IZ NAŠIH DRUŠTEVV spominPrim. Franc Mrevlje, dr. med.1946-2012Smrt je zopet posegla blizu nas, odšel jekolega prim. Franc Mrevlje, dr. med., našprijatelj Frane.Bil je spoštovan zaradi svoje elitne intelektualnemoči, trdega argumentiranja vdiskusijah, spretnega dialoga, splošnerazgledanosti, odlične strokovnosti in nenavadnespretnosti pri miselno zahtevnejšihopravilih, kot sta računalništvo instatistika. Ko se je oglasil sredi vročegapogovora, so vsi utihnili, on pa je z mirnim glasom prepričljivopovedal svoje videnje, in praviloma so se z njim vsi strinjali. Franeje imel karizmo.Bolnikom se je posvečal v ambulanti za sladkorno bolezen inna diabetološkem oddelku Kliničnega centra v Ljubljani, kateregaje vodil večji del svoje poklicne kariere. Njegovi povzetkibolezni bolnikov v bolnišnici ali izvidi ambulantnih obiskov bolnikovso tekli strokovno korektno, stilistično mehko in logičnozaokroženo. Razumel je partnersko razmerje z bolnikom v njegovemzdravljenju in se je zavedal, kako potrebno je znanje bolnikao svoji bolezni. V ta namen je sodeloval pri strokovnih publikacijahza izobraževanje bolnikov, najobsežnejša je bila zbirkaV sožitju s sladkorno boleznijo, ki jo je tudi uredil. Vedel je,da je bolnik v središču zdravnikovega dela, seveda pa se je zavedaltudi pomena timskega pristopa v njegovi oskrbi. Zanimalse je predvsem za stroko in delo z bolniki. Za kazanje v javnostimu ni bilo kaj dosti. Tudi ni videl smisla v magisteriju, doktoratuali akademski karieri – saj mu tega ni bilo treba, bil je prvovrstenstrokovnjak.Sistematičen, natančen in delaven ter z interesom za stroko ins tehničnim znanjem za pripravo besedil za tisk je bil uspešenkot urednik številnih strokovnih in znanstvenih objav. Bil je edenod urednikov pri štirih izdajah učbenika interne medicine, trehizdaj priročnika za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 za zdravnikesplošne in družinske medicine, dveh priročnikov iz diabetologijeza medicinske sestre in tehnike ter dveh izdaj slovenskihstrokovnih smernic za obravnavo sladkorne bolezni tipa 2.Pri vseh je sodeloval tudi kot avtor. Urejal je tudi zbornike kongresovZdruženja endokrinologov <strong>Slovenije</strong> in Tavčarjevih dni.Zavzemal se je za sistematično posredovanje znanja kolegoms primarne linije zdravstvene oskrbe, da bi bili bolniki s sladkornoboleznijo deležni čim bolj kakovostne obravnave pri svojemzdravniku. Poleg urejanja sprva skript in pozneje priročnika zanjeje zadnjih deset let vodil šolo za izobraževanje zdravnikovsplošne in družinske medicine v kliničnem delu z bolniki s sladkornoboleznijo tipa 2. Zanimala ga je tudi objektivna kakovostzdravstvene oskrbe njegovih in naših bolnikov. Z znanjem računalništvain statistike je bil prava oseba za pregled kakovostioskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je bil vseslovenskiprojekt leta 2004.Njegov intelektualni potencial je našel izziv v novih tehnologijahv stroki. Prvi med nami je pri odraslih bolnikih uporabil metodotrajnega merjenja krvnega sladkorja, imel je prvega bolnika nainzulinski črpalki. V času, ko je bilo aparaturo težko kupiti v tujini,je v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan izdelal perfuzor zastalno dovajanje inzulina, kar smo lahko uporabili pri uravnavanjuravni krvnega sladkorja pri najbolj ogroženih bolnikih.Bil je prav do konca dolgoletni predsednik Slovenskega osteološkegadruštva in dejaven tudi pri Združenju endokrinologov<strong>Slovenije</strong>. Imel je številne prispevke na strokovnih srečanjih. Zbirkastrokovno-znanstvenih