11.07.2015 Views

odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Glasilo Zveze <strong>društev</strong> <strong>diabetikov</strong> <strong>Slovenije</strong> • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95b o l e z e nŠtevilka 93 • marec 2012Cena 1,54 €www.diabetes-zveza.siAKTUALNO:OSREDNJA TEMA:Pomensamokontrolepri zdravljenjuMerilniki glukozev krviPismo ministru za zdravjeKaj pokrije zdravstveno zavarovanje diabetikom


UVODNIKRazpoznavnost in ugledlahko nastaneta samo z delom® Janko Kušar,predsednik Zveze <strong>društev</strong> <strong>diabetikov</strong> <strong>Slovenije</strong>Spoštovane bralke, dragi bralci!Kar nekaj časa sem razmišljal, kaj naj napišem in zaželimnašim zvestim bralkam in bralcem v svojem zadnjemprispevku našega glasila Sladkorna. Moj dvojni mandat2004–2012 se počasi izteka. Na skupščini Zveze <strong>društev</strong> <strong>diabetikov</strong><strong>Slovenije</strong> konec marca letos bomo izvolili novovodstvo. Prepričan sem, da bomo sladkorni bolniki, povezaniv naših društvih in zvezi, tudi v prihodnje znali inzmogli dogovorjene naloge in zastavljene cilje, ki smo jihsprejeli z Nacionalnim programom za obvladovanje sladkornebolezni 2010–2020, ki so sestavni del programov, tudiuresničiti.V praksi se pogosto dogaja, še zlasti se to neredko zgodinašim politikom, da obljubljajo marsikaj, v praktičnem življenjuin konkretnih rešitvah pa zelo hitro pozabijo na daneobljube. Da se tudi meni ne bi očitalo kaj podobnega, semsi priskrbel svoj prvi uvodni prispevek v našem glasilu izleta 2004, št. 54, v katerem sem takole opredelil naše skupneprednostne naloge:– pomoč in sodelovanje z društvi pri njihovih nalogah. GlasiloSladkorna in priprava drugih obvestil in publikacijostane ena osrednjih nalog zveze.– Skupaj z društvi ustvarjati možnost za kakovostno in samostojnoživljenje sladkornih bolnikov.– Uspehi naših prizadevanj so odvisni tudi od dobrega sodelovanjaz diabetološko stroko. Ta povezanost je nujna,zato jo uvrščamo med prednostne naloge.– Delo z mladimi je iz leta v leto bolj množično. Tudi v prihodnjejim bomo namenjali vsestransko pozornost.– Pripravo strokovnih smernic in nacionalnega programaza diabetike še naprej uvrščamo med svoje prednostnenaloge. Tega cilja ne bomo mogli doseči brez medicinskestroke in ministrstva za zdravje.To je nekaj osnovnih nalog, ki sem jih zapisal v omenjeniizdaji glasila. Vedno je mogoče storiti še več in bolje. Kdornima tega cilja, nazaduje. Zato smo svoje skupne programevsako leto na skupščini vsebinsko dopolnjevali in konkretizirali.Danes, po osmih letih našega skupnega dela v organizaciji,ki ima »status humanitarne organizacije posebnegadružbenega pomena na področju zdravstva« in kateretemeljno poslanstvo je izobraževanje, ozaveščanje, informiranje,lahko z odgovornostjo ugotavljamo, da smo vokviru danih kadrovskih in materialnih možnosti uspešnoizpolnili dane obljube in obveznosti. Upam, da tudi našihzvestih partnerjev: Ministrstva za zdravje, Diabetološkegazdruženja <strong>Slovenije</strong>, Zavoda za zdravstveno zavarovanjein drugih nismo razočarali s svojim delom.Spoštovani! Danes je minilo že drugo leto, odkar se izvajajoaktivnosti iz Nacionalnega programa za obvladovanjesladkorne bolezni. V pripravi je zaključno poročiloo aktivnostih v zadnjih dveh letih. Krajši povzetek tega poročilabomo objavili v našem glasilu.– Število mladih, ki se udeležujejo tekmovanja iz znanjao sladkorni bolezni, se je v letih 2004–2011 povečalo zamalo manj kot sto odstotkov: leta 2004 jih je tekmovalo5480, leta 2011 pa že 10.560.– Sodelovanje z Diabetološkim združenjem, Ministrstvomza zdravje, ZZZDS, Inštitutom za varovanje zdravja,Lekarniško zbornico, Zbornico zdravstvene nege in drugimi,ki so sodelovali pri pripravi nacionalnega programa,je zelo dobro in uspešno.– O našem glasilu Sladkorna slišimo čedalje več pohval.Vedno več je poznanih strokovnih osebnosti, ki glasiloobogatijo s svojimi prispevki.– Že drugo leto je članom in drugim na voljo DIA-FON.– Obiskov na spletni strani je iz leta v leto več.– Ob 50-letnici naše organiziranosti smo pripravili posebnoobširno publikacijo, ob 55-letnici pa posebno številkoSladkorne.– Za udeležence tekmovanja mladih je vedno poskrbljenoz ustrezno strokovno literaturo.Pogoji za naše delo so se nam pomembno izboljšali, sajsmo s sredstvi Fiha pridobili več kot 110 kvadratnih metrovlastnih prostorov.– Našim članom v društvih smo omogočili nakup knjigeSladkorna bolezen tipa 2 po ugodni ceni.Še bi se dalo naštevati, vendar naj bo dovolj. Vse, karsmo dosegli v zadnjih letih na področju skrbi za sladkornebolnike, je rezultat naših skupnih prizadevanj. Slehernodruštvo ima pri tem svoj delež. Brez akterjev, s katerimismo se povezali v pripravi Nacionalnega programa, intudi posameznikov v tej združbi vsega tega ne bi zmogli.Po nekaj manj kot desetih letih (pred prevzemom predsedniškefunkcije sem bil podpredsednik) aktivnega inodgovornega dela v Zvezi <strong>društev</strong> <strong>diabetikov</strong> <strong>Slovenije</strong> bise rad iskreno zahvalil vsem sodelavkam in sodelavcem,članicam in članom izvršnega odbora v obeh mandatih,vsem predsednicam in predsednikom <strong>društev</strong> sladkornihbolnikov za dobro in uspešno sodelovanje, še posebej vsemprostovoljkam in prostovoljcem, mentoricam in mentorjemna osnovnih in srednjih šolah, ki nam pomagajo pri našihtekmovanjih z mladimi. Brez dobrega in uspešnega sodelovanjaz Diabetološkim združenjem <strong>Slovenije</strong> bi bilimanj uspešni. Zato še posebna zahvala tudi njim. Zahvalavelja tudi članom uredniškega odbora.Brez sredstev Fiha in pomoči sponzorjev bi bili naši programimočno okrnjeni. Tudi na tem področju želimo dobroin uspešno sodelovanje tudi v prihodnje. Tudi v prihodnjeskrbno spremljajte naše glasilo, saj je namenjeno pravvam. V vsaki številki se bo našlo kaj novega, kar vam bov pomoč pri vodenju vaše sladkorne bolezni. S primernimznanjem, našo lastno odgovornostjo in voljo lahko velikostorimo za našo bolezen.Lepe pozdrave od vašega večletnega predsednika zvezeJanka KušarjaSladkorna bolezen 3MAREC 2012


VSEBINA101482426362227OSREDNJA TEMA:Samokontrola in samozdravljenje6 Pomen samokontrole pri zdravljenjusladkorne bolezni8 Vloga medicinske sestre edukatorke10 Opolnomočen bolnik v referenčni ambulanti12 Samokontrola je veščina14 Kontinuirano (neprekinjeno) merjenje glukoze15 Merilniki glukoze v krvi18 Nacionalni program in merjenje krvnegasladkorja20 Pasti pri samourejanju sladkorne bolezni26 Samokontrola v enoti FITAKTUALNO18 Pismo ministru za zdravje22 Obnovljivi recept27 Kaj pokrije zdravstveno zavarovanjediabetikom30 Nosečnost in povišan krvni sladkorZA NAŠE ZDRAVJE32 Rak debelega črevesa in danke36 Priprava na obisk pri zdravniku36 Klopi so oživeli38 Osteoporoza in sladkorna bolezenOSEBNA ZGODBA24 Misli starejšega diabetika in diabetologao samovodenjuZDRAVJE NA KROŽNIKU39 Zdrava prehrana394 Sladkorna bolezenMAREC 2012


BESEDA UREDNICE® Živa Janež Višnar, urednicaIzdaja:<strong>Zveza</strong> <strong>društev</strong> <strong>diabetikov</strong> <strong>Slovenije</strong>,Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljanatelefon: 01 430 54 44,faks: 01 430 54 54,e-pošta: sloda@siol.net,e-pošta uredništva:sladkorna.urednistvo@gmail.com,na spletu: www.diabetes-zveza.siIzdajateljski svet:Jan ko Ku šar (pred se dnik),Maruša Pavčič, Dominik Soban,Val ne a Ju re čič (čla ni)Uredniški odbor:Živa Janež(glav na in od go vor na ure dnica),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),Milojka Mansoor (lek to ri ca),Tomo Šajn, Aleš Skvarča, dr. med.,Ksenija Šperanda Vidoševič (čla ni),Špel ca Ru dolf (taj ni ca intrženje oglasnega prostora)telefon: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.netGrafična priprava:BomArt, d.o.o., RakekTisk:Tiskarna Pleško, d.o.o., MedvodeNatisnjenih 17.850 izvodovRe vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa nav raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo zakul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.Projekt glasilo Slad kor na bo le zenje na podlagi Javnega razpisaza sofinanciranje projektov za promocijozdravja v letih 2011 in 2012 finančnopodprl Zavod za zdravstveno zavarovanje<strong>Slovenije</strong>Izdajo Sladkorne bolezeni je omogočilaFIHO – Fundacija za financiranjeinvalidskih in humanitarnih organizacijNovo Nordisk, d.o.o., je generalni sponzorZveze <strong>društev</strong> <strong>diabetikov</strong> <strong>Slovenije</strong>Za vsebino prispevkov in oglasovne odgovarjamo.Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.Obvladovanje bolezni – življenjska potTokratno številko revije smo posvetili lastnemu obvladovanju sladkornebolezni. Namen samokontrole in samovodenja je preprečiti akutne in kroničnezaplete bolezni. Samokontrola je pri tem sestavni del zdravljenja. Koristimerjenja krvnega sladkorja ima vsak bolnik s sladkorno boleznijo. Napodlagi izvidov lahko bolnik izboljša urejenost krvnega sladkorja z ustreznimiukrepi. Zato je samovodenje sestavni del bolezni. Je del oskrbe sladkornegabolnika in pomeni sposobnost določanja koncentracije glukoze vkrvi ter ustrezno prilagajanje odmerkov zdravil za doseganje ciljnih vrednostibrez hipoglikemij. Samovodenje lahko izvaja bolnik sam, svojci alipatronažna sestra. Pomembno je normaliziranje glikemije na tešče in tudipo obrokih.Samovodenje pomeni tudi beleženje dejavnikov tveganja sladkorne bolezni,kot so krvni tlak in maščobe v krvi. Je pomembna pot k samostojnostipri skrbi za lastno bolezen, kajti le dobro obvladovanje bolezni prinašasamozavest in samozaupanje. Na poti k visoki stopnji samokontrolepomaga zdravstveni tim, pri izvajanju posameznih metod sodelujejo diplomiranemedicinske sestre edukatorke.Kajti pogoj za uspešno samovodenjeje primerna poučenost bolnika, da zna pravilno ravnati glede na razmerein izvide. Tudi pri bolnikih, ki ne uporabljajo inzulina, se je izkazalo, daima samokontrola pozitiven učinek samo, če je bolnik ustrezno poučen otem, kaj naj naredi na podlagi izvida, kako si lahko sam pomaga s pravilnoprehrano in zdravim življenjskim slogom. Zato je samovodenje življenjskiprojekt, ki vključuje razvijanje znanja, veščin in strategij. Pri tem so testnitrakovi in merilniki sladkornemu bolniku orodje za merjenje krvnegasladkorja doma.Ravno pri kakovostni samokontroli ste veliko storili prav bolniki sami.<strong>Zveza</strong> <strong>društev</strong> <strong>diabetikov</strong> <strong>Slovenije</strong> je skupaj z zdravstvenim timom omogočila,da sta kakovost samovodenja in dostopnost merilnih trakov pri nasše vedno dobri.Pri tem se lahko za ves trud na področju zagotavljanja pravic kroničnihbolnikov zahvalimo tudi predsedniku zveze Janku Kušarju. V osmih letihje veliko prispeval k prepoznavanju sladkorne bolezni kot težave družbein ne le kot problem posameznika. V letih njegovega predsedovanja se jespremenil širši odnos do sladkornih bolnikov, bolezen pa je zveza skupajz društvi ljudem približala. Kot je Janko Kušar večkrat poudaril, pomembnoje sodelovanje tako s stroko kot z zdravstvenimi politiki, da ustvarimomožnosti za kakovostno obravnavo in preventivo. Sodelovanje pa bo v prihodnješe posebej pomembno, saj se nam napovedujejo težki časi, ki jihbomo lahko premagovali le skupaj.Foto:Brane BombačSladkorna bolezen 5MAREC 2012


OSREDNJA TEMASamokontrola in samozdravljenjePomen samokontrole pri zdravljenjusladkorne bolezni® asist. Aleš Skvarča, dr. med.foto: B. B.Pri zdravem človeku brez sladkorne bolezni je koncentracija glukoze v krvi (glikemija) vesčas uravnavana znotraj ozkega območja. To je pomembno za normalno delovanje vsehorganov, predvsem pa možganov. Za primerno urejenost glikemije skrbi trebušna slinavka,ki glede na potrebe izloča hormon inzulin. Pri sladkorni bolezni pa zaradi pomanjkanjainzulina oziroma njegovega nezadostnega delovanja pride do zvečanja glikemije.V sklopu zdravljenja je redno merjenjekoncentracije glukoze v krvi, ki gaopravlja bolnik (kar imenujemo tudi samokontrola),zelo pomembno. Glikemijaje odvisna od številnih dejavnikov:vrste in količine zaužite hrane, telesnedejavnosti, morebitne prisotnosti akutnebolezni ali druge vrste stresa itd. Sevedana glukozo v krvi vplivamo tudi zvrsto in količino inzulina in drugih antidiabetičnihzdravil. Vsi ti in še številnidrugi dejavniki v vsakem trenutkuvplivajo na bolnikov krvni sladkor. Mogočaso torej velika nihanja v krajših časovnihintervalih (dnevi, ure itd.). Zatoje zaželeno, včasih pa tudi nujno, da jebolnik sposoben v vsakem trenutku samdoločiti koncentracijo glukoze v krvi inustrezno ukrepati (govorimo o samovodenju).Ciljne vrednosti koncentracije glukozev krvi so individualne in so odvisnetudi od trenutnega načina zdravljenja. Onjih se je treba pogovoriti s svojim zdravnikom.Načeloma pa velja, da naj bi sekoncentracija krvnega sladkorja na teščein pred obroki gibala med 4 in 6mmol/l, 90–120 minut po obrokih panaj ne bi presegla 8 oz. 9 mmol/l.Na voljo so testni lističi za optično določanjeglukoze v krvi ali urinu. V zadnjemčasu se čedalje bolj uporabljajoelektronski aparati za merjenje glukozev krvi. Ti so čedalje manjši, hitrejši in natančnejši.Bolniku omogočajo reden nadzorglikemije večkrat na dan.Koristna povratna informacijaPri sladkorni bolezni tipa 2 so osnovazdravljenja nefarmakološki ukrepi, torejzdrava prehrana, zadostna telesna dejavnostin vzdrževanje primerne telesne6 Sladkorna bolezenMAREC 2011teže. Že za začetno stopnjo bolezni je zaželeno,da bi bolniki izvajali vsaj občasnosamokontrolo. Tako bi lahko s prilagoditvijoživljenjskega sloga še preduvedbo zdravil ugodno vplivali na razvojbolezni in upočasnili njen potek.Znanje samovodenja bolezni pa obveznopotrebujejo bolniki, ki se zdravijoz inzulinom. Pri njih so namreč mogočanajvečja oz. najhitrejša nihanjakrvnega sladkorja. Treba je znati tudi razbratirezultate in ustrezno ukrepati. Bolnikipotrebujejo znanje o načinu delovanjazdravil in posameznih pripravkovinzulina. Na podlagi rednih meritev spoznajoosnovne zakonitosti gibanja glikemijepri sebi in se lahko v poznejši podobnisituaciji ustrezneje odzovejo. Naprimer: nekdo vsako jutro uživa približnopodobno sestavljen in obilen zajtrk.Z rednimi merivami pred obrokom in ponjem lahko določi odmerek inzulina, kinajustrezneje prepreči preveliko zvišanjekrvnega sladkorja po obroku, hkratipa po obroku ne povzroči hipoglikemije,torej prenizke vrednosti glukoze vkrvi.Dnevnik samokontroleZapisovanju meritev glukoze je namenjenapriročna knjižica , imenovana»dnevnik samokontrole«. Vanjo bolniksproti zapisuje meritve in odmerke inzulina.Dnevnik ni namenjen le zdravnikuali edukatorju ob kontrolnem pregledu(kamor ga je sicer nujno redno nositi sseboj!), temveč predvsem bolniku samemu.Omogoča lažji pregled nad dogajanjemin lahko dobro prikaže vzročno-posledičneodnose med odmerkominzulina in meritvijo glukoze. Tudi vsehizrednih dogodkov (morebitnih hipoglikemijob telesni dejavnosti, porastov glikemijeob dietnih prekrških itd.) si človekniti ne more zapomniti, zato jih jepametno sproti zapisovati v dnevnik.Na podlagi pridobljenih izkušenj bolniklahko napreduje v znanju samovodenjabolezni.Nove tehnologijeV zadnjem času se čedalje bolj širiuporaba računalniške tehnologije prianalizi podatkov, ki jih bolniki dobijo zrednim merjenjem. To je nadgradnja pisanjadnevnika samokontrole in omogočaše bolj plastičen vpogled v gibanjekrvega sladkorja in iskanje trendov. Zlastimlajši bolniki tako rekoč rastejo zrazvojem tehnologije in si z njo radi pomagajo.Tudi številni starejši bolniki, kijim računalnik ni tuj, se z veseljem poslužujejotovrstnih pripomočkov.Pomen dobre urejenostisladkorne bolezniPoleg akutnih zapletov sladkorne bolezni,ki jih ponavadi srečujemo ob odkritjubolezni, so največji problem kroničnizapleti. Ti se razvijajo počasi, večlet. Bolniki nanje sprva niso pozorni,saj jim v začetku morda ne delajo težav.»Previsok krvni sladkor me ne boli,«pravijo. Nekateri celo zatrjujejo: »Ob višjihvrednostih glikemije se bolje počutim.«Ravno tu pa tiči glavni problem. Nadolgi rok stanje stalne hiperglikemijelahko vodi v razvoj kroničnih zapletov.Za sladkorno bolezen značilne so spremembena očesni mrežnici (diabetičnaretinopatija), ledvicah (diabetična nefropatija)in živčevju (diabetična nevropatija).Glavni vzrok obolevnosti insmrtnosti pri sladkornih bolnikih pa so


spremembe na velikih žilah, ki vodijo vrazvoj srčno-žilnih bolezni (ateroskleroza,srčni infarkt, možganska kap, perifernaarterijska bolezen itd.). In ker tovemo, je treba ukrepati, še preden tespremembe nastanejo ali se poslabšajo.Raziskave so pokazale, da sta pri tistihbolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, kiredno nadzirajo svoj krvni sladkor, obolevnostin umrljivost pomembno manjšikot pri bolnikih, ki samokontrole neizvajajo. Spremljanje glikemije se je izkazalokot zelo pomembno edukacijsko(učno) orodje, saj sproti daje povratnoinformacijo. Izkazalo se je tudi, da lahkodobro samovodenje bolezni zlasti nadaljši rok pomembno zmanjša stroškezdravljenja. Tudi pojavnost hipoglikemij,ki so sicer najpogostejši zaplet zdravljenjasladkorne bolezni, se z redno samokontrololahko zmanjša.Ozaveščenost bolnikovČeprav imamo danes na voljo širokopaleto merilnikov glukoze, je še vednoveliko bolnikov, ki ne izvajajo dobregasamovodenja. Velik problem je tudi motivacija,saj je cilj, to je preprečiti kroničnezaplete, dolgoročne narave. Zato nekateribolniki menijo, da se njihov trudne izplača, oz. rezultate pričakujejo prehitro.Rezerve so torej predvsem v ozaveščanjubolnikov in v čim boljši edukaciji.Bistvo uspeha samokontrole krvnegasladkorja je, da celotni zdravstvenitim, ki se ukvarja z bolnikom, slednjegapri tem spodbuja. Poučen in motiviranbolnik je svoj najboljši terapevt.Sklepna miselDiabetologi in edukatorji si želimo, dasladkorni bolniki merjenja krvnega sladkorjane bi dojemali kot nekakšno breme.Poučeni bolniki, ki izvajajo redne meritve,tako dobijo pomembno povratno informacijoo urejenosti glikemije. Zmožniso ugotoviti vpliv določene hrane, telesnedejavnosti in drugih dejavnikov na njihovoglikemijo in ustrezno ukrepati. Natej podlagi lahko spremenijo svoj načinrazmišljanja: namesto da svoj življenjskislog prilagodijo bolezni, zdravljenje bolezniprilagodijo svojemu življenjskemuslogu in postanejo bolj neodvisni!Strokovna priporočila glede pogostnosti meritev glukoze v krviin s tem povezana priporočila o predpisovanjutestnih lističev za meritev glukoze pri odraslih diabetikihV tabeli je navedeno priporočeno število potrebnih meritevkrvnega sladkorja glede na vrsto zdravljenja sladkorne bolezniin posebna obdobja zdravljenja z inzulinom, ki zahtevajodrugačno obravnavo. Pri posameznih bolnikih je pogostnostmeritev po presoji zdravnika lahko manjša od predlagane.V primeru klinično pomembnega dolgotrajnega problemahipo- ali hipergikemije je lahko pogostost meritev večjapo posebni obrazložitvi diabetologa, v vsem obdobju trajanjaproblema.Število meritev oziroma testnih trakov na mesec upoštevapovečanje količine za 10 odstotkov, kar zagotavlja primernoraven varnosti v primeru hipo- ali hiperglikemije. Število zatrimesečno obdobje je zaokroženo na 25 ali 50 zaradi standardnihpakiranj testnih trakov.Priporočeno število rednih meritev glukoze v krvi pri odraslih diabetikih glede na predpisano terapijoPogostost Število meritev Število meritev na 3 mesece,meritev krvnega HbA1c Osnova za izračun na mesec zaokroženo na 25, oziromaOblika sladkorja (KS) manj kot števila meritev (upoštevajoč hipo - 50 glede na standardzdravljenja na dan 6,5 % na mesec ali hiperglikemije) pakiranj testnih trakovInzulin več kot4x na dan KS 7x na dan - 30 dni x 7 meritev = 210 231 700Inzulin KS 3x na dan - 26 dni x 3 meritev = 783x na dan 1 profil na teden 4 profili x 6 meritev = 24 112 350Inzulin KS 2x na dan - 26 dni x 2 meritev = 522x na dan 1 profil na teden 4 profili x 6 meritev = 24 83 250Inzulin 1x na danali inzulin KS 2x na dan NE 26 dni x 2 meritev = 52(skupaj z zdravili) 1 profil na teden 4 profili x 6 meritev = 24 83 250Inzulin 1x na danali inzulin KS 2x na dan NE 26 dni x 1 meritev = 26(skupaj z zdravili) 1 profil na teden 4 profili x 6 meritev = 24 55 175 (200)KS 1x na dan NE 26 dni x 1 meritev = 26Zdravila 1 profil na teden 4 profili x 6 meritev = 24 55 175 (200)KS 1x na danZdravila 1 profil na teden DA 1 profil x 6 meritev = 6 7 25 (50)Brez zdravil 1x profil na mesec NE 4 profili x 6 meritev = 24 26 75 (100)Brez zdravil 1x profil na mesec DA 6 7 25 (50)Strokovna priporočila so potrjena s strani Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetesin bolezni presnove Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.Sladkorna bolezen 7MAREC 2012


