalnega okrevanja v Mladinskemzdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelemrtiču. Nastanjeni smo bili v hotelu Bor, sredi bujnega zelenja.Ob vsakodnevnih aktivnostih smo pridno kurili kalorije,ki smo jih pridobili ob treh izdatnih obrokih.Pester izbor aktivnostiVsak od nas je imel možnost, da si je izbral dejavnost, ki muje najbolj ustrezala, saj je bila ponudba dovolj pestra. Zjutrajsmo se lahko razgibali pri vodni vadbi in se udeležili vsakodnevnegadaljšega ali krajšega pohoda ter občudovali lepoteobmorskega sveta. Čez dan smo se namakali v ogrevani morskivodi bazena hotela Arija, nekateri pogumnejši pa so skočilitudi v morje, ki v tem času še ni bilo najbolj toplo. Lahkosmo se razgibali tudi pri večerni telovadbi in preživeli večer vdobri družbi ali se sproščali z igranjem kart.Pridno smo kurili kalorije tudi na prostemOgled in izletOrganizirana sta bila strokovni ogled parka in vrta dišavnic terpredavanje o aterosklerozi in srčnih obolenjih kot posledicidiabetesa. V ambulanti so nam ponudili merjenje krvnegasladkorja in pritiska, holesterola in vsebnosti kisika v krvi.Manjkati pa ni smel niti daljši izlet. Tako smo šli nekateri nasejem v Milje onkraj meje, kjer smo obujali spomine na stari“Ponte Rosso”, nekaj pa se jih je odpeljalo z ladjico v Piran.Ko smo se vračali domov, smo sklenili, da se prihodnje letospet vrnemo na Debeli rtič.Marija VenekV spominDr. Jože Bešvir1931-2012Petega maja letos smo se ptujski diabetikiposlovili od dolgoletnega zeloaktivnega člana izvršnega odbora. Dr.Jože Bešvir je bil član Društva diabetikovPtuj od leta 1980. Z znanjem inizkušnjami je pomagal pri oblikovanju programov društva injih tudi aktivno izvajal. Udeleževal se je predavanj, pohodov,delavnic in raznih srečanj ter vsa leta vodil zbore članov. Naobmočju Ormoža je organiziral pohode, še posebej ob 14.novembru, ter sodeloval na številnih področjih družbenegaživljenja v bližnji okolici in širše. Leta 1999 je za svoje predanodelo prejel zahvalno listino, 2004. leta bronasto plaketozveze in leta 2007 srebrno plaketo Zveze društev diabetikovSlovenije. Na zboru članov smo ga lani imenovali začastnega člana Društva diabetikov Ptuj.Dr. Jože Bešvir, manjkal nam boš, pogrešali te bomo in teohranili v najlepšem spominu.Marija Velikonja, predsednica Društva diabetikov PtujAK TIVNOSTI DRUŠTEVDatum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipavevsako sredo Vodena telovadba v bazenu ob 18.00, Ajdovščina Sonja Groznik, 041 900 952vsak četrtek Skupinski pohodi okrog Ajdovščine ob 16.00, Ajdovščina Joža Bratina, 05 366 13 76Društvo diabetikov Cerknicavsak 1. četrtek Pohod po okolici Cerknice ob 14.00, pri gostišču Šega Doroteja Nared, 031 652 087od 9. do 16. 9. Okrevanje v zdravilišču Sava Rogaška Slatina obvestimo naknadno Doroteja Nared, 031 652 087Društvo diabetikov Domžalevsako sredo Uradne ure od 9.00 do 12.00 društvena pisarna, 01 721 42 7925. avgust Meddruštveni pohod Jablje-Dobeno-Rašica ob 8.00, pri gradu Jablje Tone Košmerlj, 041 679 7878. september Izlet: Slovenska Istra ob 7.00, AP Domžale društvena pisarna, 01 721 42 7914. september Predavanje ob 10.00, AP Domžale društvena pisarna, 01 721 42 79od 30. 