objav COBISS šteje od 1982. leta 126njegovih objav.Prav pred kratkim se je delno upokojil, njegova želja pa je biladelati v ambulanti za sladkorne bolnike. Veselil se je veliko boljšihdelovnih razmer v bleščeče novi diabetološki ambulanti vzgradbi stare pediatrične klinike na Vrazovem trgu. Nenadna bolezenmu je preprečila nadaljevanje dela prav v trenutku, ko smose preselili v nove prostore. Še dan pred tem, ko se je odločilpoiskati pomoč zase v bolnišnici, je načrtoval podrobnosti –, kotda je jutrišnji dan samoumevno odprt za vse možnosti, ne računajočz najslabšo. Žal ga je doletela ravno ta.Doc. dr. Marko Medvešček, dr. med.n Društvo <strong>diabetikov</strong> IdrijaVsi smo zmagali!Ravne na Koroškem so 26. maja gostile 17. Športno-rekreativnosrečanje <strong>diabetikov</strong> <strong>Slovenije</strong>.Množico 1300 udeležencev je nagovorilpredsednik republike dr. DaniloTürk: »Danes sem tu in moram reči,kar vidim pred seboj, daleč presegamoje prvotne predstave. Predstavljalsem si, da bo to nekako bolj tiha skupina,ki se bo posvečala organiziranemušportnemu življenju, zdaj pa vidim,da je to tudi živahna, družabnaprireditev, ter vam želim prijeten danin prijetno druženje in prijateljskegarazpoloženja.«42 Sladkorna bolezenJULIJ 2012Predsednik države je bil nad organiziranostjo <strong>diabetikov</strong>prijetno presenečen»Tudi sam poskušam po svojih močehrazvijati tiste vrste fizične aktivnosti,ki so primerne mojim letom in temu, kar mi povedo zdravniki.In razumem, da je v naši družbi zelo pomembno razvijativse vrste športnih dejavnosti, ki pomenijo preventivo, ki pomenijoto, da se bolezni ne slabšajo, in ki pomenijo tudi skrbzase in skrb za svoje okolje. V tem je tudi pomembna civilnodružbenasporočilnost vaše dejavnosti.«Dober načinpremagovanja bolezniV nagovoru je predsednik republikepoudaril tudi pomembnost povezanostimed civilno družbo na eni strani terzdravstvenimi institucijami in strokovnjakina drugi. Tako se namreč prepletajoizkušnje in znanje pacientov instrokovnjakov, kar daje dobre rezultatein boljšo prognozo bolezni. »Zdravživljenjski slog, ki vključuje vrsto športno-rekreativnihaktivnosti in medsebojnodruženje, je dober način za premagovanjebolezni. Društva <strong>diabetikov</strong>
IZ NAŠIH DRUŠTEVn Društvo <strong>diabetikov</strong> GrosupljeŠtirje mušketirjina maratonu PlitviceV začetku junija je bil na Plitviških jezerih maraton, ki ima zaradilege poseben pomen, proga se vije ob jezerih, slapovih,v nedotaknjeni naravi parka. Maraton je zahteven, saj ima velikovišinsko razliko, zato bi ga lahko uvrstili med gorske teke,čeprav se z 42,2 kilometra proge šteje kot klasičen olimpijskimaraton, bila pa sta tudi krajša teka, na 16 in pet kilometrov.Udeležba je že za zdravega tekača poseben izziv in ta maratonsmo si izbrali tudi štirje diabetiki iz nekdanje Jugoslavije,da ga pretečemo skupaj in dokažemo, da smo le skupaj močnejši.Ninoslav Rašković iz Srbije, Nenad Šimunko in Ivan Blažekiz Hrvaške ter Rafael Ziherl iz <strong>Slovenije</strong> smo bili ekipa zimenom Diabetes can't stop us (Diabetes nas ne more ustaviti).Imeli smo tudi peto, pridruženo članico, Tanjo Stojanovskiiz Makedonije, ki ni diabetičarka, vendar občuduje naš boj<strong>diabetikov</strong> maratoncev. V ta namen smo imeli posebne tekaškedrese, da smo bili med drugimi maratonci prepoznavni.Vsi za enega,eden za vseVsi štirje smo aktivni tekači,navajeni, da tečemo vsakzase, zato je bila to ena redkihpriložnosti, da skupajopozorimo javnost, kakonujno je za diabetika