OSREDNJA TEMASamokontrola in samovodenje - vloga medicinske sestreSama številka brez ukrepov ne zadostuje® Tina Kralj»Neredko pridejo na edukacijo bolniki, ki sedejo za mizo, ponosno pokažejo vestno vpisane meritve ravni krvnegasladkorja in se pohvalijo, kako pridni so bili. Ko pregledamo vse skupaj in ugotovimo, da so vsak dan opravilina primer sedem meritev, jih vprašam, kaj menijo o rezultatih. In slišim odgovor – ja, tega pa ne vem, kar bostevi rekli … Je torej smiselno, da si kar naprej merijo raven krvnega sladkorja, če to – torej brez uvedbe ukrepov –razumejo kot dobro samovodenje svoje sladkorne bolezni?« opozarja na pomanjkljivo razumevanje prednosti inpomena samokontrole višja medicinska sestra edukatorka Jana Klavs.Da je vprašanje o razumevanju samokontroleres pereče, potrjuje primer bolnice,ki si je nekaj minut po zaužitem jabolkupri sosedi pomerila raven krvnegasladkorja. Zaradi visoke vrednosti (17mmol/l) ni nikoli več jedla jabolka. JanaKlavs: »To je povsem napačno, naravnostteror nad njeno prehrano. Jabolko vendarsvetujemo kot dobro živilo. Ta bolnica nivedela, kaj se je v njenem telesu dogajalopred tem. In tovrstno neznanje skušamorazjasniti na naših edukacijah.«Škodljive naključne meritveBolniki, ki si raven sladkorja v krvi izmerijole občasno, naj bodo še posebnopozorni, opozarja sogovornica. Dva rezultatav okviru zdravniškega pregledain še kakšen mimogrede v lekarni nepokažejo resničnega stanja. Še več, bolnikulahko dajo lažen občutek, da jenjegova sladkorna bolezen urejena. Posledičnose stanje lahko korenito poslabša.Jana Klavs: »Enkratna meritevje le podatek o trenutnem stanju. In tegase bolnik mora zavedati!«Kdo naj meriSladkornim bolnikom, ki potrebujejoinzulinsko zdravljenje, vsi pripomočki zasamokontrolo sladkorne bolezni pripadajov okviru zdravstvenega zavarovanja.Druga skupina so bolniki, ki se pripravljajona uvedbo inzulina. Jana Klavs:»Tovrstna predpriprava nekaj mesecevprej je nadvse smiselna, saj bolnik prekrednih meritev sam lahko preveri, danjegov krvni sladkor resnično niha, terse tako prepriča, da je inzulinska terapijazanj nujna. Neredko bolniki šele vDružina naj živi v duhu sladkornegabolnika, vendar naj drugi člani neprevzemajo bolnikovih odgovornosti privodenju njegove sladkorne bolezni,razen če ni to res nujno.Višja medicinska sestra edukatorka JanaKlavs s Kliničnega oddelka zaendokrinologijo, diabetes in presnovnebolezni UKC in iz diabetološke ambulantePoliklinike v Ljubljani: Obstajajo bolniki, ki vsvojem življenju ničesar ne storijo za svojosladkorno bolezen, a si redno trikrat na danmerijo sladkor. Brez ukrepanja je tozapravljanje časa in denarja.tem obdobju razumejo, zakaj je trebauvesti inzulinsko zdravljenje.«Najprej je na vrsti aparatZa uspešno samokontrolo mora bolniknajprej obvladati uporabo merilnika ravnisladkorja v krvi. »V uvodni edukacijise z bolnikom pogovorimo o njegovemživljenjskem slogu in zdravstvenem stanju.Oba namreč narekujeta izbiro glukometra,teh pa je danes resnično velikovrst. Tisti, ki jih morda že pestijokakšni pozni zapleti sladkorne bolezni,bodo izbiro prilagodili glede na ohranjenvid (torej potrebujejo velik zaslon)foto: BRANE BOMBAčali glede na zmožnosti rokovanja (svetovalibi jim aparat s čim manj funkcijskimitipkami). Zelo aktivni, ki so velikozdoma, bodo morda najraje vzeli aparat,ki ima poseben bobnič za shranjevanjeveč merilnih lističev hkrati. Takojim ne bo treba vsakokrat sproti pripravitinovega. Pomembno je, da si vsakbolnik s sladkorno boleznijo sam izbereaparat po meri. To je njegova pravica,«razlaga med. sestra edukatorka.Uporaba in higienaEdukatorke bolnika poučijo o uporabiglukometra, predvsem pa je pri njih poudarekna svetovanju o pravilnem higienskemminimumu pri samokontroli.Jana Klavs: »Bolnike učimo, kako najpripravijo roke za odvzem krvi. Nemalobolnikov se skuša zgledovati po zdravstvenihustanovah in si mesto odvzemapred vbodom razkužuje. Pri tem pravilomakonico prsta popršijo in nato v ševlažno kožo zapičijo lanceto. Tak načinje napačen, saj ostanek razkužila vplivana rezultat meritve.« Kot je pojasnila sogovornica,so doma edini pripomočki,ki jih potrebujemo, voda, milo in čista brisača.Morda so še večja in pogostejša težavačistilni vlažilni robčki. »Tudi te odsvetujemo,saj snovi, ki ostanejo na roki,prav tako popačijo rezultat meritve.«Včasih se bolnik pohvali, da ima vesmesec eno iglico. To ni prav!Umazano in čistone spada skupaj!Nekateri bolniki imajo težave s higienopripomočkov. Pri vseh spodbujajoredno menjavo iglic, pojasnjuje edukatorka,ki naj jih ne shranjujejo skupaj sčistimi. »Navodilo, da je treba sproti odmetavatiumazane pripomočke, je nadvsepomembno. Prav tako opozorilo, da8 Sladkorna bolezenMAREC 2011


se je treba zbadati v vse prste, ne le v enega,in da edino mesto vboda ni konicaprsta. Kožo je treba razbremeniti, zatonaj se bolniki zbadajo tudi ob blaziniciin pod njo.« Ustrezno shranjevanje zagotavljaustrezne rezultate, tudi ves časodprte škatlice z merilnimi lističi so pogostavelika napaka. »Taki lističi spadajov smeti, saj se preveč navlažijo!« Sicer,kot ugotavlja, uporabniki ne gledena starost praviloma nimajo težav z uporabomerilnikov: »Včasih imajo ob menjaviaparata nekaj začetnih težav bolniki»inzulinski veterani«. Predvsem jihpesti drugačna tehnika nanosa krvi namerilni listič, zato naj bodo pozorni nanavodila, ki se lahko razlikujejo od dozdajšnjih.«Danes večina bolnikov nima težav zuporabo merilnika sladkorja v krvi inpripomočkov. Večina sodobnihaparatov za pravilno delovanje nepotrebuje več kod, uporabnik moraznati uporabljati lancetnik z lanceto,aparat in merilni listič.Komu lahko zaupamoMerilniki, ki jih bolniki dobijo na naročilnico,so vsi preverjeni in ustrezni.Na kaj naj bodo pri nakupu glukometrapozorni tisti, ki se za merjenje sladkorjav krvi odločijo sami? »Varno jemerilnik kupiti v lekarni, z znanim distributerjem.Večina jih ima vzpostavljencenter za pomoč uporabnikom,prek katerega uporabnikom neposrednosvetujejo, če imajo težave ali kakšnovprašanje. Kupcem glukometra svetujemveliko previdnost pri nakupu preksvetovnega spleta ali v prosti prodaji vtehničnih trgovinah.« Ne glede na to, aliste merilnik dobili prek zavarovanja aliga kupili sami, spravite vse garancijskekartice in ne zavrzite kontaktnih podatkov.»Najdražji del merjenja sladkorjav krvi so namreč merilni lističi. Uporabniknaj zato pred nakupom preveri,ali so na voljo tudi ustrezni merilni lističiza njegov aparat. Pri večini aparatovv lekarnah na načrtovani umik merilnihlističev s trga opozarjajo že podjetjasama.«Pridite na posvetZa edukacijo o samokontroli se lahkodogovorijo tudi bolniki, ki so si sami kupilimerilnik, poudarja naša sogovornica:»Glede pouka o rabi merilnikov sodelujemoz lekarniško zbornico – aparatenaj bi jim predstavili v lekarnah obnakupu. Pri nas jih opozorimo na žeomenjeni higienski vidik, predvsem pajim skušamo razjasniti pomen rednihmeritev sladkorja v krvi.«Najpomembnejša edukacijska ura vpovezavi s samokontrolo sledi približnoteden dni po uvedbi domačega merjenja.»Z bolnikom pregledamo prve rezultatein se o njih temeljito pogovorimo.Skušamo ugotoviti, kaj vpliva na nihanjaravni glukoze in – predvsem – kakšniukrepi bi bili potrebni. To zadnje jeključno, le merjenje in zapisovanje številkje veliko breme za bolnika brez pravegaučinka.« Zakaj se torej preštevilnibolniki kljub opozorilom še vedno zadovoljijole z vpisovanjem rezultatov vdnevnik merjenj? Jana Klavs: »Mordaniso vajeni odločanja o svoji terapiji. Lemalo je bolezni, pri katerih bolnik takozelo enakovredno soodloča pri zdravljenju.Ta pristop morda nekoliko bolje razumejomlajše generacije, ki to pričakujejože od začetka bolezni. Tovrstnegapartnerskega odnosa starejši nikoliprej niso imeli, morali so le upoštevatinatančna navodila. A sodoben bolnikmora prevzeti več odgovornosti za svojezdravje!«Svojci za podporoKdaj naj se samokontrole priučijo svojcisladkornega bolnika? »Pri tistih, ki sosami sposobni samokontrole in samovodenja,edukacija svojcev ni potrebna.Zelo pa je uporabno, da še nekdo v bolnikovibližini zna izmeriti krvni sladkor,še zlasti pri tistih, ki jih ogroža hipoglikemija.Največkrat jih uporabe merilnikain pripomočkov nauči bolniksam.« Sicer edukatorke pomoči svojcevpri samokontroli ne predvidevajo, saj jeprelaganje odgovornosti na svojca dodatnobreme za oba z bolnikom, je odločnasogovornica: »Bolezen ima bolnik insam naj skrbi zanjo.« Nekateri vendarlene zmorejo sami oziroma imajo večtežav. »Na edukacijo vedno povabimobližnje tistih sladkornih bolnikov, kiimajo slabše kognitivne sposobnosti alitežko rokujejo z aparati. Včasih potrebujejole več časa in mirno domače okolje,pa tudi njim steče. Včasih pa resničnopotrebujejo pomoč svojcev.«Kdor meri krvni sladkor, naj ve tudipovedati, kaj početi z rezultati!Samokontrola – samovodenjeBolnikom, ki jemljejo peroralne antidiabetike,v okviru zdravstvenega zavarovanjapripadajo posebni optični merilnilisiči. Ti bolniki meritev pravilomane izvajajo tako pogosto, a zadosti,da lahko – če je treba – ukrepajo. JanaKlavs: »Seveda ne morejo v enaki merivplivati na terapijo, lahko pa pomembnovplivajo na življenjski slog.« In prav ta– življenjski slog osebe s sladkorno boleznijo– je tudi del samokontrole. V ozkemmedicinskem pomenu je samokontrolares jemanje krvi in merjenje ravnikrvnega sladkorja. V vsakdanjem življenjupa mora sladkorni bolnik sam pazitina več dejavnikov, če želi svojo bolezenimeti na vajetih. Jana Klavs: »Bolniknaj si zapomni, da mora vsako letoopraviti celovit pregled v diabetološkiambulanti. Naj sam ve, da mu morajonajmanj enkrat na leto pregledati očesnoozadje in stopala.« S tega vidika samokontrolapomeni tudi redno vsakodnevnosamopregledovanje stopal.»Vsak bolnik je lahko pozoren na svojaobčutenja in tako hitreje prepozna diabetičnonevropatijo. In, ne nazadnje,samokontrola je v tem pomenu tudiskrb za zdrav življenjski slog z nadzoromprehrane.«Brezplačni svetovalni telefon za sladkornebolnike DIA-FON je že na voljo.Na vaša vprašanja odgovarjajo strokovnjakivsako sredo med 18. in 22. uro.Sladkorna bolezen 9MAREC 2012


OSREDNJA TEMASamokontrola v referenčnih ambulantahŽelimo opolnomočenega bolnika® Tina KraljSladkorni bolniki, katerih zdravljenje vodijo v ambulantah družinske medicine skupaj z referenčnimi, samokontrolev ožjem pomenu besede, torej samostojnega rednega preverjanja ravni sladkorja v krvi, praviloma (še) ne izvajajo.»Samokontrolo pri nas bolj razumemo v pomenu samooskrbe,« pojasnjuje prim. asist. dr. Davorina Petek, dr. med.,s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, spec. splošne medicine v Zdravstvenem zavoduZdravje, »kar pomeni, da bolnika učimo, kako ustrezno živeti s svojo boleznijo in se odzvati ob morebitnihzapletih.«Uvedba referenčnih ambulant je pomembnospremenila predvsem možnostodkrivanja bolj ogroženih za razvoj katereizmed kroničnih bolezni, med temisladkorne bolezni tipa 2, na področju diabetesapa omogočila kakovostno laboratorijskoobravnavo in sodelovanje razširjenegazdravstvenega tima pri skrbi zapacienta. »Že več kot desetletje se številnisladkorni bolniki na dieti in peroralniterapiji zdravijo pri osebnih zdravnikih.Strogega pravila ni, a tudi danes, pouvedbi referenčnih ambulant, te bolnikeobravnavamo na primarni ravni, vsiz inzulinsko terapijo pa odidejo k specialistomdiabetologom,« razlaga sogovornica.Povzeto iz smernicSamokontrola pomeni predvsemsamomeritve glukoze v krvi, lahko patudi samomeritve glukoze v urinu inketonov v krvi ali v urinu.Samovodenje pomeni bolnikovoukrepanje na podlagi izvidovsamokontrole.Samooskrba pomeni bolnikovo uspešnosamovodenje glikemije, nadzor naddrugimi dejavniki tveganja za srčnožilnebolezni, odkrivanje kroničnihzapletov sladkorne bolezni in skrb zasplošno zdravstveno stanje.10 Sladkorna bolezenMAREC 2011foto: BRANE BOMBAčPrim. asist. dr. Davorina Petek, dr. med., spec. splošne medicine: Z možnostmi, ki jih prinašareferenčna ambulanta, pričakujemo izboljšanje in spremljanje kakovostne obravnavebolnikov. Ti imajo zdaj na voljo strokovni tim z dodatno izobraženo medicinsko sestro.Edukacija tudiv referenčnih ambulantahV minulih tednih je intenzivno dodatnoizobraževanje za celostno oskrbobolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2končala še tretja skupina diplomiranihmedicinskih sester. »Torej naj bi imeleustrezno dodatno znanje zdaj vse dipl.med. sestre, ki sodelujejo v doslej vzpostavljenihreferenčnih ambulantah. Toomogoča tudi kakovostnejše svetovanjebolnikom glede pomembnih spremembživljenjskega sloga, kar je temeljzdravljenja sladkorne bolezni.« Predvsempa prijaznejši pogled v prihodnostomogoča odslej občutno bolj strukturiranaobravnava sladkornih bolnikovz veliko aktivnejšim pristopom. Dr.Davorina Petek: »Ključno je, da iščemobolj ogrožene in skušamo bolezen preprečiti,bolnike pa zdravimo po smernicahza obravnavo sladkorne bolezni.Dipl. med. sestre v referenčnih ambulantahvzpostavljajo registre kroničnihbolezni, hkrati so skrbnice letnih poročilvseh vidikov obravnave za vsakegakroničnega bolnika posebej. Poskrbijo,da le-ti pridejo na vse potrebne preglede,izvajajo edukacijo in so usposobljenetudi za pouk bolnikov o samokontroli.«Meritve ob letnih pregledihSladkorni bolnik s predpisano peroralnoterapijo oziroma tisti, ki še ne potrebujezdravil, mora tudi sam vedeti, da jeza dober nadzor bolezni nadvse pomembenvsakoletni pregled s preverjanjemvseh stanj. »Bolnike s primernim glikiranimhemoglobinom in brez zapletovznova naročimo čez leto dni. Medtem selahko posvetujejo z diplomirano medicinskosestro. Če kakšna vrednost niustrezna, ga povabimo prej. Načrt obravnavenaredi zdravnik v sodelovanju zdiplomirano medicinsko sestro. V referenčnihambulantah sestre tudi pregledujejonoge, česar prej nismo mogli izvajati.«Sladkornim bolnikom, ki še nepotrebujejo inzulinskega zdravljenja, zavarovalnicane plača pripomočkov zasamokontrolo. Nekateri jih kupijo sami.


Dr. Davorina Petek: »To je koristno predvsemob odkritju sladkorne bolezni, dase bolnik natančneje nauči, kakšen jeučinek prehrane in telesne dejavnostina njegov sladkor. Predvsem so to osebe,ki želijo od začetka razumeti in nadzorovatisvojo sladkorno bolezen. Samokontrolaje smiselna tudi ob neurejenisladkorni bolezni ali drugih poslabšanjihzdravja. Pomembno je, da jimpojasnimo namen in način domačih meritevin jih naučimo, kako se odzvatiglede na rezultat.« Kadar rezultati pokažejoveč težav, se družinski zdravnikivedno lahko posvetujejo s kolegi diabetologi.Kaj pa optični čitalni trakovi, kakopogosto jih predpisujejo? »Redkeje, sajje informacija glede ravni sladkorja vkrvi veliko manj natančna kot pri aparatih.Če bolnik izrazi željo in se naučisamokontrole, mu omenjene trakovelahko predpišemo.«Povzeto iz smernicUčinkovitost samokontrole glukoze vkrvi pri bolnikih s sladkorno boleznijotipa 2, ki se zdravijo z dieto ali speroralnimi hipoglikemiki, je glede naobjavljene rezultate še vedno manjjasna. Prav gotovo je smiselna pri vsehna novo odkritih sladkornih bolnikih,pri posameznikih, ki imajo dinamičenživljenjski slog, se pogosto srečujejo shipoglikemijo, in predvsem pri tistih, kiso močno motivirani za doseganjedobre metabolne urejenosti.Sodelovanje svojcevje pomembnoDružinski zdravniki seveda še naprejskrbijo za svoje paciente, tudi za tiste,ki zaradi sladkorne bolezni obiskujejospecialiste. Sogovornico smo povprašali,glede česa ti najbolj tožijo, kaj se jimzdi na poti do opolnomočenja najtežje.»Zagotovo redukcijska prehrana oziromacelotna sprememba življenjskega sloga.Sladkornim bolnikom – večina jih je pretežkih– sicer takoj po diagnozi pogostouspe izgubiti nekaj odvečnih kilogramov,a se jim ti hitro povrnejo. K temupripomorejo nekatera zdravila, zagotovopa je eden izmed razlogov za to tudipomanjkanje obnovitvene edukacije vpreteklosti. Ta je zdaj na voljo.« In edukacijoo sladkorni bolezni – vsaj posredno– potrebujejo tudi svojci številnihsladkornih bolnikov. »Sistem prehraneje namreč vzpostavljen znotraj družine,zato je dobro, da tisti, ki skrbi zahrano, izve, kakšne spremembe so potrebne.Zato včasih tudi njih povabimona posvet v ambulanto,« dodaja prim.Davorina Petek.eReševalec vam lahko reši življenjeZa večjo varnost sladkornih bolnikov je odslej poskrbljenos kartico eReševalec, ki vam ponuja možnost hitre identifikacijein dodatno varnost. Zgodi se lahko, da zaradi nezavestiali zmedenosti v kritičnem položaju niste zmožnireševalcem posredovati podatkov o svojem zdravstvenemstanju, terapiji, ki jo prejemate, alergijah in podobno.Takšnih trenutkov se ne da predvideti, ne morete jih načrtovati,lahko pa ste nanje pripravljeni. Ko boste imeli prisebi kartico eReševalec, bodo vaše informacije zdravstvenemuosebju na voljo takrat, ko bo to najbolj potrebno. Reševalcibodo ukrepali hitreje in učinkoviteje.Kartica eReševalec vsebuje naslednje podatke:• vaše osnovne podatke (ime in priimek, naslov, datum rojstva)• telefonske številke oseb, ki bodo obveščene, če se vamkaj zgodi• bolezenska stanja (alergije, sladkorna bolezen, koronarnabolezen …)• zdravila, ki jih prejemate, in njihove učinkovine• krvno skupino• zapis o morebitni nosečnosti• podatke o nalezljivih boleznihPodatki so zapisani v angleščini in latinščini, zato je karticauporabna tudi v tujini.Kartica je bila razvitav sodelovanju z reševalciTi se pri delu soočajo s pomanjkanjem hitrih in ključnih informacij,ki jih nujno potrebujejo. Te informacije bi po njihovihbesedah rešile marsikateroživljenje, omogočilekakovostno oskrbo pacientain olajšale njihovodelo. Ključnega pomena soza reševalce verodostojnipodatki, za katere bo poskrbelvaš izbrani zdravnik.Dodatne informacije:www.smartsciencesolutions.siali po telefonu: 064162 986.eReševalec organizira nastrani Facebook nagradnoigro, za sodelovaje se lahkoprijavite tudi po telefonu.Nagradna igra bo trajalado 30. marca 2012.ŽJVSladkorna bolezen 11MAREC 2012


