olnikom – predvsem aktivnim, teh paje čedalje več – dopovemo, kako zelopomembno je dan začeti z zajtrkom.Tako se ne le dokazano manj redimo,ampak tudi bolje delamo. In to veljaza vse starosti. K sreči vsaj naši starejši,že upokojeni bolniki po večinizajtrkujejo. Ampak morali bi vsi in vresnici si čisto vsak lahko vzame tistihnekaj minut tudi za zajtrk.«Ne nazadnje – brez gibanja ne bo šlo. »Za začetek zadostujejoredni sprehodi. Tudi pri izgovorih, povezanih z (ne)gibanjem,domišljija bolnikov nima meja. A gre za izgovore, vsaksi lahko vzame nekaj časa za gibanje ali to počne že med delovnimdnem. Seveda moramo predvsem pri starejših razumetizdravstvena stanja, ki gibanje omejujejo. Ob tem pa najse tisti, ki so pri miru zaradi bolečega kolka ali sklepov, le vprašajo,ali ni tako zaradi več deset kilogramov preveč …«Ključen je dober načrtZa edukacijo, kako shujšati, sta potrebna čas in ključen individualenpristop. »Bolniku na podlagi Harris-Benedictoveformule izračunamo potrebe bazalnega metabolizma in priporočenoskupno porabo energije na dan. Na podlagi zatemizračunanega potrebnega dnevnega vnosa skupaj sestavimonjegov dnevni jedilnik. Živila razdelimo na prehranske enote,te pa z upoštevanjem vseh sedmih osnovnih skupin, ki najbi bile na našem jedilniku, razporedimo čez dan. Največkratšele takrat bolniki v celoti razumejo, da njihov »malo« ni realen.Tako rekoč vedno se ustavimo pri količinah in razporeditvahobrokov.«Energetska razporeditev, priporočena pri zdravi shemi prehranjevanjain tudi hujšanju, je 25 odstotkov za zajtrk, 15 odstotkovza dopoldansko malico in 30 odstotkov za kosilo – 70odstotkov dnevnega vnosa energije je treba torej vnesti vasedo zgodnjega popoldneva! Ostane še 10 odstotkov za popoldanskomalico in 20 odstotkov za večerjo. Obroki morajo bitirazporejeni skozi ves dan, tudi večerje ne izpuščamo.Še zadnja osnova, ki jo je mogoče najti med osnovnimi priporočili:hranilna vrednost celodnevne prehrane mora ustrezatirazmerju deležev v celodnevni energiji med ogljikovimihidrati (45–60 %), maščobami (25–35 %) in beljakovinami(15–20 %).Kdo teže sledi priporočilom? »Moški,« odgovarja edukatorkaMateja Tomažin Šporar, »predvsem aktivni skoraj po praviluprvič jedo šele okoli 10. ali 11. ure. Hkrati moški v povprečjupojedo precej preveč. Taki prisegajo tudi na restavracije,kjer največkrat ocvrta hrana kar visi s krožnika. Tega sevedane priporočamo. Pri starejši populaciji pa napredek ševedno zavira miselnost, ki je posledica pomanjkanja – predvsemhrane – med drugo svetovno vojno in po njej; taki bolnikinas zavračajo z besedami: “Prej nismo imeli, zdaj mi bostepa odrekali!” Tudi njim teže pomagamo.«Manj hrane, manj inzulinaVsak sladkorni bolnik, ki potrebuje zdravljenje z inzulinom,se mora tega naučiti. »V okviru samovodenja bolezni jihnaučimo tudi prilagajanja odmerkov inzulina glede na stopnjobolezni, njihov življenjski slog, prehrano in gibanje.« Zato30 Sladkorna bolezenJULIJ 2012Svetovni splet in komunikacijska povezanostse izrazito poznata tudi pri naših bolnikih.Danes branje gradiva po spletu ni več rezerviranole za mlajše, za aktivno populacijo.Ne, z veseljem odgovarjamo tudi na tehtnavprašanja razgledanih starostnikov, starih70, 80 let in več, ki so se pred prihodom napogovor k nam temeljito pripravili za domačimračunalnikom.naj bi vsi razumeli, da manjši vnoshrane praviloma zahteva tudi manjšoaplikacijo inzulina. »Včasih se ta količinacelo prepolovi«! Še vedno paostaja močna skupina bolnikov, ki setovrstnih lastnih odločitev boji. »Takebolj ogroža hipoglikemija, zato najpridejo nazaj in jim bomo vse skupajznova pojasnili. Edukacijo na željobolnika zdaj omogočajo tudi novesmernice za vodenje sladkorne bolezni. Žal pa bolnika, ki bipotrkal na vrata, rekel, da ima 30 kilogramov preveč in da potrebujepomoč pri hujšanju, kar ne dočakamo. Vse take pošljejozdravniki in pogosto nazadnje niti ne pridejo.