aktivnopreživljanje prostega časa.Uspehi ne pridejo čez noč,vendar se splača vztrajati,saj se rezultati pokažejo skozi daljši čas. Že pred startom smo sedogovorili, da bomo tekli s hitrostjo najpočasnejšega ter si pri tempomagali in se spodbujali. Vsak je imel zalogo ogljikovih hidratovin merilnik za krvni sladkor. Zavedali smo se, da je dobra pripravapol uspeha, kajti tekli smo skozi težko dostopne poti, zato je bilapomoč spremljevalcev otežena. Pozitivna energija, ki smo jo kotekipa izžarevali na maratonu, je bila neizmerljiva. Bili smo kot štirjemušketirji: »Vsi za enega, eden za vse!« in to nam je dajalo posebnomoč. Med maratonom so bile tudi krize, ko je padla glukozav krvi. Takrat smo stopili skupaj, se malo ustavili in okrepčali.Vsak kilometer bliže cilju smo bili bolj veseli, celo peli in vriskalismo ob spoznanju, da bomo dosegli svoj cilj.Zmagoslavni finišZadnji kilometer maratona je bil nepozaben, doživeli smo tolikopozitivnih čustev in spodbud. To je zmagoslavni občutek,ki ga privoščim in priporočam vsakomur. Skupaj smo se prijeliza roke, pritekli v cilj ter dokazali, da smo tudi tokrat premagalisvojo bolezen, ki nas nenehno spremlja. Obiskovalci sonas z bučnim aplavzom nagradili kot vztrajne borce.Sodelovanje med diabetiki iz nekdanjih republik bi moralo bitiboljše, saj so problemi so povsod bolj ali manj podobni. Upam,da to naše druženje ponovimo, ker geslo skupaj smo močnejšidobi v tej luči še poseben pomen.Rafael ZiherlZa maraton smo oblekli drese z angleškim napisom Diabetes nas ne more ustaviti. Na koncu smo prejeli največji aplavz,kot najbolj srčna ekipa maratonain <strong>Zveza</strong> <strong>društev</strong> <strong>diabetikov</strong> <strong>Slovenije</strong> so na tem področju opravilipomembno delo,« je nagovor končal dr. Danilo Türk.Športno-rekreativni užitkiPrizadevanja vseh 40 <strong>društev</strong> v Sloveniji se dopolnjujejo tudiz idejo letošnjega evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijskesolidarnosti. Pri tem sta ključnega pomena povezanostmed različnimi starostnimi skupinami bolnikov in solidarnostkot tisti dejavnik medgeneracijske povezanosti,ki zagotavlja brezskrbno starost in s tem boljšokakovost življenja. Prijetno druženje, veliko zabavein veliko športno-rekreativnih užitkov se je odviloskozi 17. srečanje <strong>diabetikov</strong>. Daljši pohod do Prežihovebajte, krajši pohod po mestnem parku in ogledmesta Ravne na Koroškem. Odbojka, kegljanje, namiznitenis in zabavne igre pikada ter metanje obročkovso skozi dopoldne dobili svoje zmagovalce. Pokale,plakete in priznanja za udeležbo so nagrajeniprijeli iz rok predsednika republike. Ob zaključni čestitkiorganizatorju, predsedniku društva <strong>diabetikov</strong>Mežiške doline Bojanu Projetu, je dr. Danilo Türk šedodal: »Vsi ste zmagovalci.«Valči KavčičV pomladanskih dnehNa izlet smo se odpravili v Kostanjevico ob Krki in jo od tammahnili proti BizeljskemuTudi v pomladanskih mesecih je bilo Društvo <strong>diabetikov</strong> Idrijaaktivno. Vsako sredo smo imeli vodeno vadbo v Športnem centru.V sekciji za nordijsko hojo so se dobili vsak petek, organiziraliso različne pohode zunaj naše občine. Maja smo imeli predavanjediabetologinje dr. Ane Ogrič Lapajne o novostih prizdravljenju sladkornebolezni in farmacevtkeMaje ČukFelc, mag. farm., opravilni uporabi zdravil.Udeležili smo setudi tradicionalnegaizleta v neznano –tokrat je bilo to splavarjenjepo Savi, obiskalismo Kostanjevicona Krki in končalina Bizeljskem.Zdenka BogatajSladkorna bolezen 43JULIJ 2012