OSREDNJA TEMASamokontrola in samovodenjeSamokontrola je veščina® Maja Južnič SotlarDobro urejena sladkorna bolezen je prvi pogoj za preprečevanje ali odložitev razvoja kroničnih zapletov sladkornebolezni in srčno-žilnih bolezni, ki so najpogostejši vzrok za zbolevnost in umrljivost sladkornih bolnikov.Samokontrola krvnega sladkorja je veščina vodenja sladkorne bolezni in za bolnike pomeni glavno orodjeza dobro urejenost bolezni, pravi Ranka Đurđević Despot, medicinska sestra edukatorka s Kliničnega oddelkaza endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Samokontrola je del samovodenja bolezni inzaobjema ukrepanje posameznega bolnika glede na izvide samokontrole. Sposobnost za samokontrolo se pridobis kakovostno zdravstveno vzgojo.Kot poudarja sogovornica, samokontrolanamreč nima nikakršnega smisla,če se na njene izsledke bolnik ne odzove.Bolnik mora biti pri svoji bolezniopolnomočen za samooskrbo, kar pomeni,da mora obvladati tako samokontrolokrvnega sladkorja kot samovodenjebolezni, torej da zna ustrezno ukrepatioziroma se odzvati na izsledke meritevkrvnega sladkorja.Vsi na novo odkriti bolnikiSamokontrola je smiselna za vse nanovo odkrite bolnike sladkorne boleznitipa 2 kot sestavni del izobraževanja zasamovodenje svoje bolezni. Priporočljivaje za tiste, ki so se je sposobni naučitiin ki razumejo izmerjene vrednostisladkorja ter se nanje znajo tudi ustreznoodzvati. Merjenje krvnega sladkorjasamo po sebi brez ustreznega odzivanjana rezultate nima nikakršnega smisla.Samokontrola je nujna pri bolnikih,ki se zdravijo z inzulinom. Dajanje inzulinabrez samokontrole je lahko zelonevarno. Izvajanje samokontrole je priporočljivotudi za nosečnice, ki imajo gestacijskitip sladkorne bolezni, za mlajšebolnike, za ljudi z dinamičnim življenjskimslogom, za bolnike, ki prebolevajoakutno bolezen, za bolnike, kiimajo pogoste epizode hipoglikemije alijih ne čutijo.Samokontrola krvnega sladkorja je pobesedah sogovornice zelo pomembnapredvsem za spremljanje urejenosti inboljšo trajno urejenost sladkorne bolezni,saj urejenost glikemije vpliva naboljšo kakovost življenja. Samokontrolaje pomembna za oceno vpliva spremembeživljenjskega sloga, pomembnaje, kadar bolnik spremeni način zdravljenja,če zboli za katero drugo boleznijo,z njo pa lahko tudi prepreči hipoglikemijoali jo potrdi.12 Sladkorna bolezenMAREC 2011Pogostnost odvisnaod zdravljenjaKako pogosto naj si bolnik nadziravrednosti krvnega sladkorja, je odvisnopredvsem od načina zdravljenja. Bolniki,ki si bolezen urejajo z inzulinom,imajo predpisano inzulinsko shemoin s tem tudi število odmerkov inzulina,zato je svetovano število meritevkrvnega sladkorja različno od bolnikado bolnika in pogojeno s to shemo,pojasnjuje sogovornica. Ljudje, ki so nanefarmakološkem zdravljenju, ki sezdravijo z zdravo prehrano in gibanjem,vsakodnevnih kontrol krvnegasladkorja ne potrebujejo. Bolniki, kise zdravijo s tabletami, tudi ne potrebujejotako pogostih meritev. Rednemeritve nam dajo vpogled v dinamikospreminjanja vrednosti krvnega sladkorja.Bolniki si lahko merijo krvni sladkorpred obroki in zvečer pred spanjem.Lahko pa si merijo krvni sladkor po obrokih.»Bolnika moramo opozoriti, da jemeritev po obroku časovno omejena injo mora izvesti uro in pol do dve poobroku. Ciljne vrednosti krvnega sladkorjav plazmi kapilarne krvi so 4–7mmol/l pred obroki in 5–10 mmol/l dveuri po njih. Vrednosti pa zelo prilagajamoindividualno glede na sposobnostposameznika, da si uredi bolezen, gledena njegovo starost, druge bolezni …Kolikor je mogoče, si želimo, da se vrednostipribližajo ciljnim vrednostim. Svetujemomeritev krvnega sladkorja vednoob slabem počutju.Ko govorimo o pogostnosti meritevkrvnega sladkorja za nosečnice, svetujemomeritve na tešče in 90 minut poglavnih obrokih. Dovoljene vrednosti sodo 5,3 mmol/l na tešče in do 6,6 mmol/po hrani.Zelo pomembno pa je, da bolnik vsemeritve in rezultate beleži. Čeprav imajovsi sodobni merilniki spomin izmerjenihvrednosti, je za lažje spremljanjeurejenosti bolezni bistveno primernejšidnevnik samokontrole v obliki knjižice.Dnevnik ni v pomoč samo edukatorjuin zdravniku, ampak tudi bolniku,saj na podlagi vrednosti iz njega ugotavlja,ali bolezen vodi pravilno ali ne. Večinamerilnikov ima možnost računalniškepovezave. A ker je večini naših bolnikovračunalnik še precej tuj in ga neznajo uporabljati, je bolje, da si vrednostizapisujejo v knjižico, ki naj jo vednoprinašajo na kontrolne preglede, da jotam skupaj ovrednotimo in na podlagirezultatov iz nje tudi načrtujemo zdravljenje.Tovrstno zapisovanje in spremljanjevrednosti krvnega sladkorja bolnikudaje več kot potrebne izkušnje,znanje in iz tega izhajajočo samozavest,saj postane nekakšen “sam svoj zdravnik”.To je pomembno, saj so redni preglediv ambulanti le dvakrat na leto,«pravi sogovornica.Kdaj k edukatorkiMerilnik za redno samokontrolokrvnega sladkorja potrebujejo vsi bolniki,ki so na inzulinu, priporočljiva pa ježe v fazi, ko je jasno, da bo bolnik prešelna inzulin. »Vsi, ki delamo s sladkornimibolniki, pa zelo poudarjamo, da jesmiselna redna samokontrola krvnegasladkorja pri vseh na novo odkritih bolnikih,«pravi sogovornica in pojasnjuje,da zavarovalnica tistim bolnikom, ki soše na nefarmakoloških ukrepih, ne priznamerilnika krvnega sladkorja, zato gamorajo kupiti sami. »Če je posameznikpripravljen kupiti merilnik, to zelo pozdravljamoin vsakomur tudi ponudimomožnost izobraževanja o pravilniuporabi merilnika, pogostnosti izvajanja


meritev, beleženju izmerjenih vrednostikrvnega sladkorja v dnevnik samokontrolein ciljnih vrednostih. Bolnike, zlastitiste, ki prehajajo na inzulin, pa skušamoprepričati, kako zelo pomembnoje redno merjenje. Brez tega si ne morejodajati ustreznih odmerkov inzulina.Odmerjanje »na pamet« je škodljivo incelo nevarno,« razlaga sogovornica indodaja, da zaradi strahu pred zbadanjemljudje pogosto na začetku odklanjajomerjenje krvnega sladkorja, zlastiče se počutijo dobro. Pogosto ne vidijopravega smisla v rednem nadzoru krvnegasladkorja, če se počutijo dobro.A to je lahko zelo nevarno, pojasnjujesogovornica, saj sladkornabolezen ne boli, je »tihi ubijalec«.Ko nastanejo zapleti, pa ješkoda na zdravju praviloma žezelo velika. »Včasih jih tudi s samomeritvamiprepričamo, da sonjihovi sladkorji previsoki in neurejeniin da to zanje ni dobro, četudine občutijo nikakršnih težavzaradi bolezni, in jih motiviramoza spremembe v zdravljenju. Pravilomaso zelo presenečeni, saj si niso mislili,da je njihov sladkor res tako neurejen.Ko samokontrola steče in vidijo, da ni hudega,pogosto obžalujejo, da so se jetako otepali in da je niso začeli prej.«Pomen samokontroleRezultati samokontrole imajo pri bolnikihzelo velik izobraževalni pomen, poudarjasogovornica. Ljudi ozavesti, kakona obnašanje in nihanje krvnega sladkorjavpliva hrana (velikost obroka, njegovasestava), kako vplivajo telesna dejavnost(trajanje in intenziteta), različnazdravila, sočasne akutne bolezni, stres… Na podlagi samoopazovanja in rednihmeritev lahko bolnik sčasoma dobi zelodober občutek za to, kako si mora ureditiživljenje in prehrano, da je bolezenpod čim boljšim nadzorom in urejena.Bistvena je motivacijaUčenje najlaže steče, če so bolniki motiviranizanj. Seveda vsi bolniki te motivacijene premorejo, razlaga sogovornica,in to vedno upoštevajo. V takihprimerih ali če je bolnik slabše zmogljiv,če ima slabše motorične sposobnosti,slabši vid, sluh, je dementen ali duševnoprizadet, vedno v nadzor in vodenje boleznipritegnejo bolnikove svojce, skrbnike.Včasih sodeluje tudi patronažna služba.To se je izkazalo za zelo uspešnoin pozitivno, saj si več glav več zapomniin samokontrola laže steče.Strah pred bolečinoBolniki imajo proti merjenjem vrednostikrvnega sladkorja pogosto velik odpor,razlaga Ranka Đ. Despot. Odporpraviloma izhaja iz strahu pred zbadanjem,ki ga povezujejo z bolečino. »Zlastistarejši bolniki imajo predstave izmladosti, da je zbadanje z iglo zelo boleče.Nekoč je res bilo, saj so bili pripomočkibolnikom občutno manj prijazni.Igle so bile debelejše in zagotovo je bilatudi bolečina hujša. Zdaj pa so iglicetanke, vbodljaj se komaj čuti. Ko bolnikpremaga ta strah in odpor, je vse velikolažje. Naslednja skrb, ki jo izražajo, jetudi, ali bodo morali krvni sladkor meritivse življenje. Veliko moramo delatina izobraževanju, da sami dojamejo, daje sladkorna bolezen kronična in neozdravljiva,a obvladljiva, a morajo bolnikiza to tudi sami kaj narediti in sodelovati.Vedno jim pokažemo tudi možnostizbire globine vboda, svetujemomenjavo prstov, izogibanje zbadanju vsredino jagodice, da je odvzem manj neprijeten,in ko to usvojijo, so po navadizadovoljni in pomirjeni.«Merilniki za vsakogarNa trgu je zelo veliko različnih merilnikov,ki so kakovostno vsi primerljivi,a med njimi obstajajo razlike v posameznihlastnostih. Kot pravi sogovornica,vsakemu bolniku predstavijo vse merilnike,ki so na voljo na našem trgu,posameznik pa se nato glede na svoje željein potrebe odloči za tistega, ki mu najboljustreza. Včasih se zgodi, da imajodoma dva različna merilnika. V tem primerujim svetujejo, naj ju ne uporabljajosočasno, temveč naj se odločijo zaenega ali drugega. Med posameznimimerilniki so dovoljena določena odstopanja,ki bi lahko uporabnika zmedla. Čebolnik kadarkoli posumi, da je meritevnerealna ali celo netočna, lahko pride vambulanto, kjer mu naredijo primerjavomeritev krvnega sladkorja z merilnikomin laboratorijem in lahko takoj ugotovijo,ali merilnik dobro deluje.Pravilno ravnanjez merilnikomKot še poudarja edukatorka Ranka Đ.Despot, bolnikom polagajo na srce, najz merilnikom ravnajo ustrezno inskrbno. Pomembno je, da imajo pri vsakimeritvi čiste roke. Razkuževanje vdomačem okolju ni potrebno, čistočapa vsekakor, pravi in dodaja, da je enakopomembno tudi, da pri vsaki meritviuporabijo novo iglico. »Bolniki pogostomislijo, da je dovolj, če iglico samo razkužijo,češ, saj bodo z njo zbadali samosebe, a ni tako. Za njihovo varnost inmanjšo bolečino morajo uporabljati vsakičnovo in sterilno iglico.«Dobljene vrednostiredno zapisovativ dnevnik samokontroleZa dober nadzor nad boleznijo je vsekakorpomembno, da so vse dobljenevrednosti krvnega sladkorja zabeleženev dnevniku. Sogovornica svetuje, daso bolniki pri tem čim bolj redni. »Najpreprostejeje sproti beležiti rezultate vdnevnik samokontrole. Bolniki pogostomislijo, da morajo dnevnik pisati zato,da bomo mi zadovoljni. Naš cilj je naučitijih, da si dnevnik vodijo zaradi sebein da bo za njihovo bolezen najbolje, čebodo vpisovali dobljene vrednosti sprotiin takšne, kot so bile, čeprav jim nisovšeč. Zgodi se, da ljudje vpisujejo netočnevrednosti, ker si jih bodisi ne zapisujejosproti ali pa si sladkorja ne merijoin v dnevnik vpišejo izmišljene vrednosti.Na pregledu tako potem včasihvidimo, da se laboratorijska vrednostglikiranega hemoglobina, ki odraža povprečnovrednost krvnega sladkorja zadaljše obdobje, ne ujema z vrednostmi,ki so jih bolniki vpisovali v svoj dnevnik.Zato si štejemo za največji uspeh, kobolnik dojame, da dnevnik vodi zaradisebe in lastnega zdravja. Ko nam to uspe,je praviloma tudi bolezen bistveno boljeurejena,« poudarja Ranka Đ. Despot.Ukrepi za doseganje dobre urejenostisladkorja v krvi so koristna naložba v bolnikovoprihodnost.Sladkorna bolezen 13MAREC 2012


OSREDNJA TEMASamokontrola in samovodenjeKontinuirano (neprekinjeno) merjenje glukoze® asist. Aleš Skvarča, dr. med.Pomemben cilj zdravljenja sladkorne bolezni je čim boljša urejenost ravni glukoze v krvi (glikemije). Želimo se čimbolj približati fiziološkemu uravnavanju glikemije, kot to pri zdravem človeku počne trebušna slinavka s sprotnimprilagajanjem sproščanja inzulina. Na ta način lahko zmanjšamo tveganje za nastanek akutnih in kroničnihzapletov bolezni. Včasih je ta cilj težko doseči, zlasti pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1, kjer gre za tako rekočpopolno odpoved beta celic, ki izločajo inzulin. Nihanja glikemije so izrazitejša, pogosteje nastajajo hipoglikemije.Večinoma smo pri uravnavanju glikemijeuspešni z intenzivirano inzulinskoterapijo, pri kateri si bolnik vbrizga večodmerkov inzulina na dan. Pri urejanjusladkorne bolezni tipa 1 korak dlje pomeniinzulinska črpalka, s pomočjo katereje odmerjanje inzulina še natančnejšein lahko bolnik sproti prilagajatudi bazalne odmerke. Seveda pa so zadobro urejenost še vedno potrebni pogostemeritve glukoze in zavzeto sodelovanjebolnika.Kot kazalec dolgoročne urejenosti glikemije(za dva do tri mesece) uporabljamoraven glikiranega hemoglobina(HbA1c). Ta posredno kaže na povprečnovrednost krvnega sladkorja, vendarpa vseh nihanj ne razkrije. Merjenje glukozez glukometrom lahko dnevna nihanjaže bolje prikaže. Vendar pa nam včasihtudi pri več meritvah na dan ne uspevselej dobiti optimalnega vpogleda v dogajanje.Med eno in drugo meritvijo selahko namreč krvni sladkor precej zvišaali zniža, bolnik pa tega niti ne ve. Celotnosliko lahko pokaže šele neprekinjenomerjenje glukoze.SenzorjiSenzorji, ki so trenutno v širši uporabi,ne merijo koncentracije glukoze vkrvi, temveč v podkožju. Zaradi postopnegasproščanja glukoze iz krvi v podkožjepride do približno 15-minutnegazamika med obema koncentracijama.Ob upoštevanju tega dejstva ima bolnikkljub temu lahko dober vpogled v dogajanje.Vsak senzor je treba na začetkuuporabe kalibrirati, torej umeriti z vrednostmiglukoze, ki jih izmerimo v krvi.Natančna kalibracija je nujna za natančnostdelovanja senzorja.V določenem trenutku (na primer kmalupo zaužitju sladkega živila) je tako lahkokoncentracija glukoze v krvi že 15mmol/l, v podkožju pa po nekaj minutahše ni narasla in je še vedno npr. 8 mmol/l,kolikor je bila pred posladkom tudi v krvi.Čez približno 15 minut naraste še koncentracijaglukoze v podkožju, kar pokažetudi senzorski sistem. Ali povedanodrugače: v času hitrih sprememb koncentracijeglukoze v krvi meritev v podkožjune pokaže trenutne vrednosti, ampak tistoizpred nekaj minut. Tedaj bolniku pomagagrafičen prikaz trendov višanja (alinižanja) vrednosti glukoze, ki ga opozorina hitre spremembe. V času relativno stabilnevrednosti glukoze je seveda meritevs senzorjem primerljiva s tisto,ki je izmerjena iz prsta.Elementi sistemaza neprekinjenomerjenje glukozeSistem za neprekinjenomerjenje glukoze je sestavljeniz več delov. Bolnik siv podkožje vstavi senzor, kinato deluje do šest dni. Tostori s pomočjo posebneVstavljena senzor in črpalkaPrimer vstavitve senzorjaVstavljen CGMS-senzorvse foto: OSEBNI ARHIV A. S.sprožilne naprave. Vstavljeni senzor natopoveže z oddajnikom, ki prek brezžičnepovezave vsakih nekaj minut posredujepodatke o meritvah v sprejemnik. To jelahko samostojna naprava ali pa je del inzulinskečrpalke in skupaj z njo pomenipovezan sistem. Podatki o trenutnivrednosti glukoze v podkožju se izpisujejona zaslonu sprejemnika in omogočajosprotni nadzor in ukrepanje.Eden sodobnejših tipov inzulinskečrpalke v povezavi s senzorskim sistemomže omogoča prehodnovarnostno zaustavitev dovajanjainzulina. Ta možnostje zelo dobrodošla prinezaznani hipoglikemiji, kinajvečkrat nastane v nočnemčasu. Tako sistem preprečidodatno poglabljanjehipoglikemije, ki bolnika(kljub hkratnemu predhodnemualarmiranju) ni zbudilaiz spanja. Glukoza vkrvi se lahko v času odklopainzulinske črpalke postopoma normalizira,kar je za bolnika seveda izjemnopomembno.AlarmiSenzorski sistem s pomočjo alarmovbolnika sproti opozarja na previsoke aliprenizke vrednosti koncentracije glukoze.Vrednosti, pri katerih se sproži posameznialarm, se lahko nastavijo individualno,glede na posameznikove težave.S spremljanjem trendov višanja ali nižanjalahko še pred dejanskim skokomkoncentracije glukoze sistem opozorina to nevarnost in se bolnik lahko šepravočasno odzove ter prepreči neželenoprekoračitev vrednosti.Analiza podatkovPoleg sprotne vrednosti podatkov okoncentraciji glukoze pa so podatki okontinuiranem merjenju v veliko po-14 Sladkorna bolezenMAREC 2011


OSREDNJA TEMASamokontrola in samovodenje - merilnikimoč pri celotni analizi zdravljenja sladkornebolezni. Pogosto jih skupaj s podatkiiz inzulinske črpalke in merilnikaglukoze računalniško obdelamo intako dobimo vpogled v dogajanje priposameznem sladkornem bolniku. Napodlagi teh ugotovitev lahko diabetologše bolje svetuje bolniku in prilagodizdravljenje. Čedalje več bolnikov pa siomisli tudi svojo računalniško opremoza domačo analizo podatkov in podučenilahko, če nastanejo težave, ukrepajože sami oz. po posvetu s svojim diabetologom(večinoma kar po spletnipovezavi).Včasih želi diabetolog dobiti le vpogledv dogajanje pri posameznem bolniku,ne da bi v času izvedbe merjenja senzorvznemirjal bolnika – takrat se lahko izvede“slepo” merjenje za diagnostičnenamene, na primer retrogradno ugotavljanjesindroma nezavedanja hipoglikemijali potrditev “fenomena zore”.IndikacijeDo sistema za kontinuirano merjenjeglukoze so upravičeni otroci do sedmegaleta starosti s sladkorno boleznijo tipa1, odrasli s sladkorno boleznijo tipa 1 insindromom nezavedanja hipoglikemijeob hkrati prisotnih epizodah hude hipoglikemijeter nosečnice s slabo urejenosladkorno boleznijo kljub intenziviranemuinzulinskemu zdravljenju. Pogojje, da so bolniki na podlagi rezultatov meritevsposobni izboljšati urejenost glikemije(več na strani: www.zzzs.si).Mogoča je seveda tudi samoplačniškauporaba senzorskega sistema, vendarje smiselna le za primerno poučene bolnike,ki se redno spremljajo pri diabetologu.“Zaprti zanki” naprotiKontinuirani senzorski sistem ni primerenza vse sladkorne bolnike. Potrebnista nadgradnja edukacije in visokamotivacija bolnika z željo po optimalniureditvi glikemije. Kljub senzorju so ševedno potrebne redne meritve glukozeiz prsta, nujna je dobra kalibracija sistema.Senzorski sistem v povezavi z inzulinskočrpalko v praksi še ni zmožen samostojnonadzorovati glikemije, še vednoje potrebno aktivno sodelovanje bolnika.Pri nas in v svetu pa že razvijajonove sisteme, da bi sklenili krog in avtomatiziraliceloten sistem (sistem “zaprtezanke”).Vplivi na točnost rezultatovmeritev z merilniki glukoze v krvi® Polona HvalaPomemben cilj zdravljenja sladkorne bolezni je čim boljša urejenostravni glukoze v krvi (glikemije). Želimo se čim bolj približati fiziološkemuuravnavanju glikemije, kot to pri zdravem človeku počne trebušnaslinavka s sprotnim prilagajanjem sproščanja inzulina. Na ta način lahkozmanjšamo tveganje za nastanek akutnih in kroničnih zapletov bolezni.Včasih je ta cilj težko doseči, zlasti pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa1, kjer gre za tako rekoč popolno odpoved beta celic, ki izločajo inzulin.Nihanja glikemije so izrazitejša, pogosteje nastajajo hipoglikemije.Samokontrola omogoča preverjanjeravni glukoze v krvi in je ključna zaučinkovito vodenje sladkorne bolezni.Nepogrešljiva je pri zdravljenju sladkornebolezni tipa 1 in 2 z inzulinom, pomembneprednosti pa prinaša tudi ljudems sladkorno boleznijo tipa 2, ki sezdravijo s tabletami in dieto.Merjenje glukoze v krvi daje človekuneprecenljive podatke o vplivih hrane,zdravil, telesne aktivnosti, stresa,bolezni in drugih dejavnikov, ki vplivajona nihanje glikemije, in je osnovaza ustrezno ukrepanje, da bi ravenglukoze čim bolj približali normalni.Zato je zelo pomembno, da so rezultatimeritev točni in natančni. Dejavnike,ki vplivajo na točnost rezultatovmeritev, delimo na človeške, na katerelahko vpliva uporabnik, in tehnološke,za katere je odgovoren izdelovalecmerilnika. Razložimo najpogostejše:temeljni pogoj in prepogosto pozabljendejavnik je čistoča rok in s temmesta odvzema vzorca krvi. Sledi hrane,pijače, potu in druge umazanijeobčutno vplivajo na rezultat meritve zmerilnikom glukoze v krvi, zato je ključnegapomena, da pred meritvijo rokevedno umijemo z milom in toplo vodo,če to ni mogoče, pa pred vbodom očistimoroke in mesto vboda z alkoholnimrobčkom.Pravilna tehnika meritvePostopek meritve je odvisen od vrstemerilnika. Pred začetkom merjenja semoramo naučiti pravilnega postopkaizvedbe meritve in po določenem časupreveriti, ali še vedno ravnamo pravilno.Pri tem lahko poiščemo pomoč priedukatorju, farmacevtu ali izdelovalcumerilnika.KodiranjePomeni umerjanje elektronike merilnikaz reaktivnostjo testnih lističev. Čemerilnik pozabimo kodirati ali ga kodiramonepravilno, lahko to povzročiveliko odstopanje rezultatov meritev.Pazimo torej, da svoj merilnik kodiramopravilno ali izberimo takšnega, kito izvede samodejno.Vzdrževanje in hranjenjepripomočkovza samokontroloVsaka naprava potrebuje vsaj osnovnovzdrževanje, zato redno preverjajmočistočo odprtine za testni listič terpo potrebi merilnik obrišimo z vlažnokrpo. Pripomočke za samokontrolohranimo v dovoljenem temperaturnemobmočju, kar je še zlasti pomembnoza testne lističe. Merilnik ni zeloobčutljiv in ga, če ga pregrejemo alipodhladimo, pustimo 20 minut predmeritvijo na sobni temperaturi. Če papregrejemo ali podhladimo testne lističe,se lahko poškoduje reagent in posledičnopride do odstopanja rezultatovmeritev. Ne glede na to, ob kateremčasu in v kakšnih okoliščinah jemeritev izvedena, mora merilnik sporočitičim točnejši podatek o trenutnikoličini glukoze v krvi. Izberimo torejzanesljiv merilnik, katerega uporabaje preprosta, ter in z njim in s testnimilističi ravnajmo skrbno in skladnoz navodili.Sladkorna bolezen 15MAREC 2012


