odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

Sami preverimo, kaj je res in kaj neVrnimo se k tistemu 'zelo malo'. »Veste, že v enodnevnemprehranskem dnevniku je mogoče razbrati, kaj je resin kaj ni. Začnimo z zajtrkom. Neredko slišim bolnike, dazjutraj pojedo »le dva koščka« kruha z namazom, češ da topa menda ni preveč. Seveda ne, če sta to res koščka, skupajvelika za našo dlan in odrezana kakšen centimeter debelo,ne pa za skoraj četrt hlebca. Priporočena količinaškrobnih živil pri zajtrku je tri prehranske enote oziromaskupaj 90 gramov. Nekaj več torej kot manjša žemlja. Da bibolniki – in njihovi partnerji, največkrat pridejo po posvetžene sladkornih bolnikov – razumeli, za kakšno količino gre,je najbolje, da jutranji kruh preprosto stehtajo. V nekaj meritvahbodo pridobili občutek za pravo mero brez tehtnice.«Tako se vsak bolnik lahko sprehodi skozi svoj dan in ob pregledusvojega prehranskega dnevnika skupaj z edukatorkonajde – in popravi – svoje šibke točke. »Tudi tu slišimo izgovore,ampak kakšno staro gospodinjsko tehtnico za tistien dan bo pa večina med nami že našla.«»Čisto tiho mi je rekla, naj se odločim«Dokler ni omenjene notranje motivacije, bolnikovega lastnegaprepričanja, da gre resnično za njegovo dobro, dolgotrajnihuspehov torej ni pričakovati. »To občutimo tudi edukatorke.Bolniki, ki jih »prisilijo« priti k nam, bodo vse povedanovedno sprejeli le v luči omejevanja. Ob tem pa vendarlepoznali vsa tveganja, ki jih prinaša njihov morebitnidozdajšnji nezdrav slog življenja. V teh vprašanjih se kaževsa kompleksnost sladkorne bolezni,« navaja med. sestra.Kdo pa sploh pride motiviran, so to res le tisti, ki se jim moranajprej nekaj hudega zgoditi? »Morda pa res,« odgovarja,»spomnim se moškega v srednjih letih, ki je kar pokal odpripravljenosti za spremembe. Prišel je z diagnozo sladkornabolezen tipa 2 in po že dveh težkih srčno-žilnih dogodkih.Ko sem ga vprašala, od kod toliko volje, mi je povedal,da ga je diabetologinja med pregledom pred edukacijo zelotiho vprašala, ali želi umreti ali namerava živeti …«Kako torej za začetek shujšati?Shema zdravega prehranjevanja z uravnoteženo prehranoin shema zdravega hujšanja se skorajda ne razlikujeta.Pri zadnji je treba le nekoliko zmanjšati energetski vnos. Pomembnopa je, da bolniki prepoznajo napačna prepričanja.Najprej glede stradanja za uspeh. Mateja Tomažin Šporar:»Čeprav že leta in leta ni več v uporabi tisti strogi sistemhujšanja z zaužitimi le 800 kilokalorijami na dan, ki je včasihres veljal tudi v ljubljanskem kliničnem centru, je nekazavest o nujnosti tovrstnega stradanja kar zakoreninjena medljudmi. Pa je napačna. Zelo skrajne kratkotrajne diete so podstrogimi pogoji primerne le za tiste resnično ekstremno debeleposameznike, ki morajo na hitro shujšati zaradi zdravstveneogroženosti ali priprave na poseg. Vsi drugi naj težouravnavajo počasi, postopno in brez lakote. Če bodo stradali,bo dolgoročni učinek slabši, saj se bo telo odzvalo nata stres s še povečanim skladiščenjem vnesene hranilneenergije.« Torej ne hujšajmo po kilogram v dveh ali treh dneh,ampak po kilogram do dva na mesec!Drugo napačno prepričanje je, da zajtrk ni pomemben.»Prav nenavadno je, kako močno se moramo truditi, da