odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

SaharozaSaharoza (kristalni ali navadni sladkor)je sestavljena iz dveh monosaharidov,glukoze in fruktoze. Saharozo pridobivamoiz sladkorne pese ali sladkornegatrsa. Danes se saharoza nahaja v vsakdanjihobrokih, čeprav smo jo vključiliv prehrano šele pred kratkim. V srednjemveku so prvič v Evropo uvozili saharozoiz sladkornega trsa iz Nove Gvineje.Uporaba je bila zelo omejena in leza izbrance. V Evropi so jo začeli pridelovatiiz sladkorne pese v osemnajstemstoletju. Od takrat je poraba strmo naraščala.Po podatkih Statističnega uradaRepublike Slovenije smo v Sloveniji vletu 2010 porabili 36 kilogramov saharozena prebivalca oziroma 99 gramovna dan, to je kar 400 dodatnih kilokalorijna dan. Po priporočilih za zdravouravnoteženo prehrano pa naj bi biloenostavnih sladkorjev, to je saharoze,fruktoze, glukoze in galaktoze, v vsakodnevniprehrani za največ deset odstotkovenergije, to je približno za 200kilokalorij.Prepoved uživanja saharoze v preteklostije postavila vprašanje, ali je ta prepovedpotrebna in ali res povzroča debelost,sladkorno bolezen tipa 2 ali zvišankrvni tlak. Klinične študije so potrdile,da saharoza v velikih količinah (200 goziroma več kot 30 odstotkov dnevnozaužite energije) povzroča naraščanjetelesne mase in posledično metabolnisindrom, signifikantno povišanje serumskihtrigliceridov in sistoličnega krvnegatlaka ter poslabša glukozno tolerancoin inzulinsko rezistenco. Pri manjšihoziroma priporočenih količinah saharozepa teh sprememb ni bilo. Zato staEASD (Evropska zveza za študij sladkornebolezni), pozneje pa še ADA(Ameriška diabetološka zveza) to prepovedodpravili in uživanje saharoze terdrugih enostavnih sladkorjev omejili nado deset odstotkov dnevno zaužite energije.Ugotovili so namreč, da je vnos saharozemanjši prehranski dejavnik tveganjaza razvoj sladkorne bolezni tipa 2ter bolezni srca in ožilja, kot so nasičenemaščobne kisline, transmaščobne kislinein holesterol.Dokazali pa so, da sladkor lahko povzročazasvojenost, saj povzroča sproščagabolnikaPresnova fruktozeNovejše raziskave so pokazale, da sefruktoza transportira iz črevesja v jetrain tam presnavlja na drugačen način kotglukoza. Naše telo nima razvitega kontrolnegamehanizma za uravnavanje presnovefruktoze, tako kot ga ima za uravnavanjepresnove glukoze. Jetrni sprejemfruktoze se ne uravnava z inzulinom,tako kot sprejem glukoze v jetrne in vsedruge celice v organizmu. Glukoza sepresnavlja kjerkoli v telesu in oskrbujecelice z energijo, ki jo potrebujemo zanormalno delovanje vseh naših tkiv, medtemko se fruktoza presnavlja le v jetrih.Predvideva se, da je sposobnost jeter, dapresnovijo večje količine fruktoze, kot sopotrebne za uravnoteženo oskrbo telesaz energijo, odgovorna za motnje v energijskihzalogah in energijski presnovi ternastanek debelosti. Fruktoza je v manjšihkoličinah (toliko, kot je je v 1–2 sadežihna dan) pomemben regulatortvorbe zaloge glikogena in sproščanjaglukoze iz jeter v kri. Če pa je fruktozeveč, kot je telo potrebuje, se v jetrihpresnovi v snovi, ki se presnavljajo naprejpo poti, po kateri se presnavljaglukoza. Ključnega pomena je sposobnostfruktoze, da obide glavni uravnalnikorak