OSREDNJA TEMASamokontrola in samovodenje - merilnikiMerilniki krvnega sladkorja® Maja Južnič SotlarNa trgu je zelo veliko merilnikov, na našem jih je več kot dvajset. Razvrščamo jih med in vitro diagnostičnemedicinske pripomočke za samotestiranje in so namenjeni nestrokovnjakom za osebno uporabo oziroma uporabona domu. Po predpisih morajo imeti oznako CE. To je oznaka, za katero mora poskrbeti izdelovalec in ki jezagotovilo, da je medicinski pripomoček skladen z bistvenimi zahtevami iz predpisov Evropske unije, ki urejajomedicinske pripomočke, v našem primeru z direktivo o diagnostičnih medicinskih pripomočkih in vitro, razlagataIrena Buzzolini in Polona Hvala.Za merilnike krvnega sladkorja prej omenjena direktivazahteva tudi, da je v postopek ugotavljanja skladnosti vključenaše neodvisna institucija, tako imenovani priglašeni organ,katerega identifikacijsko številko je treba navesti pod oznakoCE. Priglašeni organ izda listino o skladnosti (certifikat),s katero zagotavlja, da proizvodni postopek oziroma medicinskipripomoček ustreza predpisom Evropske unije. Preden izdelovalecoznači pripomoček s CE, mora podpisati še izjavoES o skladnosti, s katero zagotavlja, da proizvodni postopekoziroma medicinski pripomoček ustreza predpisom Evropskeunije, ki urejajo medicinske pripomočke. Dolžnost izdelovalcaoziroma njegovega pooblaščenega zastopnika je še, da poskrbiza vpis merilnika krvnega sladkorja v register medicinskihpripomočkov. Znak CE dokazuje skladnost izdelka z zakonodajoEU in omogoča prost pretok izdelkov na evropskemtrgu.Katere so najpogostejše napake?• Merilnik upravljajo z neumitimi rokami aliimajo umite, a ne dovolj obrisane, šemokre roke.• Uporabniki ne shranjujejo testnih lističev pravilno(izpostavijo jih previsoki ali prenizki temperaturi).• Merilnik pozabijo kodirati ali ga ne kodirajo pravilno inso zato meritve, ki jih dobijo, netočne.• Neustrezno vzdrževanje merilnika (na merilniku ne smebiti na mestu, kamor se vstavijo testni lističi, nobenihostankov in sledov krvi).• Ko se bolnik zbode, mora pridobiti kakovostno kapljokrvi. Biti mora dovolj velika, ne sme biti razlita in testnilistič mora biti v stiku s kapljo dovolj dolgo, da sepravilno napolni. Krvi ne sme stiskati iz prsta.• če pri jemanju krvi bolnik uporablja alkoholne robčke, skaterimi si očisti roke, mora pred odvzemom krvipočakati, da ostanki alkohola izhlapijo, oz. mora prvokapljo obrisati in za meritev uporabiti naslednjo.Veliko različnih merilnikovČeprav imajo vsi merilniki isti osnovni namen,torej si z njimi sladkorni bolniki merijokoličino glukoze v krvi, obstajajo med njiminekatere razlike. Glede na predpise, kiurejajo to področje, med njimi ne bi smelo bitirazlik v kakovosti delovanja, se pa razlikujejov metodah merjenja, umerjenosti, postopkuizvedbe meritve ter dodatnih funkcijah, ki jih ponujajo. Logičnovprašanje, ki sledi in ki utegne sladkornega bolnika tudizmesti, je seveda, katerega v tej pestri ponudbi izbrati. Kotpravita sogovornici, je pestrost v tem primeru zelo dobrodošla,saj imajo bolniki tako večjo možnost, da dobijo merilnik,ki je pisan na kožo prav njihovim potrebam. »Najbolje je – inv praksi po navadi tako tudi je, da merilnik svetuje edukatorkav diabetološki ambulanti, kamor pridejo bolniki na posvetin izobraževanje o bolezni in tudi o merilnikih. Edukatorkapotem, ko se pogovori z bolnikom in ugotovi, kakšen je njegovživljenjski slog, svetuje, med katerimi merilniki naj izbira.Za tehnično spretnejše bolnike je primeren merilnik, ki imaključek USB, ki ga lahko priklopijo na računalnik in imajo takomožnost, da si ustvarijo računalniški dnevnik vodenja bolezniin vrednosti krvnega sladkorja. Za bolnike s slabšim vidompa je morda primernejši nekoliko večji merilnik, ki imavelike tipke in večje izpise številk na zaslonu, da laže razberejoizmerjene vrednosti.Če bi morali poudariti,kaj je pri toliko različnihmerilnikih najboljše,bi rekli, da je toprav pestra izbira,« razlagatasogovornici.Razlikemed merilnikiV čem pa se merilnikipotem razlikujejo?Vsi merijo krvni sladkor,nekateri pa ob tem še holesterol in trigliceride. Druge razlikemed njimi so v različni umerjenosti, saj so nekateriumerjeni na vrednosti glukoze v krvni plazmi, nekateri v polnikrvi in nekateri v povprečju med njima. Merilniki se razlikujejotudi v tem, koliko časa traja meritev krvnega sladkorja,v količini krvi, ki je potrebna za meritev, v načinu odvzemakrvi in v dodatnih funkcijah, ki jih ima posamezen merilnik.Nekateri imajo namreč še dodatne funkcije, denimooznačevalnike za meritve pred obrokom in po njem, opomnikeza naslednjo meritev, vgrajen pomnilnik, ki shranjuje vrednostimeritev krvnega sladkorja in omogoča izračunavanje različnihpovprečij meritev, nekateri izdelovalci merilnikov paso razvili tudi dodatno programsko opremo za prenos podatkovo vrednostih meritev na osebni računalnik in s tem zaustvarjanje računalniškega dnevnika, ki shranjuje izmerjenevrednosti v daljšem času.foto: OSEBNI ARHIV M. S.16 Sladkorna bolezenMAREC 2011


Merilnik naj ima zaklenjene enoteVrednosti krvnega sladkorja so lahko izražene bodisi vmmol/l bodisi v mg/dcl krvi. V različnih delih svetauporabljajo ti dve merski enoti različno, zato je trebazaradi varnosti meritve vedno izvajati v eni ali drugimerski enoti. Med njima je namreč zelo velika razlika inpreklapljanje med merjenjem v eni ali drugi vrednosti jelahko za sladkornega bolnika zelo problematično in tudinevarno. Zato morajo imeti merilniki enote zaklenjene, karpomeni, da preklapljanje ni mogoče. Na to velja misliti, kose odločamo za nakup merilnika, ki je naprodaj v drugidržavi. Tedaj vedno preverimo, ali kupujemo merilnik, kiprikazuje izmerjene vrednosti v mmol/l, kakršen prikazuporabljamo v Sloveniji.Merilnik mora biti čim natančnejšiMerilnik mora biti čim natančnejši, saj je od natančnostimeritve odvisen odmerek inzulina, ki si ga bolnik vbrizga,in s tem tudi kakovost vodenja bolezni. Naloga izdelovalcaje, da izdela čim natančnejši merilnik. Poleg tega jeprav, da je ta za bolnika čim bolj prijazen, kar pomeni, daje preprost za uporabo in je za izmero krvnega sladkorjapotrebnih čim manj korakov. Poleg tega, navajata sogovornici,mora biti trpežen, zaželeno pa je tudi, da je za natančnoizmero potrebna čim manjša količina krvi, ki jo testnilistič odmeri sam s pomočjo kapilarnega vleka. Poleg tegaje zaželeno, da ima vgrajeno elektrodo za zaznavo ustreznekoličine krvi, dobrodošlo pa je še, da preostale substance,denimo zdravila, ki jih bolnik še jemlje zaradi drugihbolezni, izniči.Kodiranje in kalibracija sta ključna za točnostBistvo merilnika sta torej njegova točnost in natančnostmerjenja. To je mogoče samo, če je merilnik pravilno kalibriranoziroma kodiran. Kot pravita sogovornici, mora bitičisto vsak merilnik pred prvo uporabo pravilno in ustreznokodiran. To pomeni, da mora biti nastavljen na merjenjez ustrezno serijo testnih lističev. Nekateri merilnikiimajo za to vgrajen čip, drugi kodo, nekateri pa nimajo kodiranja,kar pa ne pomeni, da ga ne potrebujejo, temveč topomeni, da je koda že vgrajena v testne lističe in uporabnikuni treba kodirati merilnika, saj se izvede samodejnoz vstavitvijo testnega lističa v merilnik. Tak način je za uporabnikenajbolj prijazen, saj jim ni treba misliti na kodiranje.Zakaj je tako pomembno, da je merilnik kodiran? Kotpravita sogovornici, je to nujno za natančne meritve vrednostikrvnega sladkorja. Napačno kodiran merilnik namrečlahko prikaže rezultat, ki močno odstopa od pravevrednosti. Žal veliko ljudi ne razume pomena kodiranja,opozarjata sogovornici.Nepravilni rezultati praviloma posledicanapačnega ravnanja z merilnikomNa nepravilne rezultate, dobljene z merilnikom, lahkovplivajo tehnične nepravilnosti, vendar je, kot pravi PolonaHvala, v praksi največkrat tako, da je vzrok uporabnikovonapačno ravnanje. To z drugimi besedami pomeni,da bolniki z merilnikom ne ravnajo ustrezno.


OSREDNJA TEMASamokontrola in samovodenje - vloga Nacionalnega programaMerjenje krvnega sladkorja v vsakdanjem življenju –breme ali pomoč?® dr. Jelka Zaletel, dr. med., prim. Milivoj Piletič, dr. med.V Nacionalnem programu za obvladovanje sladkorne bolezni je dejavna vloga bolnika močno poudarjena.Življenje s sladkorno boleznijo je zahtevno, bolnik mora vsak dan sam izbirati med več odločitvami, ki lahkovplivajo na izid sladkorne bolezni. Najzahtevnejše so odločitve, ki vplivajo na krvni sladkor.Tako radi rečemo, da mora biti bolnikusposobljen in voljan sprejemati diagnostičnein terapevtske odločitve v vsakdanjemživljenju. In vendar se v vašihskrbno izpolnjenih dnevnikih samokontroletako pogosto znajdejo visoke številkein visoke tudi ostajajo.Pospremimo bolnika s sladkorno boleznijona njegovi poti soočanja z boleznijo.Ob odkritju bolezni ne glede na to, da joje morda “pričakoval”, da jo “pozna”, gaje jasna diagnoza pretresla, bil je vznemirjen,morda ga je postalo sram, dobil je občutekkrivde. Zaradi bolezni se je mordazačel počutiti drugačnega, umaknil se jeiz svoje družbe, otopelo je sledil navodilomzdravnika in medicinske sestre. Alije v tem obdobju sprejemanja bolezni kopičenjepodatkov o krvnem sladkorju bolnikuv olajšanje? Sledi obdobje želje porazumevanju, hrepenenje po življenjubrez bolezni, jeza na bolezen, spraševanjein preverjanje informacij iz različnihvirov, preizkušanje različnih načinov zdravljenja... Kakšne odgovore torej bolnikišče v izmerjenih vrednostih sladkorja?Strah pred boleznijoin obdobje sprejemanjaBolnik ima vzpostavljeno lastno mnenje,kaj njegova bolezen je. To mnenje jesestavljeno iz strokovno pravilnih, pa tudiiz drugih informacij. Priplazi se strah, kajvse bo vse ta bolezen od njega zahtevala,zdravljenje se mu zdi težavno, strahpred kroničnimi zapleti je tudi strah predodvisnostjo od drugih. Prevladujoče čustvoje obup, zmedenost. Obdobje sprejemanjabolezni se začenja šele po tem začetnemviharju. Traja lahko dolgo, bolnikga lahko nikoli ne premaga. Šele če bolezensprejme, sledi obdobje želje po obvladovanjubolezni, ko bolezen postane njegova,bolnik vodi bolezen in ne bolezennjega.V pomoč so bolniku, zdravniku in medicinskisestri. Bolniku bodo te številke nekajpomenile, če jih bo znal vrednotiti inna podlagi tega sprejemati odločitve. Meritevsama po sebi ne bo izboljšala stanja.Torej – kakšna naj vrednost sploh bo, dabo prava? Kaj vse je vplivalo nanjo? Kaj lahkoin kaj naj bolnik naredi, da bo vrednostbliže želeni? Izmeriti krvni sladkor je šelezačetek, razumeti, kakšen je ustrezenukrep na podlagi te meritve, pa je veščina,s katero bolnik uspešno uravnava samsvoj krvni sladkor. Z meritvami dopolnjujesvoje znanje o sladkorni bolezni, krepiveščine in razumevanje sladkorne bolezniter krepi zdrav življenjski slog. Meritvekrvnega sladkorja pa lahko potrebuje tudizdravnik oziroma medicinska sestra, dalahko ovrednoti uspešnost zdravljenja,primernost odmerkov zdravil in optimizirazdravljenje.Merjenje krvnega sladkorja torej povežebolnika in zdravstveni tim. Primernoštevilo meritev v pravih trenutkih pomagabolniku tudi sprejemati svojo bolezen,čeprav mu jo moramo zdravstenistrokovnjaki predstavti in umestitiprimerno glede na njegovo obdobje sprejemanjabolezni. Napačne zahteve namrečlahko bolnika po nepotrebnem šedodatno obremenijo. Zato naj vsak dogovoro meritvah spremlja tudi odgovorna vprašanje: »... in kaj sledi potem?«Predlog ministru za zdravjeTomažu GantarjuIzvršni odbor zveze je na seji 7. marca 2012 obravnaval predlognujnih ukrepov Zavoda za zdravstveno zavarovanje <strong>Slovenije</strong>za zmanjšanje primanjkljaja v zdravstveni blagajni insprejel besedilo, ki ga objavljamo tudi v reviji Sladkorna.Sladkorni bolniki v Sloveniji smo že več kot 55 let organiziraniin povezani s skupnim ciljem – pomagati vsem sladkornimbolnikom pri vodenju njihove hude kronične bolezni.V vseh preteklih letih so si tudi Ministrstvo za zdravje Republike<strong>Slovenije</strong>, zdravstveni tim in Zavod za zdravstveno zavarovanje<strong>Slovenije</strong> prizadevali, da bi bila oskrba sladkornih bolnikovčim bolj dostopna, varna in kakovostna. Sprejeti Nacionalniprogram za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020 jenaloge na tem področju osredinil, dodatno utemeljil in postavilkonkretne cilje tudi za posamezne akterje.V Sloveniji je sladkornih bolnikov tipa 2 več kot 85 odstotkov,ti so večinoma starejši od 65 let, kar pomeni, da so v glavnemupokojenci, ki se jim mesečni prejemki, pokojnine, v primerjavis plačami iz leta v leto znižujejo.Doplačilo pri vsakem izdanem receptu in drugod je nerazumenukrep, ki ga predlaga Zavod za zdravstveno zavarovanje<strong>Slovenije</strong> kot rešitev zdravstvene blagajne. Prizadel bo ravno toskupino državljank in državljanov. Največji in najpogostejšiuporabniki zdravil so, razumljivo, starejši. Velik del te generacijeje nosil breme v obdobju odrekanja in velikih naporov podrugi svetovni vojni.Nevzdržno in nesprejemljivo je, da se je s tako ostrimi predlogiza ukrepanje začelo pri bolnikih. Sladkorni bolniki smo zavarčevanje, zmanjševanje števila zaposlenih v javni upravi, racionalnoporabo davkoplačevalskega denarja in še za drugeukrepe, ki jih pričakujemo od vlade. Nevzdržno in nesprejemljivopa je, da se je s tako ostrimi predlogi začelo pri bolnikih.Sladkorni bolniki pričakujemo, da bo ministrstvo oziroma vladapravično razdelila bremena med državljanke in državljane<strong>Slovenije</strong>.Spoštovani gospod minister! Vaša stališča in utemeljitve, kiste jih 6. marca javno in upravičeno pojasnjevali v oddaji Odkrito,sladkorni bolniki v celoti podpiramo. Upamo, da bo vašimpredlogom sledila tudi vlada.S spoštovanjem,<strong>Zveza</strong> <strong>društev</strong> sladkornih bolnikov <strong>Slovenije</strong>18 Sladkorna bolezenMAREC 2011


OSREDNJA TEMASamokontrola in samovodenje - psihološki vidikPasti pri samourejanju sladkorne bolezniOb postavitvi diagnoze sladkorne boleznizdravnik od bolnika po navadi pričakujespremembo prehranskih in gibalnihnavad, pozneje pa tudi doslednostpri jemanju terapije, redno skrb za nogein pri nekaterih tudi redne meritve krvnegasladkorja. Še posebno terapija z inzulinomzahteva od bolnika dodatno znanje,več meritev krvnega sladkorja inpreračunavanje ogljikovih hidratov vhrani. Zahtevno obvladovanje sladkornebolezni lahko dodatno otežijo stresnidogodki ali bolezni s povišano telesnotemperaturo, ki s spremenjeno potreboorganizma po inzulinu vplivajo na ravenkrvnega sladkorja. Poleg tega ni za vsebolnike enakega načina, kako voditi sladkornobolezen, da bo ta čim bolje urejena,zato mora bolnik sam razumetiteorijo bolezni in biti ves čas aktiven prispremljanju stanja in pri izvajanju ukrepov.Vse to je še posebno zahtevno za tiste,ki do postavitve diagnoze niso imelizdravih življenjskih navad (neredniobroki, uživanje zelo sladke in mastnehrane, telesna neaktivnost) in ki se težeprilagajajo spremembam. Glede na podatkeiz ameriške raziskave večini bolnikovne uspe slediti navodilom zdraveganačina življenja s sladkorno boleznijo,pri čemer večina bolnikov ni telesnoaktivna, približno tretjina pa jih ne zmoreupoštevati navodil o zdravi prehrani.20 Sladkorna bolezenMAREC 2011foto: OSEBNI ARHIV S. K.® dr. Simona Klemenčič, univ. dipl. psih.Samourejanje sladkorne bolezni zahteva življenjski slog z vrsto dejavnosti, ki so za večinobolnikov precejšen izziv. V prispevku bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, zakajnekateri bolniki ne zmorejo slediti vsem zahtevam zdravnikov in edukatorjev za sodelovanjepri zdravljenju, medtem ko se drugi brez večjih težav prilagodijo novemu načinu življenja.Čustvene in razpoloženjsketežaveVsi vemo, da tedaj, ko smo zelo slabevolje, po navadi poskrbimo za manj svojihobveznosti kot takrat, ko se dobro počutimo.Kadar pri bolnikih s sladkornoboleznijo nastanejo čustvene težave aliso pod pritiskom zaradi težkih okoliščin(brezposelnost, težave v partnerskemodnosu, finančne stiske, preobremenjenostz delom itd.), pogosto opazimo, dasvoje bolezni ne morejo več obvladovati.Po eni strani čustvene težave povzročijospremembe v možganskih sistemih,zato imajo bolniki lahko v stresnih obdobjihpovišan krvni sladkor. Po drugistrani pa takrat bolniki nimajo dovoljenergije in motivacije za pravilno samourejanjebolezni.Depresija – mlinski kamenza diabetikaMed duševnimi motnjami je pri bolnikihs sladkorno boleznijo najbolj problematičnadepresija, ki skoraj dvakratpogosteje muči bolnike s sladkorno boleznijokot osebe iz splošne populacije.V naši raziskavi se je izkazalo, da je biladepresija prisotna kar pri vsakem šestembolniku. Razlogi še vedno niso povsempojasnjeni, vendar je zelo verjetno, da ktemu največ pripomore breme kroničnebolezni. Obdobja depresije so pogosta obpostavitvi diagnoze, ob spremembi režimazdravljenja (npr. ob uvedbi zdravljenjas tabletami ali ob prehodu na inzulinskoterapijo) ali ob poslabšanju bolezniin nastanku kroničnih zapletov. Takratko so ljudje depresivni, so njihovesposobnosti za obvladovanje stresa močnozmanjšane. Dogodki jih prej spravijov slabo voljo, da postanejo zaskrbljeni,žalostni in napeti, na splošno so brezvoljniin brez energije, lahko pa imajo tuditežave s spanjem, apetitom, mučijo jih občutkikrivde ter samomorilne misli ter seteže skoncentrirajo. Za depresijo značilnopesimistično razpoloženje se prenesetudi na misli, vezane na sladkornobolezen, in posamezniku se zdi, da jevsak njegov trud zaman ali nesmiseln, sajsvojo prihodnost vidi črno. Zaradi opisanihtežav se depresiven bolnik teže pripravido tega, da se giblje, zdravo prehranjujeter skrbi za redne meritve krvnegasladkorja in odmerke zdravil, kar je podobnokot v drugih primerih pokazalatudi naša raziskava.Sladkorna bolezenin čustvena obremenjenostRaziskovalci so v želji, da bi še boljerazumeli psihološke procese pri sladkornibolezni, začeli ločeno od drugihduševnih motenj proučevati čustvenostisko, povezano s sladkorno boleznijo.Ugotovili so namreč, da je veliko bolnikovobremenjenih s sladkorno boleznijo,kar so angleško poimenovali diabetesdistress. To so občutki, ko se posameznikne počuti dovolj sposobnega,da bi obvladoval svojo bolezen, bolezenpa mu povzroča negativne občutkekrivde, strahu, jeze ali žalosti. Posebnotežko je tistim, ki so svojo bolezen vestnourejali, ob poslabšanju bolezni paso lahko razočarani, ko uvidijo, da nadboleznijo nimajo toliko kontrole, kot siželijo. Spet drugi se niso zelo posvetiliurejenosti krvnega sladkorja in se poznejepočutijo krive za poslabšanje bolezni.Tako se pogosto razvijejo občutki nemočiza spoprijemanje z boleznijo indrugimi življenjskimi izzivi in okrepi sestrah pred prihodnostjo in diabetičnimizapleti. Več čustvene stiske, povezane ssladkorno boleznijo, doživljajo navadnotisti, ki nimajo dovolj podpore iz okolicein se teže znajdejo v socialnih situacijah,kjer morajo poskrbeti za vodenjeMed dejavniki, ki vplivajo na bolnikovo sodelovanje pri zdravljenju sladkorne bolezni,najbolj izstopajo čustvene težave oziroma prisotnost depresivnih simptomov.Prav tako je pomembno, kakšne so bolnikove spoznavne sposobnosti in kako zelo jebolnik obremenjen s sladkorno boleznijo. V naši raziskavi, ki smo jo izvedli v diabetološkihambulantah v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, pa smo ugotovili,da je pomembno tudi, koliko bolnik tehta, katerega spola je in kako dolgo ima sladkornobolezen.