9. do 7.10. Okrevanje v Termah Lendava ob 9.00, v Lomu društvena pisarna, 01 721 42 79Društvo diabetikov Hrastnikvsak ponedeljek Uradne ure od 9.00-11.00, društveni prostori Leopold Majes, Vojka Železnik, Gizela Ferlič,040 841 828vsak 1. torek Merjenje sladkorja, holesterola in pritiska od 8.00-10.00, društveni prostori Alenka Ostrožnik, 040 841 828vsak 1. sredo Pohod po okolici Hrastnika ob 9.00, pred društvenimi prostori Marjan Bastič, 041 732 723vsak 3. četrtek Celodnevni pohod z DU Hrastnik in planinskim društvom ob 7.00, na tržnici v Hrastniku Marjan Bastič, 041 732 723Društvo diabetikov Idrijavsak petek Nordijska hoja ob 16.00 D. Kavčič, 041 448 424julij Pohod v Šebrelje datum javimo naknadno Zdenka Bogataj, 031 307 089avgust Pohod Javornik datum javimo naknadno Zdenka Bogataj, 031 307 089od 6. do 9. 9. Krajše letovanje v Trogirju ob 5.00, AP Cerkno Zdenka Bogataj, 031 307 08948 Sladkorna bolezenJULIJ 2012

AK TIVNOSTI DRUŠTEVDatum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Ilirska Bistricavsak ponedeljek Organizirana telovadba ob 19.00, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Vaje za sprostitev ob 19.30, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Balinanje za ženske in moške ob 17.00, dvorana Zabiče Silva Čotar, 031 234 444vsako sredo Dežurstvo na sedežu društva z meritvami KS in KT od 11.00 do 12.00 Ivan Bergoč, 041 726 036vsakega 1. in 16. v mesecu Dežurstvo na sedežu društva z meritvami KS in KT od 10.0 do 12.00 Ivan Bergoč, 041 726 036Društvo diabetikov Jesenicevsak torek, četrtek Telovadba od 17.00 do 18.00, TVD Partizan društvo, 040 565 828vsako sredo Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka, holesterola ... od 17.00 do 19.00, KS Sava društvo, 040 565 82814. julij Pohod po stari Vršiški cesti ob 9.00, hotel Erika Čazim Babič, 041 909 96125. avgust Meddruštveni pohod grad Jablje-Rašica ob 9.00, Grad Jablje Čazim Babič, 041 909 96122. september Meddruštveni pohod Tržič-Kamnek ob 9.00 Čazim Babič, 041 909 961od 9. do 16. 9. Okrevanje v Šmarjeških Toplicah avtobus Draga Vehar, 040 565 828Društvo diabetikov Kamnik16. julij Pohod po okolici Kamnika ob 8.00, pred Marjanco Savica Juntez, 041 285 341Društvo diabetikov Kočevjevsak ponedeljek Telovadba s fizioterapevtko ob 17.00, v avli SŠ Kočevje Štefka Ule, 051 410 577vsak 1. torek Voden pohod v okolici Kočevja ob 14.30, pred pisarno društva Sofija Cvitkovič, 01 895 20 05vsako sredo Zdravstvena delavnica refleksoterapija ob 18.00, v pisarno društva Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsako sredo Uradne ure, merjenje sladkorja, holesterola, trigliceridov ... od 8.00 do 10.00, pisarna društva dežurni član in Špela Imenšek, 059 947 202vsako 2. sredo v mesecu Informacije in svetovanje od 10.00 do 12.00, pisarna društva Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsak četrtek Uradne ure, merjenje sladkorja, holesterola, trigliceridov ... od 16.00 do 18.00, pisarna društva Branka Kovačič in Milena Kaligarič, 059 947 202vsako četrtek Joga za diabetike od 20.00, v avli SŠ Kočevje Darinka Suljevičvsak 1. četrtek Klepetalnica ob 18.00 do 19.00, pisarna društva zunanji strokovnjak, 059 947 202vsak zadnji četrtek v mesecu Kopanje v Dolenjskih Toplicah ob 9.00, AP Kočevje Branka Kovačič, 041 518 256,Ksenija Vidoševič, 031 299 555Društvo diabetikov Kranjvsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 16.00 do 18.00, društvena pisarna društvena pisarna ali 04 202 83 10vsako sredo Meritve KS, HOL, trigliceridov, krvnega tlaka od 8.30 do 9.30, v Diabetičnem centru društvena pisarna ali 04 202 83 10vsak četrtek Organizirana telovadba od 19.10 do 20.10, v Diabetičnem centru društvena pisarna ali 04 202 83 1019. julij Kolesarjenje ob 17.00, pred Diabetičnim centrom društvena pisarna ali 04 202 83 1025. julij Pohod Jablje-Dobeno-Rašica (organizator DD Domžale) ob 9.00, grad