odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

ji z njo pri pripravi hrane ne varčujejo.Mastno meso je tudi bolj sočno. Če domasledimo priporočilom uravnotežene in terapevtskeprehrane, omejujemo tudi količinomaščob in pazimo na primerno kakovostuporabljenih maščob. Beljakovinenaš organizem potrebuje za obnovocelic in vzdrževanje imunskih procesov.A ker naše telo z njimi ravna varčno, jepotrebna sorazmerno majhna količina.Z manjšim zrezkom, z nekaj mleka in zrastlinskimi viri beljakovin povsem zadovoljimodnevne potrebe. Presežekmesa, ki ga telo ne potrebuje za obnovo,se čez čas spremeni v energijo, predtem pa seveda povzroči nenadno rastglukoze v krvi, približno 4 do 6 ur pozaužitju. S to rastjo morajo računatipredvsem tisti bolniki, ki se zdravijo zvečkratnimi odmerki inzulina.Kaj pa pikniki?Predvsem so odlična priložnost za občasnodruženje in zabavno preživljanjeprostega časa. Dober piknik odlikujetatelesna dejavnost in obrok v naravi. Kerhrano in pijačo prinesemo s seboj, smosami odgovorni za morebitna poslabšanjaurejenosti glukoze v krvi. Če bo hranapripravljena na žaru, bo treba velikopozornosti nameniti odmerjanju pečenegamesa. Ker priložnost “rada delatatu”, bo treba rezervirati dobršno merotrdne volje, da količina le ne bo prevelika.Lakoto pa bo potolažila zelenjava.Opečena paprika, bučke in čebula z dodatkomparadižnikove solate so lahko čudovitaspremljevalka mariniranih in nažaru pečenih piščančjih kračk (brezkože, seveda). Dodaten košček kruha, kije potreben za brisanje ustnic, bo izničilaaktivna udeležba v skupinskem športu.Da bo dan na prostem minil brez neljubihposledic, kot sta driska in bruhanje,bo omogočila dobra higiena. Meso,začinjeno in vse do pečenja shranjenona hladnem, redno in skrbno umivanjerok, skrbno ločevanje surovih živil inzadostna, vendar ne pretirana peka (nitikrvavo niti ožgano meso ni primernoza uživanje) so le posamezne točke preprečevanjamorebitnih zastrupitev.Univerzalnega napotka niOsnovna načela vsakdanjega uravnoteženegaprehranjevanja je treba takoali drugače prinesti s seboj v restavracijo,gostilno, zdravilišče ipd. Tako kakorzdravila, za katera nam še na misel nepride, da jih ne bi vzeli s seboj, če jih sevedapotrebujemo, tako moramo tudi včasu potovanj in letovanj upoštevati načelauravnoteženega prehranjevanja. Kerje to pač del zdravljenja.V pomoč naj bo nekajosnovnih napotkov in pravilRaziskujmo menije – Ponudba hrane, s katero se ponaša nekilokal, nas lahko že nekoliko usmeri v morebitne pasti. Če prevladujejoocvrte jedi, smo v težavah. Bolje bi bilo, da bi poskusilisrečo drugod! Ocvrto meso in krompirček sta resda okusna,a ne priporočena izbira za sladkornega bolnika. Če nimamoizbire, potem izberemo ocvrti perutninski zrezek (prsi), odstranimopaniro in pojemo meso. Če ni druge priloge kakor ocvrtikrompirček, je bolje, da ostanemo pri koščku kruha. Poleg poskušamonaročiti porcijo solate, ki pa naj ne bo majonezna.Med raziskovanjem menijev se osredinimo na ponudbo zelenjave.Če je le-ta velika, potem je verjetnost, da si lahko varnoprivoščimo dober obrok, kar velika. Nekateri sodobni lokali vtujini, pri nas vse preredki, v meniju ponujajo tudi informacijoo energetski in hranilni vrednosti posamezne jedi. Vsekakordobrodošla gesta, ki pride prav vsem bolnikom, ki se zdravijos pomočjo funkcionalne inzulinske terapije za lažjo določitevdoze inzulina. Drugi iščejo predvsem podatek o količini skupnihmaščob, ki naj ne presega 20 g na obrok.Pogovor s šefom strežbe ali natakarjem bo prinesel kopico zanimivihin uporabnih informacij.Preverjanje velikosti porcije – Velike porcije hrane so le dobrareklamna poteza. Čedalje več lokalov poskuša privabljati gostez enormnimi količinami hrane. O velikosti porcije vambodo povedali že ob naročilu, seveda če boste ta podatekzahtevali. Če sumite, da so porcije velike, raje naročite maloporcijo. Mogoče ne bo nič narobe, če si obrok hrane razdelite.In seveda, ko hrano dobite, poskušajte oceniti količino. Inče je porcija res velika, zahtevajte vrečko »za kužka«. Če bodovolj za še en obrok pozneje, toliko bolje. S problemi te vrstese največkrat srečujemo med naključnimi obiski restavracij ingostiln.Razmislimo o dopolnjevanju obroka – To pravilo je uporabnov vseh primerih. Tudi če smo penzionski gostje, bo uporabno.Meni, ki smo si ga izbrali, lahko vsaj delno spremenimo: izberemodušeno, pečeno ali kuhano meso; pustimo pri miru mastneprelive in omake, preveliko porcijo škrobnate jedi (to sezgodi le redko) pustimo na krožniku, izberemo sadje ali jogurtnamesto sladice, obrok dopolnimo z dodatno porcijo solate ...Večinoma je solata na voljo v obliki solatnega bifeja. V temprimeru dodobra napolnimo solatno skodelico in vanjo krompirjevasolata ne spada! Izbrano solato dopolnimo še z žlicokuhanega fižola (če je le mogoče) in previdno polijemo s solatnopolivko. Ker bo obrok po vsej verjetnosti že tako vsebovalpreveč maščob, bodimo s polivko kar se da varčni.Nadomestni obroki – Je že res, da je obisk restavracije prijetendogodek, a med daljšo vožnjo npr. pogosto ne vemo, alibomo v času kosila dejansko v bližini primernega lokala. Čepotujemo z lastnim prevozom, prtljaga ne bi smela biti problematična.V prtljažniku imamo lahko manjšo hladilno torbo inv njej preprost sendvič iz polnozrnatega kruha, pustega sirater kakšen manj masten jogurt, sadje in seveda dovolj nesladkanihnapitkov. Če potujemo s skupino, smo z osebno prtljagonekoliko omejeni, a to ne pomeni, da ni prostora za sendvič ssirom, za sadno ploščico ali celo hranilno ploščico, ki je namenjenasladkornim bolnikom na potovanju. V osebni prtljagi nesmejo manjkati zdravila, ki jih potrebujemo, ter komplet za vodenjesladkorne bolezni.Sladkorna bolezen 25JULIJ 2012