olezni. Izkazalo se je, da imajo bolniki,ki so bolj obremenjeni s sladkorno boleznijo,težave z nekaterimi vidiki samourejanja,kot na primer z uživanjemsadja in zelenjave, vnosom kalorij, načrtovanjemobrokov in telesno dejavnostjoter imajo slabšo glikemično kontrolo.Spoznavne sposobnostiLjudje se razlikujemo tudi v miselnihoziroma spoznavnih sposobnostih. Pritem mislimo, da se nekateri laže kotdrugi osredinijo na delo, si laže zapomnijostvari, imajo boljše vidno-prostorskepredstave in sposobnosti abstraktnegasklepanja, bolj domiselno rešijo problemein učinkoviteje načrtujejo.Izkazalo se je, da tisti posamezniki, kiimajo boljše spoznavne sposobnosti,bolje skrbijo za svojo sladkorno bolezen,še posebno to velja za tiste posameznike,ki imajo boljše sposobnosti načrtovanjain premagovanja problemov.V eni od tujih raziskav pa so celo ugotovili,da imajo bolniki, pri katerih so tesposobnosti manjše, tudi slabšo glikemičnokontrolo. V praksi bi to pomenilo,da bolniki, ki imajo slabše spoznavnesposobnosti, teže razumejo in sizapomnijo navodila za samovodenjesladkorne bolezni. Poleg tega imajo večtežav takrat, ko nastane problem, povezanz nihanjem krvnega sladkorja, sajse teže osredinijo na rešitev problemain ga teže rešijo. Teže se domislijo, kakonaj ukrepajo, kadar je krvni sladkor previsokali imajo hipoglikemijo, spoznanjao tem, kaj jim je pomagalo, pa težeprenesejo na nadaljnje vodenje bolezniin s tem redkeje ukrepajo preventivno.Prav tako imajo lahko težave pri načrtovanjudnevnih dejavnosti, pri čemerje še posebno pomembno načrtovanjeobrokov, meritev krvnega sladkorja intelesne aktivnosti.Doslednost je povezana zženskim spolom in telesno težoV naši raziskavi sta se kot pomembnadejavnika dobrega samourejanja sladkornebolezni izkazala tudi ženski spolin majhna telesna teža. Najverjetneje soženske pri samourejanju bolj doslednezaradi osebnih značilnosti, ki so boljznačilne za ženski spol, kot sta na primervestnost in skrbnost. Ugotovitev,da so za sladkorno bolezen bolje skrbelibolniki z manjšo telesno težo, smo sirazložili s predpostavko, da imajo boljvitki ljudje bolj zdrave življenjske vzorceprehranjevanja in gibanja. Prav takoimajo najverjetneje bolje razvite sposobnostisamokontrole, ki vpliva tako nasamourejanje sladkorne bolezni kot tudina kontrolo telesne teže. Dodatno smov naši raziskavi opazili, da se je sledenjeprehranskim navodilom pomembnopovezovalo s trajanjem sladkorne bolezni,natančneje bolniki, ki so imeli sladkornobolezen dlje časa, so bili doslednejšipri zdravi prehrani. Kaže, da dljeko traja bolezen, več ima bolnik časa, dazamenja star način prehrane za novegain pridobi nove, bolj zdrave navade.Kdaj in kako pomagatibolnikom s težavamiOmenjena spoznanja so pomembnatako za bolnika samega, kot tudi za zdravstvenedelavce in bolnikove svojce. Vsi semoramo namreč zavedati, da bolnikovosodelovanje pri zdravljenju ni odvisno leod njegove volje in motivacije, temvečtudi od njegovih sposobnosti in njegovegaduševnega zdravja. Tako je pri nekaterihbolnikih potrebno, da zmanjšamopričakovanja o tem, koliko bo dejanskozmogel prispevati pri zdravljenju, in zahteveprilagodimo posameznikovim sposobnostim.Pri edukaciji smo pozorni, dajim raje podamo specifična kot splošna navodila,da jim ključne stvari zapišemo,večkrat ponovimo in preverimo, ali sonas prav razumeli. Za nekatere je mordasmiselno prilagoditi tudi zdravljenje sladkornebolezni v smislu preprostejše inzulinskesheme. Prav tako je pomembno, dasmo pozorni na bolnike, ki postanejo boljpotrti in izgubijo voljo do stvari – bolnikez depresijo in tiste, pri katerih opazimo,da jih sladkorna bolezen pomembnoobremenjuje. Poskušajmo jim zagotovitiprimerno pomoč za njihove težave,tako da jim ponudimo ustrezno podporoin zdravljenje. Pri tem so nam lahko vpomoč psihiatri, psihologi in drugi terapevti.Navsezadnje je ključnega pomena,da tedaj, ko ocenimo, da bo samovodenjesladkorne bolezni za bolnika prevelik izziv,v zdravljenje vključimo tudi njegovesvojce, bližnje ali druge ljudi (npr. vzgojitelje,učitelje, negovalce …), ki bi bolnikupri zdravljenju lahko pomagali.Z mobilnim telefonom do zdravilSlovenija je dobila z lanskim decembrom prvo mobilnospletno lekarno. V največji slovenski spletni lekarniLekarnar.com so namreč uvedli mobilno različico svojespletne strani. S to novostjo želijo še razširitidostopnost spletne lekarne, predvsem pa sleditisodobnim načinom uporabe informacijske tehnologije.Spletna stran je namenjena posameznikom, ki tehnologijo uporabljajopredvsem za to, da jim ta olajša življenje. Mobilnaspletna lekarna je prilagojena manjšim zaslonom mobilnih napravter zasnovana tako, da ponuja dobro odzivnost in intuitivnouporabo, kar “bodo s pridom lahko izkoristili tudi starejšiuporabniki, ki sicer niso pogosto v stiku z računalniki ali pametnimimobilnimi telefoni”, ugotavljajo pri Lekarnar.com.Prodaja zdravilbrez receptaV Sloveniji lahko zdravilabrez recepta prodajajoimetniki dovoljenjaza opravljanje lekarniškedejavnosti. To pomeni,da mora imeti vSloveniji vsaka prava spletna lekarnaza seboj tudi pravo, klasično fizično lekarno, kar je velikkorak k varnosti uporabe spletne lekarne pri nas. Prek spletalahko pri nas naročamo zdravila brez recepta (OTC), prehranskadopolnila, kozmetične izdelke in medicinske pripomočke.ŽJVSladkorna bolezen 21MAREC 2012


AKTUALNOObnovljivi receptRazumete, čemu in komu so namenjeni?® Tina KraljBolniki niso dovolj dobro obveščeni, kaj je obnovljivi recept, prav tako jih precej ne razume, kateri pogoji morajobiti izpolnjeni, da jim ga zdravnik lahko predpiše, in za katere bolezni ga ne morejo dobiti. »Po večini, kot opažamov lekarnah, pričakujejo, da bodo dobili obnovljive recepte za vse kronične bolezni, ki jih pestijo. To seveda nimogoče,« opisuje nekajmesečne izkušnje z izdajo obnovljivih receptov v lekarnah Valnea Jurečič, mag. farmacije,nacionalna koordinatorica za program farmacevtske skrbi pri Lekarniški zbornici <strong>Slovenije</strong> in članica delovneskupine za sladkorno bolezen na ministrstvu za zdravje.»Bolnikom, ki prihajajo k nam, moramopojasnjevati, da je predpisovanjezdravil na obnovljivi recept odločitevzdravnika, ki mora med drugim temeljitina njihovem zavzetem sodelovanju prizdravljenju z zdravili. Bolnikova kroničnabolezen mora biti pred tem stabilnaoziroma urejena, tveganje za hude neželeneučinke s predpisano terapijo majhno.Najbolj pa jih moti, da tovrstnih receptovne dobijo za vse težave, ki jihimajo,« dodaja sogovornica. Kot ugotavljajo,bolniki ne razumejo prednostiuvedbe obnovljivega recepta (ORp), čemorajo zaradi nekaterih drugih stanj ševedno hoditi k zdravniku vsakokrat ponov recept. Praviloma gre za zdravila spsihotropnimi snovmi (pomirjevala,uspavala ipd.), za katere bolniki velikokrat»preslišijo«, da jih lahko jemljejo lepo potrebi za lajšanje kratkotrajnih težavin da jih ni mogoče predpisati na ORp.Sladkorni bolnikimed bolje urejenimiDozdajšnje izkušnje kažejo, da takozdravniki kot sladkorni bolniki dobrorazumejo, komu s sladkorno boleznijoje smiselno predpisati obnovljivi receptza inzulin in peroralne antidiabetike.»To so osebe z dobro urejeno glikemijooziroma tisti, ki dosegajo cilje zdravljenja.Urejenost sladkorne bolezni obsegajourejen krvni sladkor, krvni tlak inmaščobe v krvi. Ustrezno razumevanjesladkorne bolezni v lekarne resničnopripelje bolnike, ki so primerni za terapijona ORp, omogočajo pa ga smerniceza zdravljenje bolnikov s sladkornoboleznijo, saj so med redkimi, ki natančnodefinirajo, kaj pomenijo besede “dobroali slabo urejena sladkorna bolezen”,«poudarja farmacevtka.Neurejeno pri zdravljenjuhipertenzijeMedtem ko za diabetike (pravzapravdiabetologe, op. p.) na splošno velja pohvala,so popolnoma druga zgodba bolnikiz zvišanim krvnim tlakom. ValneaJurečič: »Prepogosto k nam pridejo bolnikiz obnovljivim receptom za zdravila,ki jim jih je zdravnik predpisal prvič.Tak pristop je neustrezen, saj je treba tembolnikom neredko spremeniti terapijo,kar pomeni, da se kmalu vračajo z novimreceptom za novo zdravilo.« Že prejprejeta zdravila (za tri mesece), ki jih (čejih) prinesejo nazaj, v lekarnah lahkosprejmejo le kot odpadna zdravila. »Gledena to, da ima tako rekoč že vsak drugiprebivalec <strong>Slovenije</strong> zvišan krvni tlakali maščobe v krvi, bi opisana neustreznapraksa utegnila precej povečati stroškeza zavarovalniško blagajno.«foto: BRANE BOMBAčValnea Jurečič, mag. farmacije, nacionalnakoordinatorica za program farmacevtskeskrbi pri Lekarniški zbornici <strong>Slovenije</strong> inčlanica delovne skupine za sladkornobolezen na ministrstvu za zdravje: »Bolnikeje treba izobraziti o tem kaj je obnovljivirecept in za predpisovanje zdravil za katerastanja je namenjen. Nekaj mesecev pouvedbi obnovljivih receptov za večinokroničnih bolezni in stanj bolniki, kot kaže,po večini še ne čutijo prednosti tovrstneureditve izdaje zdravil.«Zavod za zdravstveno zavarovanje <strong>Slovenije</strong> je na podlagi Pravil obveznega zdravstvenegazavarovanja, Pravilnika o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravilza uporabo v humani medicini ter v skladu s Splošnim dogovorom za pogodbenoleto 2011 prvega julija lani uvedel obnovljivi recept v breme obveznega zdravstvenegazavarovanja za zdravila, namenjena za dolgotrajno zdravljenje sladkorne bolezni(inzulini, peroralni antidiabetiki). S 1. septembrom lani se je tovrstni načinpredpisovanja in izdajanja zdravil razširil na zdravila za bolezni srca in ožilja in1. januarja letos še na preostale terapevtske skupine zdravil za dolgotrajno jemanjeoz. za zdravljenje kroničnih bolezni.Trikotnik moradobro komuniciratiEna najpomembnejših nalog lekarniškegafarmacevta je, da bolnika s sladkornoboleznijo čim bolje seznani s poglavitnimidejavniki, ki vplivajo na izid zdravljenjaz zdravili. Valnea Jurečič: »Boljeko bo bolnik poznal svojo bolezen, zdravilain morebitne neželene učinke oziromadruge zaplete, večja je verjetnost, dabo tudi sam prevzel aktivno vlogo prizdravljenju. Tako pa ima svojo bolezentudi bolje pod nadzorom. To je še posebejpomembno ob izdajanju zdravil na22 Sladkorna bolezenMAREC 2011


ORp. Res je, da bolnik manjkrat obiščezdravnika samo zaradi predpisovanjazdravil, vendar so v obravnavo zaradinjegove varnosti aktivneje vključeni lekarniškifarmacevti. Zato je potrebna visokastopnja sodelovanja in zaupanja medbolnikom, zdravnikom in farmacevtom.«Izkušnje iz minulih let niso prav dobre,je iskrena sogovornica, ko opozorina izjemen pomen dobre komunikacijemed trojko: »Do zdaj smo lekarniški farmacevtiin zdravniki večino nujnih vprašanjrazreševali v telefonskih pogovorih.Uvedba izdaje zdravil na ORp pa jedodaten motiv za tesnejše sodelovanje,ki nujno zahteva boljšo informacijskopodporo.« Valnea Jurečič veliko pričakujetudi od referenčnih ambulant: »V tehbi bilo smiselno tesnejše in redno/vsakodnevnosodelovanje med ambulantnimtimom in farmacevtom. Slednji bibil s svojim znanjem o boleznih in zdravilihv pomoč pri pripravi varnejšegafarmakoterapijskega načrta za bolnika.To pa bi, kot sem prepričana, povečaloštevilo pozitivnih izidov zdravljenja inznižalo stroške zavarovalnici.«Pogovor z bolnikom»Pred prvo izdajo zdravil na obnovljivirecept se moramo natančno pogovoritiz bolnikom o tem, ali zdravilo poznain ga zna uporabljati, preveriti moramo,ali jemlje še kakšna druga zdravilaza samozdravljenje oziroma prehranskadopolnila. Pričakujemo, daSamokontrola v lekarnizdravnik ve, kaj vse jemlje njegov bolnik,vendar ugotavljamo, da prav tehključnih podatkov bolniki zdravnikomne povedo. Zamolčijo predvsem uporaboprehranskih dopolnil. Ob tem nevedo, da tudi ta – enako kot hrana – vplivajona vse procese v telesu. K srečipraksa kaže, da se z nami laže pogovorijo,kar pa od nas zahteva občutno veččasa za svetovanje.« Farmacevt mora pridrugi, tretji in četrti izdaji zdravil naORp imeti podatke o meritvah krvnegasladkorja ali krvnega tlaka, ki jih bolnikiizvajajo doma (dnevnik), saj le takopravilno svetuje in po potrebi ukrepa, dodajaValnea Jurečič in hkrati opozarja naobčutno obsežnejši administrativni del,ki ga zahteva izdaja zdravila na ORp.Kaj mora bolnik vedeti o obnovljivem receptu• Zdravila na obnovljivi recept mora bolnik prvič dvigniti v lekarni v prvem mesecupo predpisu zdravila.• Obnovljivi recept zadrži lekarna, v kateri bolnik prvič dvigne zdravilo. Pri prviizdaji zdravila lekarniški farmacevt vnese v lekarniški računalniški programpodatke o zdravilu in predpisanem odmerjanju.• Bolnik mora do uvedbe elektronskega recepta zdravila, predpisana naobnovljivem receptu, vedno dvigovati v isti lekarni.• Ob vnovičnem dvigu zdravila na obnovljivi recept mora bolnik vedno poročatilekarniškemu farmacevtu o morebitnih zapletih ali neželenih učinkih zdravila.Bolnik naj lekarniškega farmacevta opozori, če je začel jemati novo zdravilo,izdano na recept ali brez recepta, ali drug izdelek za ohranjanje in varovanjezdravja (npr. prehransko dopolnilo).• Lekarniški farmacevt na podlagi pogovora z bolnikom ob vsaki izdaji oceni,ali lahko znova izda zdravilo na obnovljivi recept. V primeru težav se pred temposvetuje z zdravnikom.• če zdravnik bolniku v obdobju veljavnosti obnovljivega recepta zamenjazdravilo, mora bolnik zdravilo z novim receptom dvigniti v tisti lekarni, kjer imaobnovljive recepte. Tako je mogoče preprečiti hkratno jemanje dveh zdravil,kar je lahko nevarno.• Obnovljivi recept velja največ eno leto od predpisa. Po tem obdobju mora bolnikznova k zdravniku, tudi če na obnovljivi recept ni bila izdana celotna količina.Sladkorni bolniki, ki se sami odločijo za nakup glukometra, za podatke o uporabi velikokratvprašajo v lekarni. »Farmacevti jim natančno razložimo način uporabe aparatain drugih pripomočkov. Predvsem pa se z bolniki skušamo pogovoriti o namenusamokontrole. Samokontrola je smiselna le, če so poučeni in pripravljeni, da po potrebiukrepajo in izboljšajo urejenost glikemije. Skušamo jim pojasniti, kaj vse vplivana nihanje ravni sladkorja v krvi in kaj lahko sami storijo, kadar je to potrebno,« pojasnjujeValnea Jurečič, mag. farmacije. V nekaterih lekarnah po Sloveniji farmacevtiniso le svetovalci, temveč tudi izvajalci kontrole ravni krvnega sladkorja, kar je vpomoč predvsem starejšim osebam, ki nimajo glukometra in jim raven sladkorja vkrvi izmerijo le na kontrolnih pregledih pri zdravniku. »Nekatere lekarne so vključenev program Farmacevtske skrbi pri sladkorni bolezni in farmacevti rezultate meritevkrvnega sladkorja uporabimo kot informacijo pri ugotavljanju dejavnikov tveganjaza razvoj sladkorne bolezni. Na podlagi zbranih informacij in smernic za ukrepanjebolnikom lahko svetujemo o spremembi življenjskega sloga oziroma jih usmerimok zdravniku.«Sočasno jemanje večjega števila zdravilje za bolnike zahtevno, neredki zdravilzato ne poznajo po imenu, temveč lepo barvi škatel ali tabletk. Da bi zdravilajemali varno, pravilno in redno, jim vlekarnah pripravijo osebno kartico zdravilz vsemi opombami (tudi glede samozdravljenja)ter dopišejo, v kateri lekarnije bolnik uporabil svoj(e) obnovljivi(e)recept(e).Pogovor z zdravnikomVčasih je pred izdajo zdravil na ORppotreben posvet z zdravnikom. »Za to seodločimo pri vseh bolnikih z recepti zazdravila, ki so med seboj kontraindicirana.Enako velja za predpisano istoučinkovino v dveh zdravilih različnegaizdelovalca.« Tako imenovano podvajanjeterapije je značilno tedaj, ko zdravilapredpisujejo hkrati osebni zdravnik inzdravniki v specialističnih ambulantah.Zlasti težko rešljivi so zapleti pri izdajizdravil bolnikom po prihodu iz bolnišnice.Valnea Jurečič: »Praviloma pridejodomov v petek popoldne in se protivečeru oglasijo v lekarni po zdravila. Čeugotovimo kaj dvomljivega, je dostopnostdo zdravnika, ki je terapijo predpisal,podobna loterijski igri. Seveda seskušamo posvetovati vsaj z dežurnimzdravnikom.« Sogovornica je na koncuposebej opozorila na pravilo, ki ga izdajateljireceptov največkrat ne upoštevajo:»Na receptu namreč niso dopisane telefonskeštevilke. Na ta račun v lekarnipri iskanju možnosti posveta porabimozelo veliko časa. Kljub temu se trudimopodatke zbrati sami in bolnike pošljemonazaj le tedaj, ko bi izdano zdravilo ogrožalonjihovo življenje.«Sladkorna bolezen 23MAREC 2012