Jablje društvena pisarna ali 04 202 83 1016. avgust Kolesarjenje ob 17.00, pred Diabetičnim centrom društvena pisarna ali 04 202 83 1018. avgust Pohod: Bašelj-Sv. Lovrenc ob 8.30, pred Diabetičnim centrom društvena pisarna ali 04 202 83 108. september Izlet v neznano ob 7.00, AP Kranj, postajališče št. 1 društvena pisarna ali 04 202 83 1020. september Kolesarjenje ob 16.30, pred Diabetičnim centrom društvena pisarna ali 04 202 83 1022. september Pohod po Tržiču do Kamneka (organizator DD Tržič) ob 9.00, OŠ Tržiških olimpijcev društvena pisarna ali 04 202 83 10od 9. do 16. 9. 7-dnevni program zdravstvene vzgoje v Šmarjeških Toplicah ob 14.00, AP Kranj, postajališče št. 1 društvena pisarna ali 04 202 83 1013. 9. SOS svetovalnica in brezplačne meritve KS in krvnega tlaka od 15.00 do 17.00, v Diabetičnem centru društvena pisarna ali 04 202 83 1027. 9. SOS svetovalnica in brezplačne meritve KS in krvnega tlaka od 15.00 do 17.00, v Diabetičnem centru društvena pisarna ali 04 202 83 10Društvo diabetikov Lenart6. avgust Izlet in piknik na Pohorju ob 9.00, AP Jožica Vračko, 031 661 283vsak 1. ponedeljek Pohod po Slovenskih goricah ob 10.00, Trgovina Klasek Stanko Cartl, 041 438 573vsak 3. ponedeljek Kopanje v Biotermah Mala Nedelja ob 9.00, Trgovina Klasek Stanko Cartl, 041 438 573vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Jožica Vračko, 031 661 283vsako 1. sredo Merjenje krvnega sladkorja od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Jožica Vračko, 031 661 283Društvo diabetikov Lendavavsak ponedeljek Uradne ure od 10.00 do 12.00, UE Lendava Zsuzsi Kepe, 051 488 100vsak torek in petek Balinanje z balinarsko sekcijo upokojencev ob 16.00, Mohorjeva ulica Anica Varga3. avgust »Težji zabavno-rekreativni dan« po soteski Vintgar točno uro odhoda sporočimo prijavljenimin Pokljuški soteski Zsuzsi Kepe, 051 488 1008. september »Lažji zabavno-rekreativni dan« v Dolenjskih Toplicah točno uro odhoda sporočimo prijavljenim Zsuzsi Kepe, 051 488 10011. september Telesna aktivnost in predavanje ob 15.00, v ZKD Zsuzsi Kepe, 051 488 100od 16. do 23. 9. Izobraževalno okrevanje v Zdravilišču Laško 7 dni, Laško Zsuzsi Kepe, 051 488 100Društvo diabetikov Litija in Šmartnovsak ponedeljek in sredo Telovadba ob 19.15, športna dvorana Irena Videc, 01 898 15 84vsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 8.00 do 11.00, društvena pisarna Irena Videc, 01 898 15 84Društvo diabetikov Ljubljanacelo leto Vse informacije o aktivnostih in dodatne informacije Judita Erjavec, 041 708 500 in 031 708 500celo leto Učne delavnice (po predhodni prijavi) Judita Erjavec, 041 708 500celo leto Tematske učne delavnice (po predhodni prijavi) Judita Erjavec, 041 708 500vsak ponedeljek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka ... od 14.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 01 282 21 33 in 041 708 500vsak ponedeljek Kegljanje od 10.00 do 11.00, predhodna najava na društvu Marija Pust, 040 388 966vsak 1. ponedeljek Merjenje glikiranega hemoglobina (Hba1c) in mikroalbuminov od 15.