« Po drugistrani se prav bolniki, ki se že zdravijo z inzulinom, nanjpreveč zanašajo. »Tudi v tej skupini napredek omejuje nekakšno– seveda napačno – ljudsko prepričanje, da “zdaj, ko imaminzulin, mi je pa spet več dovoljeno”,« razlaga Mateja TomažinŠporar. Da ni tako, potrjujejo tudi navodila diabetologov,da je previsoko raven krvnega sladkorja tudi pri njih najprejtreba poskusiti urediti – s hrano in gibanjem, ki torej ostanetaključni del zdravljenja tudi pri zdravljenju z inzulinom.Gibanje – kaj svetujejo diabetologiGibanje poleg ustrezne prehrane spada med osnove nefarmakološkegazdravljenja sladkorne bolezni tipa 2. In ne le to,bolezen tudi preprečuje. Znova iz kliničnih smernic: »Za izboljšanjeurejenosti glikemije, vzdrževanje primerne telesnemase in zmanjšanje tveganja za nastanek srčno-žilnih boleznisvetujemo bolniku vsaj dve uri in pol aerobne telesne dejavnostina teden ali vsaj poldrugo uro anaerobne vadbe nateden. Telesna dejavnost mora biti enakomerno razporejenana vsaj tri dni v tednu, med dvema vadbama pa naj ne minetaveč kot dva dneva brez dejavnosti.« In še: »Rezultati študijeso pokazali, da sprememba življenjskega sloga, ki vključujetelesno dejavnost (150 minut na teden) in dieto z izgubotelesne mase za pet do sedem odstotkov, zmanjša tveganje zanapredovanje motene tolerance za glukozo v sladkorno bolezentipa 2 za 58 odstotkov.« Torej sladkorno bolezen v resnicilahko preprečimo.Spremembe bodo prinesle mlade mamice»Če se spomnim lastnega otroštva, bi že na podlagi tega lahkopritrdila, da imamo odnos do hranjenja očitno tudi privzgojen.Zato sem lahko prepričana, da bi na svojo prehrano – pada ne bo pomote, tudi meni ni podarjena kakšna vitkost, ampakjo moram načrtno ohranjati – pazila tudi sicer in pri temni ključno delo s sladkornimi bolniki. Zato vsa pričakovanja vlagamv bodoče mlade mamice, tiste, ki zbolijo za nosečnostnosladkorno boleznijo, v čedalje večjem številu jih zdravimo prinas. Prav one imajo moč v družini uvesti zdrave vzorce hranjenja.Pri tem lahko najprej »popravijo« hranjenje partnerjev innato otrokom s skupnim zgledom privzgojijo zdrav življenjskislog. Ali imam prav, bomo videli šele čez nekaj desetletij, ampaknapoved je lahko dobra,« je optimistična naša sogovornicaMateja Tomažin Šporar. In tako vzgojena generacija bo znalane le pametno shujšati, če bo to sploh treba, ampak to težotudi vzdrževati. Kako že? »Precej preprosto – z upoštevanjempriporočil o uravnoteženi prehrani in rednem gibanju.«
RUBRIKAPrehrana sladkornega bolnika – pomen glikemičnega indeksaGlikemični indeks ima v prehrani velik pomen® Monika KubeljUravnotežena prehrana je eden temeljev zdravljenja sladkorne bolezni, saj sladkornemu bolniku omogočanormalen telesni in duševni razvoj ter ga varuje pred pridobivanjem telesne teže, hipoglikemično inhiperglikemično komo. Zanj je pomembno, da število in sestavo obrokov uskladi s terapijo. Glikemični indeks (GI)je pojem, ki bi ga morali resno jemati vsi, ne le diabetiki.Poseben poudarek v shemi zdravljenjasladkornega bolnika je urejena prehrana.Celodnevna prehrana naj bo razdeljenana štiri ali pet obrokov. Hranilnesnovi naj bodo zastopane v naslednjemrazmerju: 15 odstotkov beljakovin, 30 odstotkovmaščob, 55–60 odstotkov ogljikovihhidratov.V posameznem obroku zagotovimonaslednje:• veliko sestavljenih ogljikovih hidratov– škrobna živila,• veliko dietnih vlaknin,• beljakovinsko živilo z manj maščobe,• omejimo predvsem maščobe živalskegaizvora,• močno omejimo enostavne ogljikovehidrate.Kaj je glikemični indeks (GI)?Nutricionistka Andreja Čampa je prepričana,da: »Količina in vrsta hrane, kijo pojemo, odloča o tem, kako visokoin kako hitro bo narasel krvni sladkor.Ogljikovi hidrati v hrani najbolj vplivajona gibanje krvnega sladkorja. V zgodnjihosemdesetih letih so kanadski nutricionistiprepoznali nepredvidljivostglukoznega odziva in so zato uvedlikoncept glikemičnega indeksa. Gre zadodatek k informaciji o hranilni sestaviživil v prehranskih tabelah. Pri sestavljanjujedilnikov z ogljikohidratnimiživili nam olajša odločitev, katero ogljikohidratnoživilo je primerno oz. neprimerno.