OSEBNOMisli starejšega diabetika in diabetologa o samovodenjuVedno bom trdil:Potreben je razum in ne testni lističi® Janez Burnik, dr. med.Samovodenje sladkorne bolezni je staro toliko kot bolezen sama. Ni nov izum, ki bi gapripisali sodobnosti. Vodenje se je seveda spreminjalo z znanjem o bolezni. Vsako novoodkritje je izboljšalo zdravje in zdravljenje. Nekoliko drugače je s samokontrolo, čepravtudi ta ni nekaj čisto novega. Nekoč je sladkorni bolnik sebe nadzoroval le z opazovanjemzunanjih pojavov bolezni, npr. z dnevno količino urina, pogostnostjo žeje, odmerjanjemhrane in morebiti z osebnim tehtanjem. Tisti, ki so že prejemali inzulin, so lahko zaznali,kdaj in v kakšnih okoliščinah je nastajala hipoglikemija. Vse to je pomagalo prisamovodenju bolezni, čeprav ni bilo zdajšnjih postopkov samokontrole. Subjektivno počutje že ni bilo pravi nadzor,ker je počutje odvisno od razpoloženja in od duševne naravnanosti. Diabetiku, ki opusti samovodenje, ne pomaganobena sodobna samokontrola, ki se je razvila s tehnološkim razvojem.foto: OSEBNI ARHIV J. B.Pred 60 leti je veljalo: jej, kolikor je dovoljenoin potrebno, delaj in giblji se, kolikor moreš,redno jemlji svoj inzulin. Tablet za sladkornobolezen tedaj še ni bilo. Obstajale so tabeleživil z izmerjeno energijsko vrednostjo indeležem beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov.Zdravnik je odredil tabelo po telesni dejavnostibolnika in njegovih potrebah. Tista tabelaje bila za diabetika “zakon”. Če je bolnikupošteval ta zakon, je lahko pričakoval, da bobolezen večinoma urejena. K samokontroli jepripomoglo tudi bolnikovo okolje. V urejenemokolju so hitro opazili spremembe bolnikovegazdravja in poslabšanja, npr. ketoacidozo, čediabetik nanjo ni bil pozoren.V svojih prvih dveh zgibankah pred 30 leti, kista bili namenjeni odkrivanju sladkorne bolezni(Ali vam grozi sladkorna bolezen) in vodenjudiabetesa (Diabetik sem …), sem zapisal, da sodietna prehrana, redna telesna dejavnost inpravilna telesna nega ter redno jemanje zdraviltemelji urejene sladkorne bolezni. Šele v drugiizdaji deset let pozneje, Nasveti za ljudi s sladkornoboleznijo, sem zapisal, da je tudi rednasamokontrola ena od dolžnosti diabetika. To jebilo seveda mogoče šele tedaj, ko so se začeliuporabljati prvi testni lističi za urin, in nekaj letpozneje še za kri in glukometri.Dietna navodila so se z leti rahljalaKoličinske omejitve so izpodrinili nasveti o primernejšiin manj primerni prehrani diabetika.Izbira živil se je močno povečala. Leta 1989 jeKlinika za endokrinologijo in bolezni presnoveizdala zgibanko Kako in kaj naj jem, da bomoj krvni sladkor nižji. V zgibanki so navedenanačela sodobne zdrave prehrane, ki se v poplavipredelanih živil znova vrača k naravniprehrani nepredelanih živil in brez umetnihdodatkov. Uveljavljati se je začelo načelo: jej, kolikorpotrebuješ, in si po tej prehrani prireditudi količino zdravil, kolikor jih je za to prehranopotrebno. Vodenje diabetesa je s tem ubralonevarno pot. Želja po hrani je večna slabostčloveštva. Tako so tudi diabetiki jedli čedalje večin si zdravila odmerjali po količini zaužite hrane.S tem je naraščala samo debelost in ne tudiurejenost sladkorne bolezni. Človekova slabostje, da moramo imeti določena pravila in jih discipliniranoupoštevati, ker smo po naravi nagnjenik anarhičnosti. Samo tisti, ki z razumomsprejemajo, da naj se hranijo le toliko, kolikordopušča zdravilo, imajo lahko urejen diabetes.Merjenje krvnega sladkorjaše ni samokontrolaO samokontroli diabetika imam osebno mnenje,ki ni čisto skladno z navodili. Menim namreč,da samo merjenje krvnega sladkorja šeni samokontrola. Vsaka zvišana vrednost bimorala biti opozorilo, da je hrane preveč in daje potrebna omejitev v prehrani. Količina predpisanihin uporabljenih zdravil bi morala biti čimbolj stabilna in prepuščena oceni strokovnjaka.V nasprotnem primeru nastane popolna zmeda,gordijski vozel, ki ga ni mogoče razrešiti.Zdravnik potem dokazuje svoje in bolnik drugo,medsebojnega sporazuma pa ni. Govorimo diabetesu pri odraslih, ki ni enak diabetesu priotrocih ali mladostnikih. Med njima je še enapomembna razlika. Mladostni diabetik gre danesskozi strogo šolo vzgoje in zdravljenja sladkornebolezni. V to vzgojo so vključeni staršiin mladostnik. Takšna vzgoja ni samo kratkotrajenzačetni pouk. Če bi tako ravnali tudi pri24 Sladkorna bolezenMAREC 2011


zdravstveni vzgoji odraslega diabetika z vključitvijo celotnedružine, bi bili tudi pri njih uspehi veliko boljši. Ne posplošujemna vse primere, iz izkušenj pa vem, da imajoodrasli ljudje svoja trdna načela, od katerih ne odstopajoniti v primeru bolezni.Pomen samokontrole je pri ljudeh različenVedno sem se spraševal o smiselnosti samokontrole z glukometrompri ljudeh, ki ne želijo ali nočejo ničesar vedetio primernih hranilih in o primernih količinah za njihovotelesno dejavnost. Primitivno sprejemajo samo izmerjenoštevilko krvnega sladkorja, se zaradi nje vznemirjajoali pa posežejo po neprimerni hrani, če je številka ugodna.Poznam vrsto ljudi, ki imajo urejeno svojo sladkornobolezen, se pravilno hranijo, kar naprej pa bi pomakali testnilistič v svojo kri. Potem se vznemirjajo za vsako neznatnopovišanje, ker imajo premalo znanja o tem, kaj jeodraz obroka hrane in kaj odraz poslabšanja bolezni. Takopostanejo depresivni ali vznemirjeni, ker mislijo, da je znjihovo sladkorno boleznijo vse narobe. Poznam še več takih,ki vzorno namakajo testni listič v svojo kri, iz rezultatapa ne znajo izvleči pravega zaključka. Čemu potemtako množično vsakodnevno merjenje krvnega sladkorja?Testnih lističev za urin skoraj nihče več ne uporablja, pa bibili ob pojavih glukozurije koristni in preprostejši. Vsajopozorilo bi bili, da je bilo hrane preveč in da je potrebenrazbremenilni dan z zelenjavo in sadjem. Veliko je načinovza dobro samovodenje bolezni, ki je pomembnejše kotsamokontrola.Samovodenje sladkorne boleznije zahtevna nalogaDiabetik jo lahko obvlada s širokim znanjem o prehraniin primernih količinah hrane ter skupaj z dispanzerskimisodelavci. Vedno mora imeti možnost za posvet. Samokontroladiabetesa je za večino odraslih <strong>diabetikov</strong> bolj tehnološkaigrača kot resnična potreba. Tudi diabetiku, kiprejema inzulin, ni treba vedno znova kontrolirati krvnisladkor. Najprej je treba imeti standardno prehrano in njejprirediti odmerke zdravil. Če zboli zaradi druge bolezni,bo potreboval pogostejšo kontrolo. Vedno bom trdil: potrebenje razum in ne testni lističi.Večina bolnikov z zvišanimkrvnim tlakom težav nima ali paso zelo blage. Zato se lahkozgodi, da za previsok krvni tlaksploh ne vedo in se niti nezdravijo. Kadar je povišan krvnitlak že dolgo prisoten, pa sepojavijo znaki okvare organov.Zato je zgodnje odkrivanje inzdravljenje zvišanega krvnegatlaka izjemno pomembno.


OSREDNJA TEMASamokontrola v enoti FITFIT omogoča svobodnejši način življenjain boljšo urejenost sladkorne bolezni® Tina KraljFunkcionalna inzulinska terapija nadgrajuje pomen samokontrole. »V naši ambulanti težko govorimo “le”o samokontroli, ne da bi to vsak trenutek umestili v samovodenje sladkorne bolezni. Naši bolniki morajo namrečpo vsakem merjenju ravni sladkorja v krvi premisliti, zakaj tak rezultat, in tudi dejavno ukrepati. Osnovne razlogein možnosti uravnavanja glikemije naj bi poznali že od prej,« pravi dipl. med. sestra edukatorka Mojca Urbančič izambulante za funkcionalno inzulinsko terapijo (FIT) Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovnebolezni UKC Ljubljana.Samovodenje sladkorne bolezni v okviruFIT zahteva precej dela. »Osnovnoznanje o samokontroli, pridobljeno vsplošni diabetološki ambulanti, pri nasponovimo in nadgradimo. Program FITtemelji na štetju zaužitih ogljikovih hidratov(OH). Za bolnika to pomeni tehtanježivil, ki jih zaužije, in preračunavanjeOH. Pol kosa kruha namreč lahkopomeni zelo različno število OH, pravilenobčutek za približno mero pa je mogočedobiti le na podlagi pogostega tehtanjaživil in s tem pridobivanja izkušenj,«opozarja Mojca Urbančič. Sladkornibolniki jih praviloma pridobijo vnekaj mesecih rednega dela.Brez dnevnika ne greKandidati za FIT izpolnjujejo posebendnevnik samokontrole, kamor vpisujejoveliko več kot le podatke o meritvah.Sestra Mojca: »Vnesti morajo še celotenjedilnik, število zaužitih OH, vrstoin čas telesne dejavnosti za vsak dan inuro posebej ipd. Na kontrolnih srečanjihna podlagi zapisov skupaj preverimo,kaj vpliva na nihanje krvnega sladkorjapri posameznem bolniku. Ključnoje, da bolnik spozna samega sebe in senauči, kako pravilno ukrepati, še predenzaniha raven sladkorja v krvi, saj takopreventivno ukrepa proti hipoglikemijioz. hiperglikemiji. Naš namen je naučitijih ne le znati gasiti požare, ampak odpravitivzroke zanje.« Delovanje lastnegapresnovnega sistema bolniki spoznajov nekaj mesecih izpolnjevanja omenjenegadnevnika in rednih pregledov sposveti o zabeleženih podatkih.Posvet na vsake tri tedneBolniki, primerni za FIT, najprej opravijoskupinski tridnevni FIT-program.26 Sladkorna bolezenMAREC 2011V ambulanti FIT v Ljubljaniizvaja edukacijo dipl.medicinska sestra MojcaUrbančič:»Uspešnost samokontrolein samovodenja sladkornihbolnikov s FIT ni v tolikšnimeri odvisna od starosti inod izobrazbe, ampak odmotiviranosti. Uspešni sotisti, ki teorijo vključijo tudiv prakso. Ali drugače –vse znanje sveta ti neuredi sladkorne bolezni, čeje z delom ne urejaš sam.«»A tudi takrat ne le pasivno poslušajo,ampak aktivno sodelujejo. Sproti preverjamorazumevanje in utrjujemo novoznanje. Zatem prihajajo na individualnekontrole ter morebitne dodatne individualneedukacije.« Te trajajo približnoštiri mesece, v tem času bolnik pridev ambulanto na vsake tri tedne. »Dolžinaindividualnih edukacij je odvisna oddojemljivosti in potreb posameznegabolnika. Ne potrebujejo vsi bolniki vsehinformacij. Nekaterim podamo le osnovneinformacije, kandidati za inzulinskočrpalko, na drugi strani pa morajo sevedaznati veliko več,« poudarja sogovornica.V času FIT vsak bolnik opravi testiranjebazalnih in bolusnih odmerkov inzulina,kar omogoča pravilno nastavitevzanj ustrezne inzulinske terapije.V času FIT več meritevSladkorni bolniki na intenzivirani inzulinskiterapiji v povprečju potrebujejoštiri meritve ravni sladkorja v krvi nadan (tisti z inzulinsko črpalko nekolikoveč, praviloma od pet do šest vsak dan).Med šolanjem pa mora vsak kandidat zaFIT opraviti najmanj šest meritev vsakdan, v dneh testiranja bazalnega in bolusnegaodmerka inzulina še več. »Bazalneodmerke inzulina preverjamo tako, dadan razdelimo na več delov: noč, dopoldne,popoldne in večer. Vsak del dnevapreverjamo ločeno. V tem času nesme biti vpliva hrane in bolusa inzulinana krvni sladkor. Pri teh testih je samokontrolaključna. Več ko je meritev, lažeugotovimo ustreznost bazalnih odmerkovinzulina.« Na podlagi rezultatov testiranjadiabetolog nato določi za bolnikapravo inzulinsko terapijo oziroma mujo prilagodi glede na opravljene teste.Inzulinska črpalkaNE dela sama»Kot kaže, vlada neko splošno – sevedanapačno – prepričanje, da inzulinskačrpalka dela vse sama,« opozarjaedukatorka Mojca Urbančič. »Res je najboljšipribližek fiziološkemu inzulinuin res s stalnim dovajanjem bazalnegaodmerka inzulina omogoča njegovo neprekinjenodelovanje. Vendar boluse inzulina,torej odmerek, ki je potrebenpred zaužitjem obroka hrane, vedno določibolnik! Razlika je le v tem, da si gane injicira, ampak pritisne na gumb. Sevedana podlagi izračuna predvidenihfoto: BRANE BOMBAč


AKTUALNOPravice sladkornega bolnikazaužitih OH.« Novejše črpalke že vsebujejoposeben program, ki sam preračunaomenjeni odmerek inzulina. »A tudite črpalke za preračun potrebujejo pravepodatke, ti pa znova temeljijo na meritvahsladkorja in izračunu zaužitihOH.« Inzulinska črpalka nato svetujeustrezen odmerek. Bolnik mora tudi vtem primeru sprejeti končno odločitevin odmerek potrditi ali ga prilagoditi.Posledica napačnega izračuna OH je napačnosvetovanje, ki mu sledi napačenodmerek. In končna posledica je lahkohiper- ali hipoglikemija.S FIT do urejenosti»Pomembno je vedeti, da doslednoupoštevanje priporočil glede uživanjaOH pripomore k zmanjševanju invzdrževanju telesne teže – konec koncevto potrjujejo izkušnje naših bolnikov.Tudi to bolnikom dokaže, da je mogočedoseči dobre rezultate tako glede telesneteže kot glede urejenosti sladkornebolezni. Sami ugotovijo, kje so delalinapake, in predvsem – kako lahko delajoprav. In to je smisel FIT,« dodajasestra Mojca Urbančič. Bolnikom uspehpomagajo ohranjati prek rednih kontrolin – če to potrebujejo – tudi s kakšno dodatnoedukacijo. Vsakodnevni svetovalnitelefon je namenjen tistim, ki so aktivnovključeni v program FIT. »Z njimismo povezani tudi po elektronski pošti.«Kako do pravih rezultatovFIT temelji na podatkih v dnevniku samokontrole,zato je ustrezno svetovanjeodvisno od zapisov v njem. »Bolnikom,ki pridejo z nepopolno vodenim dnevnikomali celo brez njega, težko svetujemo,«poudarja sogovornica. Ustreznobeleženje vključuje natančno tehtanje inpreračunavanje OH. »Svojci so dobrodošlina urah edukacije in v resnici neredkoskupaj s sladkornim bolnikom pridetudi njegov partner. Svojci so vedno dobrodošlapodpora, ne smejo pa prevzetivodenja njegove bolezni.« Med pomembnejšimidejavniki za uspeh FIT jetudi stalno načrtovanje, končuje dipl.m. s. Mojca Urbančič: »Bolniki, ki načrtujejoobroke in aktivnosti, lahko zustreznim ukrepanjem preprečijo prevelikanihanja sladkorja v krvi. Žal se zahtevenživljenjski slog ali preobremenjenostdoma in v službi prevečkrat poznatatudi pri urejenosti sladkorne bolezni.«Kaj pokrije zdravstvenozavarovanje diabetikom?® Monika KubeljIz Nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni do leta 2020je razvidno, da je oskrba bolnikov s sladkorno boleznijo nalogazdravstvenega sistema. A do vsega, kar diabetiki potrebujejo, ne morejopriti samo iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako kotdrugi bolniki ne. Preverili smo, do česa so upravičeni doma in do česav tujini.Breme, ki ga sladkorna bolezen pomeniza zdravstvo, lahko ocenimo gledena podatke Zavoda za zdravstvenozavarovanje <strong>Slovenije</strong> o porabi zdravilin medicinskih pripomočkov. V letu2007 je bilo z zdravili, ki se zaužijejov obliki tablet, zdravljenih približno53 tisoč bolnikov, samo z insulinom približno16 tisoč bolnikov, hkrati z inzulinomin tabletami pa približno 10.500bolnikov. Stroški za zdravila za sladkornobolezen so pomenili 6,5 odstotkastroškov vseh zdravil in so v letu 2007znašali skupaj 20 milijonov evrov. Stroškiza medicinske pripomočke za sladkornebolnike so pomenili 30 odstotkovvseh stroškov za medicinske pripomočkein so skupaj znašali 13,5 milijonaevrov.Zdravljenje in rehabilitacijasladkornih bolnikovKot je pojasnil Damjan Kos, direktorsektorja za informiranje in odnose z javnostmina Zavodu za zdravstveno zavarovanje<strong>Slovenije</strong> (v nadaljevanju:ZZZS), na podlagi Zakona o zdravstvenemvarstvu in zdravstvenem zavarovanjuZZZS sladkornim bolnikom zagotavljaustrezno zdravstveno varnost.Obseg storitev, standarde in normativeskladno s 26. členom zakona določaZZZS s svojimi splošnimi akti v soglasjuz ministrom za zdravje. Pravtako so vsa potrebna zdravila za zdravljenjerazvitih oblik sladkorne bolezniuvrščena na pozitivno listo, zato bolnikomzanje ni treba doplačati. Določenatovrstna zdravila, ki so na vmesnilisti (potrebno doplačilo oz. dopolnilnozdravstveno zavarovanje), pa imajovselej tudi ustrezno strokovno utemeljenoparalelo na pozitivni listi. Tudimedicinsko-tehnični pripomočki, ki sopotrebni za uspešno zdravljenje in rehabilitacijorazvitih oblik sladkornebolezni, so, če to ugotovi pooblaščenizdravnik, v celoti kriti iz sredstev obveznegazdravstvenega zavarovanja.ZZZS na podlagi pogodb, sklenjenih zdobavitelji oz. izposojevalci medicinsko-tehničnihpripomočkov in na podlagiveljavnih predpisov zagotavlja sladkornimbolnikom, da dobijo v uporabomedicinsko-tehnične pripomočkepo standardni ceni in kakovosti brez dodatnihneposrednih doplačil pri dobaviteljih,razen v primerih, ko sladkornibolnik izrecno, na lastno željo, želinadstandardni pripomoček.Pri tem mora dobavitelj obvezno pridobitisoglasje sladkornega bolnika termu tudi izdati ustrezen račun, iz kateregaje razviden znesek zahtevanegadoplačila nad cenovnim standardom.Sladkornim bolnikom, ki menijo, daso jim dobavitelji neupravičeno zaračunalimedicinsko-tehnični pripomoček,svetujemo, da shranijo izdani računter da se obrnejo na oddelek za izvajanjeobveznega zdravstvenega zavarovanjana območni enoti ZZZS.Pravica do indikatorjev zadoločanje glukozePravila obveznega zdravstvenega zavarovanjaopredeljujejo tudi pravicodo diagnostičnih trakov za aparat za določanjeglukoze v krvi in pravico doaparata za določanje glukoze v krvi. Doaparata za določanje glukoze v krvi sov breme obveznega zdravstvenega zavarovanjapoleg oseb, ki se zdravijo spomočjo inzulina, upravičene tudi zavarovaneosebe, ki so na kombiniraniperoralni terapiji in pri katerih je pri-Sladkorna bolezen 27MAREC 2012


čakovati prehod na inzulinsko zdravljenje,ter nosečnice in doječe matere včasu, ko se zdravijo zaradi gestacijskegadiabetesa. Aparat za določanje glukozev krvi predpiše pooblaščeni zdravnikspecialist. Zavarovana oseba dobiaparat za določanje glukoze v krvi napodlagi izdane “Naročilnice za medicinskotehnični pripomoček” pri enem odpogodbenih dobaviteljev ZZZS.Natančneje pravice do pripomočkovdoloča seznam medicinsko-tehničnihpripomočkov-šifrant in medicinski kriteriji,ki so jih pooblaščeni zdravniki zavezaniupoštevati pri predpisovanju. Medicinskikriteriji natančneje določajoupravičenost do aparata za določanjeglukoze v krvi, določajo, da pomenipredvideni prehod na inzulinsko zdravljenjeobdobje največ enega leta.Zavarovana oseba je upravičena dodiagnostičnih trakov za aparat za določanjeglukoze v krvi, če je upravičena doaparata za določanje glukoze v krvi v bremeobveznega zdravstvenega zavarovanja.Za predpisovanje diagnostičnih trakovza aparat za določanje glukoze vkrvi je pooblaščen osebni zdravnik, kištevilo diagnostičnih trakov za aparatza določanje glukoze v krvi določi gledena zdravstveno stanje zavarovaneosebe, način zdravljenja sladkorne bolezni,strokovne smernice ter zmožnostprilagajanja odmerkov rezultatom samokontrole.Strokovnesmernice in priporočenoštevilo merjenj krvnegasladkorja je del OkrožniceMTP št. 9 in dopolnitvek Okrožnici MTP št. 9,ki so posebej objavljenena spletni strani ZZZS.Še vedno pa so vse drugezavarovane osebe, kise zdravijo zaradi sladkornebolezni, torej tistezavarovane osebe, ki nisoupravičene do aparata zadoločanje glukoze v krviv breme obveznegazdravstvenega zavarovanja,glede na svoje zdravstvenostanje in strokovnesmernice upravičenedo diagnostičnih trakovza optično odčitavanjeglukoze v krvi in urinu.Sladkorni bolniki soskladno z zakonom in28 Sladkorna bolezenMAREC 2012Pravili upravičeni do navedenih pripomočkovv okviru cenovnega standardabrez kakršnihkoli doplačil. Pripomočkimorajo biti funkcionalni, kar je pomembnopri določenih funkcionalnih in drugihmotnjah (barvna slepota itd.).Inzulinska črpalkaInzulinska črpalka, ki je namenjenaneprekinjenemu dovajanju zadostnihkoličin inzulina v telo sladkornega bolnika,je sodoben izdelek za zdravljenjeizjemno nestabilne sladkorne bolezni.Do zdravljenja z inzulinsko črpalko inpripadajočih potrošnih materialov soupravičene zavarovane osebe, ki izpolnjujejonaslednje pogoje:• otroci do 15. leta starosti s sladkornoboleznijo tipa 1 ter pogostimi invelikimi nihanji krvnega sladkorja,ko kljub natančnemu zdravljenju zvečkratnimi aplikacijami inzulinana dan ni mogoče doseči ciljnihvrednosti glikemije;• zavarovana oseba z neurejeno sladkornoboleznijo tipa 1, pri kateri jebilo tudi šestmesečno izvajanjefunkcionalne inzulinske terapije(FIT) neuspešno;• zavarovana oseba s sladkorno boleznijotipa 1 in sindromom nezavedanjahipoglikemije kljub zdravljenjuz večkratnimi aplikacijami inzulinana dan;• zavarovana oseba s sladkorno boleznijo,ki se zdravi z inzulinommed nosečnostjo in ki nima dobrourejene sladkorne bolezni.Za zavarovane osebe iz 2., 3. in 4. točkemora biti izpolnjen tudi pogoj, da soaktivno sodelovale pri dosedanjem zdravljenjuv skladu z navodili zdravnika terso usposobljene za samokontrolo in ravnanjes črpalko. Lečeči diabetolog to potrdis posebno izjavo, ki jo skupaj s poročilomo poteku bolezni priloži predloguimenovanemu zdravniku ZZZS inpotem hrani v dokumentaciji. O upravičenostido zdravljenja z inzulinsko črpalkona predlog pooblaščenega zdravnikaspecialista diabetologa odloči imenovanizdravnik ZZZS. V primeru upravičenostido zdravljenja z inzulinsko črpalkopa potrošne materiale na “Naročilnicoza medicinsko tehnični pripomoček”predpiše osebni zdravnik zavarovaneosebe za obdobje do naslednjega obiskapri zdravniku oz. največ za tri mesece.Posebej je treba opozoriti, da je za zavarovanoosebo s sladkorno boleznijo,ki se zdravi z inzulinom med nosečnostjoin ki nima dobro urejene sladkorne bolezni,zdravljenje z inzulinsko črpalko vbreme obveznega zdravstvenega zavarovanjazagotovljeno največ za 18 mesecev.V tem primeru zavarovana oseba prejmeinzulinsko črpalko v izposojo za 18 mesecev.Če zavarovana oseba po izteku navedenegaobdobja izpolnjujepogoje za zdravljenjez inzulinsko črpalko,se ji to zagotovi tudi popreteku 18 mesecev.fotoilustracija: BRANE BOMBAčSenzorza kontinuiranomerjenje glukozeDo senzorja za kontinuiranomerjenje glukozeje upravičena zavarovanaoseba, ki se zdraviz inzulinsko črpalko alifunkcionalno inzulinskoterapijo in je na podlagimeritev sposobna izboljšatiurejenost glikemije,če gre za osebo, ki imasladkorno blezen tipa 1,je mlajša od sedmih let inpri njej proces mielinizaciješe ni končan, ali greza osebo, ki ima sladkornobolezen s sindromom