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 01 282 21 33vsak torek in četrtek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja,krvnega tlaka ... od 9.00 do 11.00, Ulica stare pravde 2 01 282 21 33 in 041 708 500vsako sredo Voden sprehod na Grad od 10.00 do 12.00, Ulica stare pravde 2 Hermina Šteh, 041 338 372vsako 1. in 3. sredo Vodna telovadba od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS Hermina Šteh, 041 338 372vsak četrtek Aerobna telovadba od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor Hermina Šteh, 041 338 372vsako 1. soboto Daljši sprehod po okolici Ljubljane ob lepem vremenu po dogovoru Hermina Šteh, 041 338 372Društvo diabetikov Ljutomervsako 3. sredo Pohod pisarna društva, ura po dogovoru Anica Halabarec, 02 582 19 593. avgust »Težji zabavno-rekreativni dan« po soteski Vintgar ob 5.30, AP Ljutomer Majda Slavinec, 070 896 834in Pokljuški soteski8. september »Lažji zabavno-rekreativni dan« v Dolenjskih Toplicah točno uro odhoda sporočimo prijavljenim Majda Slavinec, 070 896 834Društvo diabetikov Mariborvsak dan Plavanje in savna v Fontani od ponedeljka do petka, 4 ure recepcija Fontanevsak pon., tor., čet., pet. Uradne ure od 8.00 do 12.00, Partizanska 12 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak ponedeljek Kegljanje, namizni tenis od 10.00 do 11.00, dvorana Tabor Anica Rep, 041 571 580vsak torek Meritve sladkorja v krvi od 8.00 do 12.00, trgovina Bio zdravo Mojca Golobinek, msvsak torek Rusko kegljanje Trubarjeva 15 Anica Rep, 041 571 580Sladkorna bolezen 49JULIJ 2012

AK TIVNOSTI DRUŠTEVDatum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.vsako sredo Uradne ure od 12.00 do 16.00, Partizanska 12 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak petek Pikado od 15.00 do 19.00 Anica Rep, 041 571 580vsak 1. petek Pikado od 10.00 do 12.00, ŠD Branik Anica Rep, 041 571 58015. september Pohod na Lovrenška jezera ob 9.00, trgovina Gorenje Melita Klasinc, 031 711 49129. september Pohod, športne igre, piknik ob 9.00 Lidija Salamon, 02 228 23 10od 2. do 9. 9. Okrevanje v Termah Banovci ob 11.00, trgovina Gorenje Lidija Salamon, 02 228 23 10Društvo diabetikov Mežiške dolinevsak ponedeljek in četrtek Pohodi v okolico Leš ob 15.00, pri Lukanu na Lešah Jaroš Kodrun, 041 420 131vsak torek Pohodi v okolico Mežice ob 16.00, AP Verhnjak Fanika, 02 823 56 29vsak torek Pohodi v okolico Kotelj ob 15.00, po dogovoru skupaj z društvom osteoporoze Marjeta Macur, 041 847 401vsak torek Rekreacija v telovadnici - odbojka ob 17.30, telovadnica OŠ Koroški jeklarji Bojan Proje, 040 712 559vsako sredo Pohodi v okolico Črne ob 16.00, AP Branko Lepičnik, 041 283 029vsak četrtek Pohodi v okolico Raven na Koroškem ob 15.00, pred zdravstvenim domom Dragica Cizerl, 040 397 784Društvo diabetikov Murska Sobotavsak ponedeljek Nordijska hoja ob 18.00, grajska ploščad v Murski Soboti Suzana Maučec, 02 534 13 79, 031 824 224vsak torek Balinanje od 8.00 do 10.00, balinišču društva upokojencev Helena Copot, 041 343 630vsak zadnji torek Uradne ure v prostorih društva od 11.00 do 13.00, Tomšičeva 15 Helena Copot, 041 343 630vsako sredo Šahiranje od 8.30 do 10.00, v prostorih društva Jože Šadl, 041 806 826vsako 1. sredo Sestanek društva ob 17.00, v klubu PAC, za zavarovalnico Triglav Jožica Gibčar, 041 953 8743. avgusta »Težji zabavno-rekreativni dan« po soteski Vintgar točno uro odhoda sporočimo prijavljenim Darko Miholič, 041 364 953in Pokljuški soteski8. septembra »Lažji zabavno-rekreativni dan« v Dolenjskih Toplicah točno uro odhoda sporočimo prijavljenim Jožica Gibčar, 041 953 874od 16. do 23. 9. Z pomurskimi društvi izobraževalno okrevanje v Zdravilišču Laško kraj in uro odhoda sporočimo prijavljenim Darko Miholič, 041 364 953od 6. do 13. 