odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

BESEDA UREDNICE® Živa Janež Višnar, urednicaIzdaja:Zveza društev diabetikov Slovenije,Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljanatelefon: 01 430 54 44,faks: 01 430 54 54,e-pošta: sloda@siol.net,e-pošta uredništva:sladkorna.urednistvo@gmail.com,na spletu: www.diabetes-zveza.siIzdajateljski svet:Peter Miklavčič (pred se dnik),Marjan Šiftar, Dominik Soban (čla na)Uredniški odbor:Živa Janež Višnar(glav na in od go vor na ure dnica),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),Milojka Mansoor (lek to ri ca),Maruša Pavčič, univ. dipl. inž. živil. teh.,Aleš Skvarča, dr. med.,Maja Južnič Sotlar, Ivan Hrastnik (čla ni),Špel ca Ru dolf (taj ni ca intrženje oglasnega prostora)telefon: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.netGrafična priprava:BomArt, d.o.o., RakekTisk:Tiskarna Pleško, d.o.o., MedvodeNatisnjenih 18.000 izvodovRe vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa nav raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo zakul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.Projekt glasilo Slad kor na bo le zenje na podlagi Javnega razpisaza sofinanciranje projektov za promocijozdravja v letih 2011 in 2012 finančnopodprl Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenijeIzdajo Sladkorne bolezeni je omogočilaFIHO – Fundacija za financiranjeinvalidskih in humanitarnih organizacijNovo Nordisk, d.o.o., je generalni sponzorZveze društev diabetikov SlovenijeZa vsebino prispevkov in oglasovne odgovarjamo.Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.Foto:Brane BombačHrana je zdravilo in zdravilo je hrana.(Kitajski pregovor)V današnjem času, ko se nam skoraj na vsakem koraku ponujajo nahitro pripravljeni, lahko dosegljivi obroki, ko se police šibijo pod izdelkiže pripravljenih živil in je obisk nakupovalnih središč športna panoga,je rast sladkorne bolezni tipa 2 razumljiva posledica življenjskegasloga sodobnega človeka. Pomanjkanje gibanja, stres in uživanje prevelikihkoličin energijsko bogate hrane se ne obrestujejo. Porast debelostipostaja problem med generacijami, presnovne motnje pa povzročajone le sladkorno bolezen tipa 2, ampak tudi kronična obolenja srcain ožilja.Preveč navidezno dobrega počasi ubija ...Pri današnjem življenjskem tempu je miren obrok, za katerega si lahkovzamemo čas, postal prestiž. Večinoma jemo nezavedno, lakoto potešimov naglici in s kakovostjo zaužitih obrokov se ne ukvarjamo. Znezdravimi navadami nas žal sooči šele diagnoza bolezni. Slovenci, šezlasti pa Slovenke, zaužijemo preveč nepravih maščob, natrija in premalozelenjave. Premalo smo telesno dejavni in živimo z nepravilnimiprehranjevalnimi navadami.Kaj smo o prehrani naučili naše otroke? Na Pediatrični kliniki v Ljubljaniso pred leti opravili nacionalno reprezentativno študijo o prehranislovenskih adolescentov ob vstopu v srednjo šolo. Podatke so zbiraliod februarja 2003 do aprila 2005 v vseh desetih regijah Slovenije, takoiz mestnega kot iz podeželskega okolja. V raziskavo so vključili 2813slovenskih adolescentov, približno deset odstotkov populacije ob vstopuv srednjo šolo. Raziskava je že pred leti pokazala, da slovenski adolescentizaužijejo preveč nasičenih maščob in preveč soli. Na Pediatričnikliniki so ob tem ugotovili, da so prehranske navade adolescentovnezdrave. Ob tem pa naj bi se v času recesije še izrazito povečalo uživanjepoceni, nezdrave, energijsko bogate, a hranilno revne hrane in pijačz veliko sladkorjev, soli in maščob.Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imel v evropskiregiji že vsak peti otrok čezmerno telesno težo. Slovenija pri tem niizjema, saj podatki kažejo naraščajoč trend čezmerne telesne teže indebelosti tako pri otrocih kot pri mladostnikih. Razširjenost debelostise je v zadnjih dveh desetletjih povečala za trikrat.Prehranska priporočila za sladkorne bolnike so danes enaka tistim zazdravo prehrano, le da je pomembnost teh priporočil za sladkorne bolniketemeljna. Diabetik se ob diagnozi sreča z zakonitostmi zdrave prehrane,uči se abecede zdravega prehranjevanja. Izve vse tisto, kar bi moralivsi vedeti že od malih nog naprej. Zato je sladkorni bolnik lahkoambasador zdrave prehrane pri mlajših generacijah. Temelj zdravegaprehranjevanja se začne doma, tam zgradimo svoj odnos do hrane, tase utrjuje v šoli in ustoliči v poznejšem življenju. Znanje o prehranjevanjupostaja čedalje pomembnejše, saj je hrana čedalje bolj osiromašenain okolje čedalje bolj onesnaženo. Hrana je torej lahko zdravilo alistrup, odločitev pa je naša. Kajti smo to, kar mislimo in jemo.Ustvarjalci revije Sladkorna bolezen vam želimo poletje s pisanim krožnikomzdrave hrane, lahkih živil in aktivnega ter pozitivnega pristopado življenja!Sladkorna bolezen 3JULIJ 2012