Olga Pejovič, Adriatic Slovenica:»Zdravstveno zavarovanje v tujini neponuja asistence in ne pokrije stroškov,nastalih kot posledica kroničnih bolezni,med katere spada tudi sladkornabolezen. To zavarovanje krije nujne stroškezdravljenja (obisk zdravnika, zdravila,stroški medicinske oskrbe, stroški hospitalizacije),stroške prevoza (do bolnišnice,v domovino) asistenčne storitve(organizacija zdravstvenih prevozov,nujne zdravstvene pomoči in obveščanjezavarovanca in njegovih najbližjih).«nezavedanja hipoglikemije in ob temhude hipoglikemije, ali gre za nosečoosebo, ki ima slabo urejeno sladkornobolezen.Posebej izdelani čevljiDo posebej izdelanih čevljev so meddrugimi upravičene tudi zavarovane osebe,ki se zdravijo zaradi sladkorne bolezni,če ne morejo uporabljati serijskoizdelanih čevljev in za korekcijo funkcijestopala ne zadostujejo posebej izdelanivložki za čevlje. Posebej izdelaničevlji se tej osebi lahko predpišejo, če imana stopalu izrazite trofične spremembe,diabetično stopalo IV. rizične skupineter II. stopnjo deformiranosti stopala.Za posebej izdelane ortopedske čevljeje določen standard, da se iz sredstev obveznegazdravstvenega zavarovanja pokrijerazlika med ceno povprečnega čevlja(to ceno določi s sklepom upravniodbor ZZZS) in ceno posebej izdelanegaortopedskega čevlja. Tako je v temstandardu zavarovanim osebam priznano100-odstotno kritje iz obveznegazdravstvenega zavarovanja.Povprečna cena čevlja znaša po sklepuupravnega odbora ZZZS 41,73 evra.Sladkorni bolniki so tako z zahtevanimplačilom povprečne cene čevlja zakonskoizenačeni z drugimi zavarovanimiosebami, ki tovrstnih čevljev ne potrebujejoin zato (sami) kupujejo čevlje. Zavarovaneosebe, ki ne morejo uporabljatine serijsko izdelanih in ne posebejizdelanih čevljev in imajo pri diabetičnemstopalu IV. rizično skupino in II.stopnjo deformiranosti, so upravičenedo začasnih čevljev (healilng shoe). Dozačasnih čevljev so upravičene tudi zavarovaneosebe, ki imajo večje rane nastopalu ali po operativnih posegih nastopalu.Pravica <strong>diabetikov</strong> do storitevmed začasnim bivanjem v tujiniEvropska kartica zdravstvenega zavarovanjavelja v državah Evropske unije(EU), Evropskega gospodarskega prostora(EGP) in Švici, na podlagi sporazumapa še v Avstraliji, Črni gori, na Hrvaškem,v Makedoniji in Srbiji. V skladu zevropskim pravnim redom lahko v državahEU, EGP in Švici na podlagi evropskekartice zdravstvenega zavarovanjazavarovane osebe uveljavljajo nujne oz.potrebne zdravstvene storitve. To sozdravstvene storitve, ki so po presojizdravnika, pri katerem se je oseba zglasila,potrebne iz medicinskih razlogov,upoštevajoč naravo storitev in pričakovanodolžino bivanja v drugi državi članiciEU, EGP oz. Švici. V državah, s katerimiima Slovenija sklenjeno meddržavnopogodbo (sporazum o socialni varnosti;Črna gora, Hrvaška, Makedonija, Srbija,Avstralija, Bosna in Hercegovina), imajozavarovane osebe na podlagi evropskekartice pravico do nujnega zdravljenja innujne medicinske pomoči. V Bosni inHercegovini se nujno zdravljenje in nujnamedicinska pomoč uveljavljata napodlagi posebnega obrazca, konvencijskegapotrdila. Nujno zdravljenje in nujnamedicinska pomoč pomenita tistezdravstvene storitve, ki jih ni mogočeodložiti, ne da bi bilo ogroženo življenjeali zdravje zavarovane osebe. V drugihdržavah mora zavarovanec zdravstvenostoritev plačati sam in po vrnitvi v domovinolahko pri ZZZS zahteva povračilo.Povračilo se v upravičenih primerih opraviv višini povprečne cene takšne storitvev Republiki Sloveniji.Primeri, ko evropskakartica ni dovoljTreba je opozoriti tudi, da načrtovanihzdravstvenih storitev v tujini, načrtovanihporodov v tujini in prevoza iztujine v domovino ni mogoče uveljavljatina podlagi evropske kartice zdravstvenegazavarovanja. Vsem kroničnimbolnikom in osebam, ki v tujini načrtujejoneko rizično dejavnost (npr. adrenalinskišport, obisk množičnih prireditev,odhod na rizična območja), kjerje pričakovati povečano tveganje za nastanekzdravstvenega stanja, pri kateremje potrebna medicinska oskrba, priporočamopoleg evropske kartice zdravstvenegazavarovanja oz. konvencijskegapotrdila za Bosno in Hercegovinotudi sklenitev komercialnega zdravstvenegazavarovanja za tujino. Prav tako priporočamosklenitev komercialnega zavarovanjaza tujino tudi pri potovanju vdržave zunaj EU oz. v države, s katerimiSlovenija nima sklenjenega sporazumao socialni varnosti.Staša Filiplič, Triglav:»če govorimo o zdravstvenih zavarovanjihza potovanja v tujino, ki so namenjenakritju nujnih medicinskih stroškovza primer bolezni ali nezgode v povezavis sladkornimi bolniki, velja: sladkornibolniki, ki imajo to bolezen dlje časa inse zdravijo ali so pod stalnim zdravniškimnadzorom, bodo tedaj, ko gre zazdravljenje te bolezni v tujini, izključeniiz jamstva. Kritje nujnih stroškov zdravljenjav tujini ne velja za vse kroničnebolezni oz. stanja, ki so bila zavarovancuznana pred odhodom v tujino. Stroškezdravljenja, ko se srečamo s takimiprimeri, pokrijemo le, če gre za zdravniškopomoč, ki je nujna in s katero preprečimoposledice, ki bi lahko v danemtrenutku ogrozile življenje zavarovanca,medtem ko redne zdravniške storitve vteh primerih niso zajete v jamstvu.«Diabetik naj boše posebej pozorenSladkornim bolnikom, ki želijo dopustpreživeti v tujini, svetujemo, dase pred odhodom posvetujejo s svojimzdravnikom o tveganjih takšnega potovanja.Če pri sladkornem bolniku nepričakovanonastane resen zdravstveni zaplet,pa se lahko le-ta upošteva kot nujenin bo zato zagotovljeno tudi njegovozdravljenje v državah EU, EGP inŠvici ter državah, s katerimi ima Slovenijasklenjen sporazum o socialni varnosti,opravljen na podlagi evropskekartice zdravstvenega zavarovanja oz.konvencijskega potrdila za Bosno inHercegovino. Pri tem je treba znovaopozoriti, da nujnost oz. potrebnoststoritve ugotavlja zdravnik, ki osebosprejme na zdravljenje, ter da za vseprimere velja pravni red države, v katerioseba uveljavlja storitve, tudi gledemorebitnih doplačil oz. participacije.Doplačilo oz. participacija, ki jo je pacientskladno z zakonodajo države, v kateriuveljavlja zdravstvene storitve, zavezanplačati sam, se ne povrne po prihoduv domovino.Sladkorna bolezen 29MAREC 2012


AKTUALNOSamokontrola med nosečnostjoKo med nosečnostjo preseneti povišan sladkor® Monika KubeljSladkorna bolezen je kronična bolezen presnove ogljikovih hidratov, za katero pa zbolijo tudi mlade ženske, inlahko nastopa tudi v nosečnosti. Takrat govorimo o gestacijskem diabetesu, ki ga ima od dva do štiri odstotkenosečnic. Oblika sladkorne bolezni, ki nastane prav v nosečnosti, po njej skoraj brez izjeme izgine,a zahteva od nosečnice veliko samodiscipline. To je obdobje, ko si morate zase res vzeti čas.Ste se tudi sami znašli kdaj v podobnempoložaju? Poznate bodočo mamico,ki je poleg vesele novice izvedelatudi, da bo za svojo nosečnost porabilaprecej več nege in samonadzora kot druge?Tudi za slednjo že dolgo poznamorešitev. Kot so v strokovnem časopisuMedicinski mesečnik poudarili strokovnjaki,vsi trije internisti, Mitja Krajnc, AndrejZavratnik in Miro Čokolič, je nosečnostnasladkorna bolezen pri veliki večininosečnic asimptomatska in se lahkokaže le po obroku hrane. Simptomi,kot so povečan občutek žeje ali lakote,poliurija, hujšanje, motnje vida, so pritej obliki bolezni redki. Sladkorna bolezensicer pomembno vpliva na nosečnost.Zaradi motenega metaboličnegaokolja v najzgodnejšem obdobju razvojazarodka je verjetnost nastanka prirojenihnapak v teh nosečnostih večja kotpri zdravih nosečnicah. Verjetnost jetem večja, čim višje so bile vrednostikrvnega sladkorja v času zanositve. Kazalecurejenosti krvnega sladkorja v zadnjihnekaj tednih je HbA1c (glikirani hemoglobin)in ga določajo tudi nosečnicamv zgodnji nosečnosti. Če so vrednostimočno povišane, včasih celo odsvetujejonadaljevanje nosečnosti. Žal. Sevedagre tu največkrat za nenačrtovanenosečnosti, ko bolnice s sladkorno boleznijozanosijo v času, ko niso imele dobrourejenega krvnega sladkorja.Dejavniki za nastanek gestacijskegadiabetesa:• Diabetes v družini• Preveč plodovne vode• Predhodni spontani splavi in neuspešnenosečnosti• čezmerni prirast telesne teže• Pogoste glivične infekcije• Anomalije in smrtnost otrok• Pozitiven sladkor v urinu• Porodna teža otrok višja od štirih kilogramov30 Sladkorna bolezenMAREC 2011Kot za javnost pojasnuje mag. AlenkaSketelj, specialistka ginekologije, so vSloveniji večje prirojene napake plodamed letoma 1992 in 1998 ugotavljali pri5,8 odstotka porodnicah s sladkorno boleznijo,v skupini zdravih pa pri 2,8 odstotka.V veliki večini so bile srčne napake(pri 4,8 odstotka materah s sladkornoboleznijo, pri drugih v 0,53 odstotka).Pravi, da imajo novorojenčki mater s sladkornoboleznijo pogosto preveliko porodnotežo. »V naši statistiki v omenjenemobdobju je med novorojenčki diabetičnihmamic takih bilo 28,7 odstotka, medzdravimi pa sedem odstotkov. Tudi zatoje med temi novorojenčki več porodnihpoškodb, največkrat zlomov ključnice inpoškodb živcev ramenskega pleteža,« jeza spletno stran Med.over.net povedalaomenjena zdravnica. Drugi zapleti, ki sopogostejši pri novorojenčkih mater s sladkornoboleznijo, so: prenizek krvni sladkorpo porodu, dihalna stiska zaradi nezrelostipljuč in previsoke vrednosti bilirubinav krvi. Zaradi različnih vzrokov senosečnost pri sladkorni bolezni pogostejekot sicer konča predčasno (pred dopolnjenim37. tednom nosečnosti), rodijo senedonošenčki.Vzrok za pogoste zapleteDiabetes je četrti največji povzročiteljsmrti v svetu, vodilni povzročitelj slepotemed odraslimi in hkrati glavni krivecza zaplete v nosečnosti. Povišana ravensladkorja v krvi pri nosečnicah je najpogostejšivzrok za spontani splav, prezgodnjiporod, razvoj srčno-žilnih bolezni,debelosti ter okvar ledvic in oči priotroku ter lahko pripelje do zelo travmatičnegaporoda, če tehta novorojenecveč kot štiri kilograme. V ZDA in Evropije pet milijonov rojstev na leto, vsajpet odstotkov nosečnosti, v številnihdržavah še več, dviga se tudi do 18 odstotkov,prispevajo ženske z diabetesom.Dvajset odstotkov je takšnih, ki soimele sladkorno bolezen,še preden so zanosile,80 odstotkovnosečnic paje diabetes razvilomed nosečnostjoinpri njih obstajavelika nevarnost,dabodo, četudi so sesimptomi po porodupotuhnili, v bližnji prihodnosti razvilediabetes tipa 2. Zato je treba že med nosečnostjo,v največji meri pa po njej, prihajajočobolezen zdraviti.Takole je v enem slovenskih medijevpojasnila Marjeta Tomažič, dr. med., sKliničnega oddelka za endokrinologijo,diabetes in presnovne bolezni KC v Ljubljani:»Sladkorna bolezen v nosečnostipomeni resno tveganje za zaplete v nosečnostiin pri otroku. V prvih osmihtednih nosečnosti hiperglikemija okvariplod in se lahko razvije huda malformacija.«Zato je bistveno, da je nosečnostpri ženski s sladkorno boleznijo načrtovana.Visoke ravni glukoze v krvi vpoznejšem poteku nosečnosti povzročijoanatomske in funkcionalne spremembe,ki lahko povzročijo resne zapletemed porodom v neonatalnem obdobju.Pogoj, da ima ženska s sladkorno boleznijoprimerljivo tveganje za bolnega otrokakot zdrava ženska, je, da je urejenostravni glukoze v krvi blizu normalnihvrednosti ob sami zanositvi in med potekomnosečnosti. Sladkorna bolezenpa se lahko prvič pojavi oziroma jo prvičdiagnosticiramo v nosečnosti. To oblikosladkorne bolezni imenujemo nosečnostnasladkorna bolezen. Nezdravljenanosečnostna sladkorna bolezen ima pravtako resne posledice za plod in nosečnico.Skoraj vsako nosečnico moramousmerjeno testirati na morebitno sladkornobolezen.


Še več pregledov kot sicerPregledi so v začetku nosečnosti pogostizato, ker je treba zelo natančno uravnavatikrvni sladkor, le-ta pa je ravno vtem obdobju najteže vodljiv. Potreba poinzulinu se v nosečnosti poveča in sepovečuje tudi s trajanjem nosečnosti.Tako so pregledi skoraj ves čas nosečnostina 14 dni. Organizirajo jih tako, da jeisti dan nosečnica pregledana pri diabetologuin nato še pri ginekologu, kar jepomembno zlasti za tiste nosečnice, kiprihajajo iz krajev, različno oddaljenih odLjubljane. Kadar je krvni sladkor dobrourejen in stabilen in v nosečnosti ni zapletov,nosečnice naročamo tudi na tri doštiri tedne. To ne velja za zadnjih šest tednov,ko zaradi morebitnih zapletov inpredvsem zaradi nadzora ploda nosečnicekontroliramo vsak teden.SamokontrolaPri neodkriti in nezdravljeni nosečnostnisladkorni bolezni se rodi novorojenčeks preveliko porodno težo. To so ponavadi dolgotrajnejši in težavnejši porodiin je več zapletov ob porodu (več carskihrezov in drugih porodniških operacij).Nosečnostno sladkorno bolezen jetreba aktivno odkrivati, in sicer z obremenilnimitesti z glukozo. Po novih priporočilihmorajo opraviti presejalni obremenilnitest v 24. do 28. tednu nosečnostivsem nosečnicam, razen tistim z zelomajhnim tveganjem (mlajše od 25 let, znormalno telesno težo, brez podatkov osladkorni bolezni v bližnjem sorodstvuKakšni testi so potrebni?in brez slabe porodniške anamneze).Nosečnicam z velikim tveganjem za nosečnostnosladkorno bolezen morajotest opraviti že v prvem trimesečju. Nosečnice,pri katerih ugotovimo bolezen,morajo imeti diabetično dieto in občasnokontrolo krvnega sladkorja pri diabetologuali družinskem zdravniku. Nosečnostvodi z nekoliko pogostejšimipregledi osebni ginekolog. Posebej pomembneso ultrazvočne kontrole rastiploda. Če so vrednosti krvnega sladkorjaob dieti previsoke ali ugotovimo čezmernoplodovo rast, je včasih potrebnotudi zdravljenje z injekcijami inzulina dokonca nosečnosti. V tem primeru se nosečnicanauči samokontrole krvnegasladkorja in samoaplikacije inzulina. Porodpa pri nosečnici z nosečniško sladkornoboleznijo tudi načrtujejo. Če je vsev redu, se porod ne inducira do končanega38. tedna nosečnosti, da ne bi novorojenčekimel problemov z nezrelostjopljuč. Kadar se oceni teža ploda na3800 g in več, porod pa ne poteka hitro,ga dokončajo s carskim rezom.Večina žensk opravi laboratorijsko preiskavo za nosečnostno sladkorno bolezenmed 24. in 28. tednom nosečnosti. če je tveganje za nosečnostno sladkorno bolezenvečje zaradi čezmerne telesne teže, sladkorne bolezni v družini ali drugega razloga,je preiskava opravljena prej in nato ponovno med 24. in 28. tednom. Laboratorijskapreiskava se imenuje obremenilni test z glukozo (OGTT).Popiti je treba 50 gramov glukoze, počakati približno uro in nato oddati kri. Takozdravnik vidi, koliko glukoze je telo lahko vzelo iz krvnega obtoka. če bo izvid zunajnormalnega območja, bo potreben obremenilni test s 100 gramov glukoze. Kri vzamejona tešče, nato nosečnica popije100 gramov glukoze, raztopljene v 3 do 4 decilitrihvode. Kri se vzame nato po eni, dveh in treh urah. Pozneje v nosečnosti bozdravnik verjetno priporočil ultrazvok, s katerim se preverijo rast otroka, srčni utripali poseben preizkus pritiska/napora, da se zagotovi, da je vse v redu. Šest do dvanajsttednov po rojstvu otroka zdravniki ponovno preverijo, ali se je raven vaše glukozev krvi vrnila na normalne vrednosti. Slediti mora laboratorijska preiskava zasladkorno bolezen po dogovoru z diabetologom.Ženskam z odkrito sladkorno boleznijo v nosečnosti se 6 do 12 tednov po poroduopravi pregled za opredelitev motnje v presnovi glukoze. Določi se koncentracijaglukoze v krvi na tešče. Kadar je ta manj kot 7,0 mmol/l, se opravi OGTT s 75 gramovglukoze. Pri normalni presnovi nosečnico opozorijo na večje tveganje za sladkornobolezen tipa 2 in ji svetujejo zdrav življenjski slog.Uravnavanje glukozeZdravljenje lahko obsega tudi sodelovanjez dietetikom ali drugimi zdravstvenimistrokovnjaki glede prehranskega načrta,ki ohranja raven glukoze v krvi naprimernih ravneh. Poleg tega je delzdravljenja tudi telesna vadba za poraboodvečne glukoze v krvi, merjenje ravniglukoze v krvi doma in uporaba inzulinaza uravnavanje ravni glukoze vkrvi. Vsaka ženska in njene potrebe sorazlične, zato celotno nosečnost sodelujez zdravstvenim osebjem, da se uskladijoukrepi, ki čim bolje uravnavajo ravenglukoze v krvi v območju, ki so zanjonajboljše.Med nosečnostjo – skrbnourejena raven glukoze v krviVse spremembe v telesu vplivajo na ravenglukoze v krvi. Potreba po inzulinuje povečana (če ima nosečnica tablete zazdravljenje sladkorne bolezni, jih zdravnikzamenja za inzulin) in lahko se zgodi,da nosečnica nizkih ravni glukoze vkrvi ne čuti. S pogostim merjenjem –šest- do osemkrat na dan se lahko ohranjaraven glukoze v krvi v mejah vrednosti,kot jih je e priporočil diabetološkitim. Da se izognemo težavam: med nosečnostjoje redno obiskovanje zdravstvenegaosebja nujno, jesti je treba zdravohrano, redno telesno vaditi za uravnoteženjezaužite hrane in čim boljšegapočutja. Pogoste morajo biti meritve ravniglukoze v krvi, ker se lahko ravnimed nosečnostjo hitro spreminjajo. Nujnoje tudi izogibanje stresnim situacijam.Uvajanje inzulinaČe se gestacijskega diabetesa ne dakontrolirati s prehrano in gibanjem, bomogoče nujno vsebnost sladkorja v krviuravnavati z inzulinskimi injekcijami.Med nosečnostjo se tablete za zdravljenjediabetesa ne predpisujejo. Po navadizadostuje že ena doza inzulina (s kombinacijodolgo- in kratkodelujočega inzulina).Potrebno dozo inzulina določimoin kontroliramo s ponavljajočim se profilomsladkorja. Nosečnice z gestacijskimdiabetesom so zaradi intenzivnejšeganadzora po navadi hospitaliziranepred porodom, najpozneje pa dva tednapred predvidenim datumom poroda.Po porodu gestacijski diabetes večinomaizgine. Šest tednov po porodu seponovi test obremenitve s sladkorjem. Stem ugotovimo, ali se koncentracija glukozevrača v normalno vrednost. Priženskah, ki jih je prizadel gestacijskidiabetes, se v poznejšem življenju pogostejerazvije diabetes tipa 2. Za preprečevanjediabetesa tipa 2 je pomembnonadaljevati pravilno prehrano in telesnovadbo, ohranjati optimalno telesno težoin vsako leto kontrolirati koncentracijosladkorja v krvi.Sladkorna bolezen 31MAREC 2012


