odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

OSREDNJA TEMAPrehrana sladkornega bolnika – prehranska dopolnila in trditve»Če bi poslušali prodajalce, bi vso sladkorno bo® Tina KraljPrehranska dopolnila so na pohodu. Tabletke, kapsule, praški, sirupi, katerih proizvajalci obljubljajo najmanjdodano vrednost življenju, če ne že skoraj (o)zdravitve, so v le dobrih dveh desetletjih tako zelo preplavili trg,da vsakomur bržkone niti ni povsem jasno, da jih jemlje. Zagotovo pa večina ne razume, da gre v resnici “le”za koncentrirana živila. Prehranska dopolnila torej NE zdravijo.Kot se je izkazalo v raziskavi javnegamnenja o uporabi prehranskih dopolnilMinistrstva za zdravje, se dve tretjiniuporabnikov prehranskih dopolnil za jemanjele-teh odloči zaradi zdravstvenegastanja. Ob tem le tretjina pove svojemuzdravniku, kaj še jemlje poleg zdravil,predpisanih na recept. Šestdeset odstotkovprebivalstva verjame, da prehranskadopolnila lahko preprečujejo nastanekbolezni, kar 40 odstotkov pa, da bolezenlahko tudi zdravijo. Kljub navajanju,da jim je jasna razlika med prehranskimidopolnili in zdravili, se neredko izkaže,da ni tako. Prehranska dopolnila sonamreč živila, ki pa so, če jih jemljemoneustrezno, zaradi svoje koncentriraneoblike lahko tudi nevarna.Zaslužek pred varnostjoNadzor nad prehranskimi dopolnili je prinas pomanjkljiv, tudi zato, ker zanj ni pravepravne podlage. Uredba o prostem pretokublaga in storitev, ki velja za članiceEvropske unije, onemogoča inšpektorjevoukrepanje tudi pri prodaji prehranskihdopolnil (iz drugih držav), katerih sestavani skladna z našim pravilnikom o dovoljenivsebnosti vitaminov in mineralovv določenem izdelku. Zaradi interesovproizvajalcev in drugih skupin tudi za naprejprav nič ne kaže, navajajo poznavalcirazmer, da se bo evropska zakonodajana tem področju poenotila. Evropska unijaje sicer že leta 2006 sprejela uredbo oprehranskih in zdravstvenih trditvah priživilih. Ta uredba določa, da je “zdravstvenatrditev” trditev, ki navaja, domnevaali namiguje, da obstaja povezava medkategorijo živil, živilom ali eno od njegovihsestavin na eni strani in zdravjem nadrugi, “trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganjaza bolezni” pa zdravstveno trditev,ki navaja, domneva ali namiguje, da uživanjekategorije živil, živila ali enega odnjegovih sestavnih delov znatno zmanjšujedejavnik tveganja za razvoj bolezni.Zdravstvene trditve in trditve v zvezi zzmanjšanjem tveganja za bolezni morajoMartina Puc, mag. farmacije: Novaevropska ureditev glede prehranskihdopolnil ne prinaša prav nič revolucionarnonovega, omogoča pa boljši nadzor. Kljubtemu se morajo potrošniki zavedati, da soza to, kaj vnašajo vase, najbolj odgovornisami. Predvsem pa naj vsaj v lekarnah in prizdravniku pričakujejo vprašanje: “Kaj žejemljete?”biti utemeljene s splošno sprejetimi znanstvenimidokazi. Ali so trditve dokazane,ugotavlja posebna skupina Evropske agencijeza varnost hrane (EFSA).Trditve – drži ali ne držiMaja letos smo dočakali prvi del seznamadovoljenih zdravstvenih trditev naovojninah prehranskih dopolnil. Po večinigre za vitamine in minerale, o katerihje največ znanega in za katere se potrošnikitudi najpogosteje odločajo. Naspletni strani EFSE (www.efsa.europa.eu)je mogoče najti seznam vseh trditev, o katerihje to neodvisno strokovno telo izreklosvoje mnenje (ali ga še bo), končnobesedo ima sicer Evropska komisija. Jemed prvimi 222 objavljenimi tudi kakšnazdravstvena trditev, ki bi pritrdila navedbamo učinkovitosti prehranskih dopolnil,za katera se najpogosteje odločajosladkorni bolniki, torej takih, ki naj biugodno vplivala na urejenost glikemije?»Za zdaj še ne,« je odločna Maruša Pavčič,univ. inž. živ. tehnologije.Jih sploh potrebujemo?»Zdravi in bolni, ki skrbijo za uravnoteženoprehrano, v kateri je dovolj predvsemzelenjave, prehranskih dopolnilne potrebujejo. Včasih se res izkaže, dafoto: TINA KRALJposamezniku kakšne snovi primanjkuje,vendar je smiselno to potrditi s preiskavami,predvsem pa prehransko dopolnilojemati začasno, na priporočilozdravnika,« pojasnjuje sogovornica. Raziskavepo drugi strani kažejo, da vsajobčasno katero izmed prehranskih dopolniljemlje od 30 pa celo do 78 odstotkovprebivalstva. Še pred tremi desetletji– ko je bilo tovrstnih izdelkov resničnomalo – je bilo takih le okoli dvajsetodstotkov, so pokazale nekatere raziskavev Združenih državah Amerike.Kdaj ga vendarle vzeti?Uživanje prehranskih dopolnil z vitaminiin minerali utegne biti zelo nevarno, sajpriporočeno dnevno količino hitro lahkopresežemo. Sladkorni bolniki tipa 2 imajores lahko porušeno ravnotežje med oksidantiin antioksidanti, kar pa je mogočenadomestiti z nekoliko večjim vnosomz naravnimi oksidanti bogate hrane.»Vsa dopolnila naj jemljejo le v dogovoruz zdravnikom,« opozarja Maruša Pavčič.Tudi pomanjkanje mineralov lahkoslabša sladkorno bolezen: pomanjkanjekroma poveča glukozo v krvi, pomanjkanjebakra in mangana povezujejo z motenotoleranco za glukozo. Slabo urejenebolnike pogosto pesti pomanjkanje magnezijaali cinka. »A večina sladkornihbolnikov ima teh mineralov dovolj. Vsakopomanjkanje posameznega mineralaje treba dokazati z laboratorijsko preiskavoin mu ga na podlagi rezultatov ciljanonadomestiti,« še svetuje sogovornica.Lastna odgovornostGlede na to, da smo za izbor prehranskihdopolnil, ki jih nameravamo jemati,v največji meri odgovorni sami, morajobiti prav zaradi možnosti součinkovanjaz zdravili še posebej previdni tudisladkorni bolniki. Za varnost prehranskihdopolnil namreč – kot za živila nasplošno – so odgovorni njihovi proizvajalcioziroma uvozniki in prodajalci kotnosilci živilske dejavnosti. Ali se tega v14 Sladkorna bolezenJULIJ 2011