10. Z pomurskimi društvi izobraževalno okrevanje točno uro odhoda sporočimo prijavljenim Helena Copot, 041 343 630v zdravilišču Dolenjske Topliceod septembra do zime Organizirana brezplačna delavnica nordijske hoje točen dan začetka sporočimo naknadno Suzana Maučec, 02 534 13 79, 031 824 224Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/Društvo diabetikov Novo mestovsak dan Plavanje v Termah Šmarješke Toplice od 12.00 do 14.00 ali od 19.00 od 21.00 Katarina Šincek, 059 039 855vsak dan Plavanje v Termah Dolenjske Toplice cel dan Katarina Šincek, 059 039 855vsako sredo Uradne ure Društva diabetikov Novo mesto od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10 Katarina Šincek, 059 039 855vsako 2. sredo Pohod ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, 059 039 85512. september Pohod: Pribišje-Smuk ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 85526. september Pohod: Uršna sela olenjske Toplice ob 12.30, ŽP Kandija Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 855Koledar dogodkov društva, aktualne objave, člankispletna stran: http://ddnm.siDruštvo diabetikov Postojnavsako sredo Pohod v naravo ob 16.00, Srednješolski center Postojna Ivica Bergoč, 031 708 322vsak četrtek Uradne ure, meritve krvnega sladkorja in pritiska od 9.00 do 11.00, ZD Postojna, pisarna društva Marica Batis, 051 233 510september Predavanje: Vpliv sladkorne bolezni na oči sejna soba ZD Postojna Marica Batis, 051 233 5103. september Sejem nevladnih organizacij na trgu v Postojni Ivanka Brus, 041 585 351od 23. do 30. 9. Okrevanje v Šmarjeških Toplicah po dogovoru Marica Batis, 051 233 510Društvo diabetikov Ptujvsako sredo Dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije, posvetovanja ... od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804 in Marija Velikonjavsako 1. sredo Naročilo vstopnic za Terme Ptuj od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 41in Marija Velikonja, 02 755 15 81vsako 2. sredo Razdelitev vstopnic, merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 41in Marija Velikonja, 02 755 15 81od 25. 7. do 22. 8.Letni dopust15. september Piknik s športnimi aktivnostmi v Dornavi ob 14.00, železniška postaja Sonja Korošak, 02 746 40 01, 041 528 615,Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 41Društvo diabetikov Sežana14. julij Pohod na Snežnik ob 5.30, stara AP Sežana Ivan Krulej, 031 622 08223. julij Predavanje: Sprememba sloga ob diabetesu ob 19.00, občina, velika dvorana Ivan Krulej, 031 622 08218. avgust Pohod s piknikom v Smodnišnici ob 11.00, pred staro OŠ Ivan Krulej, 031 622 082Društvo diabetikov Slovenj Gradecvsako sredo in četrtek Uradne ure od 9.00 do 11.00, društvena pisarna tel.: 02 884 10 61, faks 02 882 99 6118. julij Pavčkove bolnice ob 15.00, kmečki turizem Klevž Olga Repotočnik, 041 945 66425. julij Sveta Ana po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 6641. avgust Ribniška koča po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 6648. avgust Puščavnikova pot po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 66415. avgust Obrtna pot do Šmartna z avtom Olga Repotočnik, 041 945 66422. avgust Razbor-Rdečnik-Pečoler po dogovoru Olga Repotočnik, 041 945 66429. avgust Jesenk-Pogač do Pameč z avtom Olga Repotočnik, 041 945 6645. september Rahtelj-Učna pot ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66412. september Škratkova pot ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66415. september Menina planina po dogovoru Stanislav Oblak, 040 603 85319. september Sv. Jedart ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66426. september Tičnica-Šmartno pri Slovenj Gradcu ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66430. september Rekreativni oddih v hotelu Talaso Strunjan