«Glikemični indeks odsevahitrost prebave in absorpcije živil, ki sobogata z ogljikovimi hidrati. Na velikostGI živila ali jedi vpliva oblika hrane,vključno z velikostjo delcev zaradi mletjaali obdelave; prisotnost nepoškodovanihzrn, tekstura, viskoznost terprisotnost topnih vlaknin, stopnja mehanskein termične obdelave hrane, kivpliva na stopnjo poškodavanja celičnihstruktur škroba in na stopnjo njegoveželatinizacije. Prav tako na velikostglikemičnega indeksa vpliva tudi prisotnostfruktoze in laktoze (obe imata nizekGI), razmerje amiloze in amilopektinav škrobu (amilozna oblika škrobase presnavlja počasneje) in interakciješkrob–beljakovina in škrob–maščoba(večja količina maščobe in beljakovinv hrani upočasni presnovo). Z drugimibesedami pomeni GI razvrščanježivil, ki je zasnovano na hitrosti odzivaglukoze v krvi po zaužitju, v primerjaviz referenčnim živilom, ki jebodisi glukoza bodisi beli kruh. Glikemičniindeks nam pove, kako neko živilopo zaužitju deluje na raven glukozev krvi in na izločanje inzulina. Kotmerilo je vzeta glukoza, ki ima glikemičniindeks sto.Temeljna sta raznovrstnostin zmernost v prehraniJana Klavs, medicinska sestra s Kliničnegaoddelka za endokrinologijo, diabetesin presnovne bolezni v Ljubljani,pojasnjuje, da je poučevanje o glikemičnemindeksu del osnovne vsebine ozdravi prehrani, ki jo v procesu edukacijesliši vsak bolnik s sladkorno boleznijo(seveda če se udeleži predavanja).»O pomenu uživanja hrane z nizkim GIgovori dobršen del vsebin, vendar ne znamenom – iščite in kupujte hrano z nizkimGI –, temveč so na spodbujanje uživanjatovrstne hrane vezani naslednjinasveti: jejte veliko zelenjave, redno uživajtesadje, uživajte škrobna živila z visokovsebnostjo vlaknin, obroki naj bodovedno mešani (nikoli samo sadje ali samokruh ...), obroke pripravljajte s svežo zelenjavoin sadjem, čim manj prekuhavajte,miksajte (termična in mehanska obdelavavišata nizek GI). Na primer: surovokorenje ima glikemični indeks 35,kuhano pa kar 80,« opozarja Klavsova.Vsem naštetim nasvetom je temelj nizekGI oz. manjša rast glukoze v krvi. V diabetološkistroki zastopajo mnenje, daposebno znanje o tem, kakšen GI ima kateroživilo, ni toliko pomembno, kot dabolnika naučijo, naj se prehranjuje tradicionalnoin po gornjih nasvetih, ki imajozaradi praktičnosti večjo veljavo.Pogovor z Jano Klavs o dvomih pri glikemičnem indeksuLetos sem na spletu zasledila članek na neki zasebni strani inna forumu, ki pomen glikemičnega indeksa obrača na glavooziroma izničuje njegov pomen. Zdi se mi nenavadno oziromače to ne drži, zelo nevarno. Poznate to?Ne poznam, zato ne morem komentirati.Drži, da dokler zadostimo vsem dnevnim potrebam telesa invnašamo makro- in mikrohranila v okviru naših zastavljenihciljev ter potreb, ni nobena hrana škodljiva?Se ne strinjam, ker je čedalje bolj dvomljiv izvor hrane, aditiviitd.Kaj pravite na trditev, da ni nikakršnega dokaza, da je hrana zvisokim glikemičnim indeksom sama po sebi škodljiva?Hrana z visokim GI zanesljivo bolj “izziva” delovanje trebušneslinavke, predvidevamo, da pri nekom, ki ima rizičnedejavnike za razvoj sladkorne bolezni, obstaja večja verjetnost,da bo zaradi visokega GI bolezen hitreje razvil. NizekGi se priporoča vzajemno z zdravo prehrano, načrtovanjemobrokov tako za zdrave in športnike kot za bolnike.Ima metoda, s katero se meri GI, res veliko pomanjkljivosti?Kaj pa kakšno drugo merilo za izbiro ogljikohidratnih živil,npr. glikemična obremenitev?Glikemična obremenitev je uporabnejši podatek kot glikemičniindeks. Da dosežemo ustrezno GO, se je treba učiti ustreznihkombinacij. Precej stvari je relativnih, saj živimo v času,ko je na voljo neznanska količina živil, med seboj dokaj različnih.Tako obstaja možnost, da imata dve jabolki različen glikemičniindeks in tudi različno vsebnost ogljikovih hidratov.Sladkorna bolezen 31JULIJ 2012