presnove glukoze, to je pretvorbofruktozo-6-fosfata v fruktozo 1,6-difosfat. Naše telo tako sploh ne zazna,da se v jetrih pojavijo snovi, ki se lahkopretvorijo v glukozo in glikogen s pomočjoglukoneogeneze, pa tudi v maščobnekisline. Hkrati fruktoza preprečioksidacijo maščob in spodbudi sintezoVLDL-trigliceridov. Uživanje večjih količinfruktoze tako vodi do razvoja popolnegametabolnega sindroma, ki je po enistrani povezan z nastankom sladkornebolezni tipa 2 in po drugi z nastankombolezni srca in žilja.Težave čezmernegauživanja fruktozeČedalje več dokazov potrjuje, da jefruktoza tudi dejavnik, ki pripomore kobolenju jeter, predvsem nealkoholnizamaščenosti jeter. Fruktoza ne stimuliraizločanja inzulina, ne povečuje tvorbeleptina in ne zmanjšuje občutka lakote.Inzulin in leptin sta ključna nasprotidelujoča si signala v uravnavanjuuživanja hrane in telesne teže. Tako fruktozalahko povzroči nekontroliran povečanvnos energije. Pitje s fruktozo slajenihpijač ali pijač, kjer kot sladilo prevladujefruktoza, ne pa slajenih s saharozo,povečuje maščobno maso, trebušnodebelost, lipogenezo in vnetje in takouvaja inzulinsko rezistenco in hipertrigliceridemijopo zaužitem obroku, posebnopri osebah s čezmerno težo. Študijena ljudeh so pokazale, da je bilouživanje fruktoze pri bolnikih z nealkoholnozamaščenostjo jeter trikrat večjekot v kontrolni, zdravi skupini. Dnevnakoličina zaužite fruktoze je bila povezanatudi s povečanim vnetjem jeter.Večjo verjetnost za brazgotinjenje jeterin napredovanje do ciroze so imeli bolniki,ki so popili največ fruktoze. Te študijeso označile fruktozo kot hitro spremenljivokoljski dejavnik tveganja, kilahko vpliva na napredovanje bolezni. Ševeč, nekateri raziskovalci so primerjaličezmerno uživanje fruktoze in čezmernouživanje alkohola in ugotovili številneenake zdravstvene posledice.Pri ocenjevanju vpliva povečanegaučinkovanja fruktoze na zdravje ljuditudi ne smemo pozabiti na dedno fruktoznointoleranco in moteno absorpcijo(malabsorpcijo) fruktoze. Obe presnovnimotnji sta dokaj pogosti. Dednafruktozna intoleranca vpliva na sposobnostčloveka, da prebavlja fruktozo.Pri prizadetih posameznikih se znakiin simptomi pokažejo v otroštvu, ko sezačno uvajati v prehrano sadje, sokoviin druga hrana. Po zaužitju fruktoze sepri osebah z dedno fruktozno intolerancolahko pojavijo slabost s siljenjemna bruhanje, napihnjenost, bolečine vtrebuhu, diareja, bruhanje in hipoglikemija.Prizadeti otroci zaostajajo v rastiin pridobivanju pričakovane teže. Ponavljajočese uživanje hrane, ki vsebujefruktozo, lahko vodi do poškodb jeterin ledvic, kome in končno smrti zaradiodpovedi jeter in ledvic. Pojavnost dednefruktozne intolerance se ocenjuje 1na 29 do 30 tisoč ljudi. Pri ljudeh z motenoabsorpcijo fruktoze pa celice črevesjane morejo normalno absorbiratifruktoze iz hrane, kar vodi do napihnjenosti,diareje ali zaprtja, napenjanja inbolečin v trebuhu. Ocenjuje se, da imamoteno absorpcijo fruktoze približno 40odstotkov prebivalstva zahodne poloble.Ta je pogost, a velikokrat neugotovljenvzrok za ponavljajoče se trebušnebolečine pri otrocih. Problem selahko učinkovito reši s prehrano, ki vsebujemalo fruktoze.Sladkorna bolezen 17JULIJ 2012