ob 8.00, AP Gašper Ivan, 041 753 001Društvo diabetikov Škofja Lokavsak torek Plavanje v bazenu CSS v Stari Loki od 19.00 do 20.00, v pokritem bazenu CSS Marija Mančevski, 031 572 125vsak torek in sredo Uradne ure, meritve holesterola in sladkorja, prijave, informacije od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Silva Žontar, 031 390 284vsak četrtek Pohod v okolico Škofje Loke ob 9.00, AP Podlubnik Marija Mančevski, 031 572 125Društvo diabetikov Velenjevsak ponedeljek Dežurstvo ob 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, sejna soba DU Milica Vertačnik, 070 875 519in Milan Ugovšek, 031 769 141vsako sredo Rekreacija: kopanje, telovadba v vodi, druženje ob 8.30 do 11.30, bazen Topolšica Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595vsako sredo Tedenski pohod: Velenje ob 16.00, Ribiška koča Velenje Matija Boškič, 031 404 564vsak četrtek Tedenski pohod: Šoštanj ob 16.00, Ribiška koča Šoštanj Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 59522. julija Izlet v dolino Mostnice naknadno obveščeni Fanika in Franc Jurjovec, 03 891 10 85septembra Izlet z avtobusom naknadno objavljeno na oglasnih deskah društva Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 59550 Sladkorna bolezenJULIJ 2012

NAGRADNA KRIŽANKANaslov rubrikeJadran - Galenski laboratorij,d.o.o., Ljubljanaspletna trgovina:www.lekarnar.comPREHODIZZAMRZ-NJENEGASTANJAVTEKOČEZLITINABAKRAZAZVONOVETERENSKIAVTOZNAMKEROVERMUSLI-MANSKOMOŠKOIME(iz:MARIA)VLADAR1.SRBSKINOGOMETNIKLUB(iz:KOOS)TEGALETASTADIONVBUDIMPEŠTIKRAJŠEGLEDALIŠKODELO2BREZ-ALKOHOLNAPIJAČA,OSVEŽILOKOŠARKARKNEGOODPRTVAGONZATEŽJETOVORE5OBLIKAIMENAIVAN12 VEKTOR(iz:TOR)MAJHENOREHSLOVENSKAPESNICAPAVLINA(iz:KAJP)1GLASBENIKDEDIČPENEČESEVINOIGRALKAKACJANIGRALNAKARTASTOJEČAVODAVTIVOLIJU13DELAVECVGOSPO-DARSKIDEJAVNOSTIFRANCOSKAPOPEV-KARICA(Sylvie)11TANTALMOČVIRSKORASTLINJENAŠPOPEVKAR(Janko)ODPADEKPRIOBREZO-VANJUIZCEDEKUSTNIHŽLEZANGLEŠKAGROFIJAIGRALKARINASESTAVINABENCINASPISEKTISKARSKIHNAPAKPRIPADNIKŠIITOVIZRASTEKVUSTIHATLETSKADISCIPLINAGORANADBEGUNJAMI83 POSTRVVSTOJEČIVODI------PREDJAMSKISKICASLIKARDEBENJAKVULKANNASICILIJIŠPANSKIAVTOTEKAČNAKRATKEPROGEPREBIVALKATRENTERADOBORDONKOSITERTONEPOHRVAŠKOHUDAJEZADANSKIOTOK7BES14PRSTANI,OGRLICEITD10OKENCE4FIGURAPRIČETVORKISestavilJožePetelinBODEČNJIVSKIPLEVELLEGO-----PUŠČAVAVSR.AZIJIOSJEGNEZDONEPRIJETENBOLEZENSKA OBČUTEKBULA ST.RIMSKIPESNIK1234567PLOŠČATAMORSKARIBA1238 5 3 9 5 10#OLGAGRADPRISTAŠSOFIZMATAJSKAMERAZAGLASNOST6SVETOVNOPRVENSTVO1112139313 12Kupon za nagradno križanko št.95 (julij 2012)111415Črke iz oštevilčenih polj prenesitev spodnja polja in dobiliboste tokratno geslo.15Ime in priimek: ......................................................................................................SPLAVUlica: ...................................................................................................................LITERATUJEVIĆ9HOTELVBOVCUKraj in poštna številka: ..............................................................................................Davčna številka in izpostava: .....................................................................................Rešitev križanka iz prejšnje številke (94) je: SUN STEVIA NARAVNO SLADILO.Nagrade za tokratno križanko podarja podjetje Jadran Galenski Laboratorij, d.o.o., Ljubljana. Rešene križanke s kuponom pošljite do 3.septembra 2012 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom “Nagradna križanka”.Ne pozabite pripisati svoje davčne številke in davčne izpostave.Sladkorna bolezen 51JULIJ 2012