ZA NAŠE ZDRAVJEPreventiva in zdravljenje rakaRak debelega črevesa in danke® Maja Južnič SotlarObravnavana sta kot bolezen enega organa, a dejstvo je, da se bolezen na danki obnaša drugače kot na debelemčrevesu. Ta drugačnost je bolj ali manj posledica anatomskih razlik. Danka tvori zadnji oziroma izvodni del črevesaod zadnjika do višine oziroma globine 15 centimetrov. Od tam naprej se nadaljuje v tako imenovaniraktosigmoidni prehod in nato v sigmoidno črevo, ki prehaja v descendentni, prečni in ascendentni kolon. Rakdanke se obnaša drugače kot rak na drugih delih črevesa, predvsem zato, ker danka leži v mali medenici in povrhuvsega tudi na zelo težko dostopnem mestu.Tumorji danke lahko prav zaradi svojihanatomskih značilnosti zelo kmaluzajamejo sosednje organe, zato so kirurškiposegi na njej zahtevnejši, operacijepa pogosto zaradi omejenega prostoraneradikalne, ko tumorja ni mogoče povsemodstraniti. Na debelem črevesu sotumorji veliko laže dosegljivi oziroma dostopniin jih je zato tudi laže operirati.Različni diagnostični pristopiZelo močno se razlikuje tudi lokalnadiagnostika obeh rakov. Pri raku debelegačrevesa zadošča CT trebuha, medtemko pri raku danke to ni prava metoda,saj je premalo zanesljiva. Zato vsi bolnikiz rakom danke opravijo digitorektalnipregled, endoskopijo in endoluminalniultrazvok. Če ta prikaže tumor, kiže prebija sluznico, gre vsak bolnik namagnetno resonanco medenice. Diagnostikopraviloma izvajajo v drugih bolnišnicah,kamor bolnika napoti bodisi gastroenterologbodisi kirurg.Velike spremembe vzdravljenjuV zadnjih petnajstih letih je bilo prizdravljenju raka danke veliko pomembnihnovosti. Nekoč so bolnike vednonajprej operirali ter nato tiste, ki so imelivisoko tveganje za ponovitev bolezni,zdravili še z obsevanjem in kemoterapijo(radiokemoterapijo). Visoko tveganjeso imeli bolniki, ki so imeli pozitivne bezgavke,bolniki, pri katerih je tumor žepreraščal steno, in bolniki, pri katerih rakastotkivo ni bilo odstranjeno v zdravrob. Po letu 2004 so se smernice močnospremenile. Nekatere raziskave so namrečpokazale veliko prednost predoperativnegazdravljenja s kombinacijo obsevanjain kemoterapije. Bolniki, ki so bilizdravljeni tako, so terapijo laže prenašali,bila je manj toksična, dosežen je bilboljši lokalni nadzor nad boleznijo inboljše je bilo tudi preživetje.Obsevanje le za dankoRaka na danki zdravijo na tri načine:sistemsko s kemoterapijo in tarčnimizdravili ter lokalno s kirurškim zdravljenjemin obsevanjem (radioterapijo). Pooperaciji se rak na debelem črevesu ponavadi več ne ponovi lokalno, ampak zrazsojem na drugih organih, zato obsevanjene bi imelo smisla in te oblike rakazdravijo (če je potrebno) samo s pooperativnokemoterapijo. Obsevanje pride vpoštev le pri paliativnem zdravljenju intedaj, ko tumorja ni bilo mogoče radikalnoodstraniti. Drugače pa je pri rakudanke, kjer se bolezen rada ponovi pravLani nove smernicezdravljenjaLani so izšle nove smernice za obravnavoraka debelega črevesa in danke. Priraku danke so strokovnjaki zelo dodelalipomen diagnostike. Preiskava z magnetnoresonanco je primerna za kombiniranozdravljenje in ta preiskavamora biti dostopna vsem bolnikom, kijo potrebujejo. Preiskava mora bitiopravljena pred obravnavo bolnikov naonkološkem inštitutu. Novosti so tudipri zdravljenju. Tu so poudarili pomenpredoperativnega zdravljenja, pri čemerso opredelili podskupine bolnikov,ki jim to zdravljenje zagotovijo le v določenihprimerih. Pri radioterapiji so dodelaliin spremenili tudi sledenje bolnikov,ki je še vedno enako pogosto, kot jebilo doslej, a z manj preiskavami. Po petihletih naj bi sledenje onkoloških bolnikovprevzel osebni zdravnik, vendar sepri raku danke bolezen ponavlja tudipozneje, po več kot petih letih, zato sledenjepri onkologu smernice priporočajodo deset let.lokalno, torej na mestu prvotnega vznika.Lahko se seveda tudi ponovi na drugihorganih. Odkar kirurgi uporabljajonovo in bolj izpopolnjeno tehniko, imenovanoTME, se je delež lokalnih ponovitevzmanjšal na 15 odstotkov, če bolnikaob tem še dodatno zdravijo s kombinacijokemoterapije in obsevanja ali gasamo obsevajo, pa je ta delež še manjši,tudi manj kot deset odstotkov. S predoperativnoradioterapijo zdravijo vsebolnike, ki imajo lokalno ali območnonapredovalo bolezen, poleg tega pa tudibolnike, ki imajo nizko ležeči tumor, kibi s samo operacijo dobili trajno stomooziroma umetno izvedeno črevo. Pri takihbolnikih najprej skušajo zmanjšativelikost tumorja do te mere, da je mogočaohranitvena operacija in je mogočtudi normalen prehod blata. Takšna terapijaje uspešna pri nekako polovici do75 odstotkih bolnikov, pri katerih bi bilasicer stoma neizogibna.Mogoča je celo ozdravitevRak danke se pogosto razširi oziromatvori metastaze v drugih organih, predvsemv jetrih. Zdaj je mogoče bolezenozdraviti z odstranitvijo metastaz. Za toje na voljo več možnosti, za vsakegabolnika pa se odločajo individualno inna multidisciplinarnem konziliju, nakaterem so prisotni kirurg, internist onkologin radioterapevt onkolog. Odločitevza tovrsten poseg je odvisna od bolnikovegastanja, pridruženih bolezni,števila in lokalizacije zasevkov bolezni.Primerni kandidati so vsi bolniki z rakomdanke, ki ga je mogoče operirati,ali jetrnimi metastazami, ki jih je mogočeoperirati. Če je metastaz v jetrih veliko,bolnika najprej zdravijo s kemoterapijoin tarčnimi zdravili, glede na odgovorna zdravljenje pa se odločajo zanadaljnje korake.32 Sladkorna bolezenMAREC 2011


OSREDNJA TEMASamokontrola in samovodenjeMoja sladkorna bolezen –moje življenje in odgovornost® Jacinta Doberšek Mlakar, prof. zdravstvene vzgoje, Thermana, d. d.Med temeljnimi načeli nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni do leta 2020 je tudivključevanje in opolnomočenje bolnikov, kar poleg sposobnosti osebnega vodenja lastne bolezni in samokontrolepomeni, da je bolnik enakovreden partner, ko teče pogovor s strokovnjakom, ko se odloča, načrtuje, kako je trebav skrbi za obvladovanje ravnati naprej.Vemo, da sladkorna bolezen spadamed najpogostejše razloge, zaradi katerihprebivalci <strong>Slovenije</strong> obiščejo zdravnika,in da sladkorno bolezen tipa 2 lahkopreprečimo z zdravim načinom življenja.Vsakega posameznika moramo torejstrokovnjaki na področju medicine,rehabilitacije, zdravstvene nege in zdravstvenevzgoje na različne načine (predavanja,delavnice, letaki, individualno inskupinsko delo …) ozavestiti in spodbujati,da izbere zdrav življenjski slog inprevzame odgovornost za svoje zdravje.Hkrati morajo biti zagotovljene možnostiza zdrav življenjski slog v vsehokoljih in starostnih obdobjih, kar družbauresničuje z zdravstvenimi ukrepi.Edukacija, samokontrola,opolnomočenjeSladkorni bolnik naj bi torej pri obravnavisvoje bolezni aktivno sodeloval vzdravljenju in prevzemal polno odgovornost(samoodgovornost) za svojezdravje. Do vprašanj in bolniku razumljiverazlage strokovnjaka ima sladkornibolnik pravico. V praksi zaznamo, dasta pri bolnikih vse premalo izraženakritično zanimanje in motivacija za načrtovanjelastnega zdravstvenega stanja.Motivacija in lastna aktivnost zauporabo informacij in znanja, ki ga imasladkorni bolnik zelo veliko, sta torej tistilastnosti, ki ju moramo nenehno krepitiin spodbujati.Sladkorno bolezenobvladajmo skupaj!Bolnikom morajo biti poleg edukacije,ki jim zagotavlja možnost samokontrolein vodenja sladkorne bolezni, dostopnetudi informacije, na podlagi katerih selahko odločajo o lastnem zdravju in vključujejov zdravljenje kot aktiven partnerin enakovreden član tima. Informacijein programi preprečevanja, zgodnjega odkrivanjain zdravljenja sladkorne boleznimorajo biti dostopni vsem ljudem, ne gledena socialno-ekonomski položaj, starost,spol, izobrazbo ali prebivališče. Bolnik ssladkorno boleznijo mora biti deleženobravnave, ki poteka usklajeno in neprekinjeno,v kateri je bolnik v središču pozornostiin ki zagotavlja najboljši zdravstveniizid, kar navaja tudi nacionalniprogram. Društva sladkornih bolnikov soidealen prostor informacij, izmenjave izkušenj,motivacije in izobraževanja in bistvenopripomorejo k opolnomočenjuoseb s sladkorno boleznijo.Spremembe načina življenja so velikizziv, zato jih načrtujemo v majhnih, avztrajnih korakih.Največja oblast je oblast nad samimseboj!(Seneka)


ZA NAŠE ZDRAVJE Obisk pri zdravnikuZa zdravnika bodite pripravljeni® Monika KubeljNe poznam veliko ljudi, ki bi z veseljem hodili k zdravniku, kajti tak obisk pomeni (najpogosteje), da ste bolni. Bitibolan pa ni nič kaj prijetno. Po navadi se k zdravniku zatečemo, ko se tako slabo počutimo, da niti ne pomislimona to, da bi se za tak obisk bilo pametno “pripraviti”. Takrat nas bodisi preprosto skrbi za zdravje ali pa mordanismo sposobni misliti na kaj tako logičnega, kot so podatki o zdravilih ali kakšnih alergijah. Pa bi bilo pametno,da bi se pripravili, saj boste hitreje opravili, zdravnik pa bo dobil vse potrebne informacije.Bolniki, obremenjeni s svojim slabimpočutjem, k zdravniku hitimo po čudežnepraške. Pa vendar je za skrajšanjeobiska v ambulanti in kakovostnejšezdravljenje zelo dobrodošlo, da se predobiskom zdravnika družinske medicineopremite z nekaterimi informacijami.Priprava v nekaj točkahNasveti za sladkornega bolnikaDober odnos z diabetološkim timom– še posebno z diabetologom – je bistvenegapomena za dobro življenje s sladkornoboleznijo. Skupaj boste pripraviliprogram samokontrole, ki vam boustrezal. Ko boste potrebovali podporo,• Poznati morate imena svojih zdravil, ki jih že jemljete. če ne, si jih napišite na listek.Včasih ima zdravnik vsa zdravila, ki jih jemljete, zapisana v kartoteki. Vednopa ne, saj obiskujete tudi specialiste ali greste na kakšen poseg. Kakšna zdravilajemljete občasno ali pa redno, je izjemno pomembno, saj se nekatera zdravilamed seboj ne ujamejo in celo tako medsebojno delujejo, da posamezniku škodujejo.In zdravnik, da bo to preprečil, mora poznati imena vseh zdravil. Pri starejšihse lahko zgodi, da zamešajo imena in povedo kakšno drugo, zato je morda resnajbolje, da si jih zapišete na listek in ga imate s seboj v denarnici.• če ste alergični na kakšno zdravilo ali na kaj drugega, to povejte zdravniku. Tudipri zaužitju nekaterih zdravil lahko pride do nezaželenih reakcij. Vendar to ne pomeni,da je že vsaka neprijetna in nepričakovana reakcija alergijska. Delimo jih vdve skupini. V prvi so reakcije zaradi prevelikega odmerka zdravila oziroma pridedo alergijske reakcije zaradi sočasnega jemanja več različnih vrst zdravil. Nezaželenareakcija na koži ali prebavne motnje so velikokrat posledica farmakološkegadelovanja zdravila oziroma simptom bolezni, ki jo zdravimo. V drugo skupinouvrščamo neželene reakcije zaradi preobčutljivosti na določena zdravila. če stetorej že kdaj bili alergični na neko zdravilo, morate to povedati in našteti težave.Včasih je tudi alergija na hrano pomembna.• Tik pred odhodom je treba izmeriti temperaturo. Pa ne samo otroku, tudi sebi.Pomembno je tudi, kako visoka je bila ta temperatura, saj je to pomemben simptom.• Premislite, kakšen je bil potek bolezni. Vsak začetek je pomemben za razplet inkonec.• če imate bolečine, razmislite, kakšna je ta bolečina: pekoča, zbadajoča, prihajaobčasno ali je ves čas prisotna. Bolečino resda vsakdo občuti drugače, saj imamorazličen prag tolerance in bolezni. Na spletni strani najdete celo vprašalnik, s pomočjokaterega lahko izmerite bolečino.• Razmislite tudi, kaj vse ste jedli in s kom ste bili v stiku. Saj hrana ne vpliva le naprebavila, temveč na celotno telo. In obstaja možnost, da ste se od koga drugegačesa nalezli.• če obiskujete kakšnega zdravilca, je dobro povedati tudi to. Mnenja zdravnikov otem so zadržana, pa vendar. če osebnemu zdravniku zaupate, mora ta odnos bitineposreden.• Vprašanja, ki bi jih radi postavili v ambulanti, si zapišite, ker jih lahko pozneje pozabite.• čim bolj jasno opišite znake in svoje počutje. In nikar doma ne pozabite karticeali prejšnjih zdravniških izvidov.pa vam bodo stali ob strani. Pogosteje kotste dogovorjeni, ali če se ne počutite dobro,boste morda večkrat na leto želeliobiskati člane svojega diabetološkegatima. Kot sladkorni bolniki vedo, je priporočljivdvakrat do štirikrat na leto redenpregled pri vašem osebnem zdravniku/diabetologu,letni pregled pri okulistu(oftalmologu) in pri zobozdravniku.Zaradi občutljivosti bolezni se svetujetudi pregled ob znatni spremembipočutja in samokontroli rezultatov ravniglukoze v krvi ter pregled, ko občutitekatero koli znatno nelagodje v nogah, rokahali drugih okončinah ali ko opazitespremembo vida. Pa seveda pregled prineželenih ali nenavadnih učinkih novegazdravila in obiski pri specialistih popriporočilu drugih članov diabetološkegatima.Pametno si je zastavitinekaj vprašanjPred obiskom naj bi si kronični bolnikiše posebej vzeli nekaj minut časa invnaprej premislili o svojem obisku zdravnika.Da bi čim bolje izkoristili čas prizdravniku, si lahko natisnete naša vprašanjaza zdravnika: Kako dolgo bostepri zdravniku? Le nekaj minut, pol ureali dlje? Kdaj ste nazadnje obiskali tegazdravnika in druge člane diabetološkegatima? Kakšni so rezultati teh obiskov?Kakšni so vaši zadnji rezultati merjenjaravni glukoze v krvi? Kako ste se prehranjevali?Kaj pa vaše samovodenje sladkornebolezni, vam ustreza in kaj ne? Potrebujetepriporočila?Ne glede na vzrok vašega obiska vednoimejte s seboj rezultate meritev ravniglukoze v krvi od zadnje kontrole naprej.Vaš dnevnik samokontrole ali izpis izračunalnika pomaga voditi pogovor zzdravnikom. Na začetku obiska naveditevrednosti, ki so znatno zunaj območja,da bo lahko zdravnik priporočil spre-34 Sladkorna bolezenMAREC 2011


Stanka Polenšek, medicinska sestra, Zdravstveni dom Šentvid:»Nekateri so ozaveščeni glede svoje priprave za zdravnika inspremljanja svojih težav, moram pa reči, da je približno 40 odstotkovpa takih pacientov, ki se dejansko ne poslušajo. Ne razmislijo,kaj se z njimi dogaja, in potem v ambulanti tudi ne morejonatančno povedati. Zato je taka tema zelo dobrodošla, da seljudje zavedo velikega pomena predpriprave. Vsak človek bi moralsamega sebe znati opazovati in si prisluhniti. Le tako bo lahkopotem zdravniku jasno povedal, kaj ga muči in kakšne težaveima. Pa še nekaj je: večina misli, da je njihovo zdravje problem indolžnost medicinskega osebja. V smislu, no, tu me imate, zdaj pa naredite tako, dabom spet zdrav. Zdravje je najprej zadeva vsakega posameznika, zdravnik je tisti, kimu lahko pomaga na poti do ozdravitve. To je ključno. In za konec, imejte se radi insi prisluhnite.«membe načrta vaše samokontrole, če jepotrebno.V ambulantiPomembno je, da jasno razložite, kakose počutite in s katerimi izzivi se mordasoočate. Naj vas ne bo strah vprašatiali izraziti skrbi. Nikoli naj vam ne bonerodno začeti katere koli teme z zdravnikom– čeprav menite, da ni pomembna,je bolje preveriti. Čim natančnejeopišite, kako se počutite, in morebitneznake, ki se kažejo. Ne obotavljajte se zvprašanji, pri katerih potrebujete obsežnejšorazlago. To je vaše zdravje – sprašujte,dokler ne razumete. Na koncu obiskana glas preglejte nova navodila ali priporočenespremembe samokontrolesladkorne bolezni skupaj z zdravnikom,da se prepričate, ali mislita enako. Vprašajte,kdaj vas želi videti naslednjič. Edennajpomembnejših delov obiska je, kakopo njem sledite navodilom. Če vam jezdravnik priporočil spremembe pri samokontroli,si zagotovite vso potrebnooskrbo (nova zdravila, pripomočke zamerjenje, gradivo za edukacijo, živilaali druge izdelke).AnketaEdita Modic, Grosuplje: »Oba starša imata sladkorno bolezen tipa2. Mama si vbrizgava inzulin, očetu pa po številnih zdravilih zopersladkorno bolezen le-teh ni potrebno več jemati, saj mu je uspeloz železno voljo in disciplino krvni sladkor spraviti na normalnoraven in ima na rednih pregledih sladkorno bolezen dobro urejeno.Oba si vsak dan merita sladkor v krvi, oče enkrat na dan, mamapa trikrat, pred vsako injekcijo inzulina. Prav tako si merita krvnitlak, tako da ob vsakem obisku pri diabetologu predložita svoje izvide, na podlagikaterih se diabetolog poleg svojih pregledov odloči za nadaljnje zdravljenje.«Zora Peruško, Ljubljana: »K zdravniku se odpravim, ko res začutim,da je kaj narobe. Pri tem ne mislim na bežno bolečino aliprehlad, temveč na konkretnejšo težavo. Ob tem seveda pomislimna to, kdaj se je težava začela, katere simptome imam … Če se nepočutim najbolje, si doma izmerim tudi telesno temperaturo. Poskušamne biti panična, ampak racionalno premislim, kaj je drugačekot sicer. Če pomislim še na število obiskov pri zdravniku,pa pridem do številke tri ali štiri na leto, in sicer: redni preventivni pregled pri ginekologu,redni pregled pri zobozdravniku in v povprečju en obisk splošnega zdravnikana leto, vsaj doslej je bilo tako.«Suzana Martini, Dobrunje: »Na srečo zelo redko obiščem zdravnika, je pa res,da so me izkušnje iz preteklosti naučile, da se na obisk vedno pripravim. Včasihse mi je dogajalo, da sem po obisku zdravnika samo zaprla vrata zdravniške ordinacijeza seboj in že ugotovila, da sem ga pozabila vprašati še to in to in ... Zdajsi pred obiskom zdravnika vedno napišem listek z vsemi vprašanji, na katera želimdobiti odgovor. Zato imam po obisku dober občutek, da sem dobila odgovorena svoja vprašanja in da se mi je zdravnik posvetil. Zdravniku in sestri pa prihranimnekaj časa, saj sem tudi zaradi tega redkeje v ambulanti.«PartnerjiNacionalnegaprogramapo dveh letih šebolj povezani® Alenka Potočnik,članica koordinativne skupineDve leti Nacionalnega programaza obvladovanje sladkorne bolezniin uspešno izveden prvi akcijskinačrt je rezultat, ki smo ga vzadnjih dveh letih skupaj doseglipartnerji Nacionalnega programa.Za vsakega partnerja je bil to svojevrstenizziv, zahtevalo pa je tudiskupno delo. Na številnih področjihsmo na vzpostavljeno povezovanjeponosni. Mednje spadajo dograditevstrokovnih smernic za sladkorno bolezentipa 2, usmeritev dejavnosti oddelkaza diabetes Pediatrične klinikeLjubljana na primarno raven, sodelovanjemed Zvezo <strong>društev</strong> <strong>diabetikov</strong><strong>Slovenije</strong> in Diabetološkim združenjemin povezovanje med Inštitutomza varovanje zdravja in Zavodom zazdravstveno zavarovanje.Sladkorna bolezenje bila vključenav pomembne projektePri pripravi zakona o voznikih je sodelovaltudi predstavnik bolnikov; sladkornabolezen tipa 2 je ena prvih bolezniv projektu referenčnih ambulant;obnovljivi recepti so bili najprej uvedeniza najpogostejša zdravila za sladkornobolezen; koordinativna skupinase je seznanila z dejavnostmi pri obdavčitvinezdrave hrane in je s tem seznanilatudi zvezo; diplomirane medicinskesestre edukatorke so izdelalekompetenčni profil poklica.Veliko večino aktivnostismo uresničiliMed njimi moramo omeniti številneizobraževalne aktivnosti, ki jih je spartnerji pripravila zveza. Akcijski načrt2012–2013 vsebuje več povezovalnihaktivnosti in poskuša vzpostavitimehanizme za zaznavanje procesov,pomembnih za obvladovanje sladkornebolezni.Sladkorna bolezen 35MAREC 2012


AKTUALNOSvetovni dan ledvicDaruj ledvico, podari življenje!® Mojca Lorenčič, <strong>Zveza</strong> <strong>društev</strong> ledvičnih bolnikov <strong>Slovenije</strong>Svetovni dan ledvic smo letos počastili 8. marca. Na ta dan smo pri Zvezi<strong>društev</strong> ledvičnih bolnikov <strong>Slovenije</strong> ob sodelovanju Slovenskeganefrološkega društva in drugih partnerjev izvedli preventivni projektozaveščanja javnosti o kronični ledvični bolezni. Pod geslom Daruj ledvico,podari življenje! smo posebej poudarili, kaj presaditev ledvice prinesebolniku s končno ledvično odpovedjo. Presaditev podaljša življenje, saj sezmanjša tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, ki so med ledvičnimi bolnikiin še posebno tistimi, ki se zdravijo z dializo, zelo pogoste. Presaditevomogoča tudi visoko kakovost življenja, saj ta način zdravljenja ne posegatako drastično v vsakdanje življenje kot pri dializnem zdravljenju, ki seizvaja trikrat na teden po štiri ure, ob tem pa mora dializni bolnikupoštevati še omejitve v prehrani in pri uživanju tekočin.Na svetovni dan ledvic smo pri društvihledvičnih bolnikov in v zdravstveno-vzgojnihcentrih, ki delujejo pri zdravstvenihdomovih, v nekaterih večjihtrgovskih centrih in zdravstvenih domovihpripravili informativne stojnice, kjerso bile ljudem na voljo informacije okronični ledvični bolezni, dejavnikihtveganja za razvoj te bolezni, presaditviledvic ... Mimoidočim so prostovoljci,med katerimi so bili tudi dijaki srednjihzdravstvenih šol in člani nekaterih <strong>društev</strong><strong>diabetikov</strong>, izmerili krvni tlak, krvnisladkor idr. V laboratorijih nekaterihzdravstvenih domov in bolnišnic so ugotavljaliprisotnost beljakovin v seču, karje eden kazalcev prisotnosti kroničneledvične bolezni in povečanega tveganjaza srčno-žilne zaplete. Ta storitev je bilaljudem na voljo brezplačno.Kronična ledvična bolezenin sladkorna bolezenMed seboj sta tesno povezani, saj jeokvara ledvic zaradi sladkorne boleznivodilni vzrok odpovedi ledvic. Ledviceso zelo občutljive na zvišano koncentracijosladkorja v krvi. Po desetih letihsladkorne bolezni tipa 2 ima polovicabolnikov diabetično ledvično bolezen,pri sladkorni bolezni tipa 1 pa takšna ledvičnabolezen nastane po 20 letih. Tveganjeza kronično ledvično bolezen je ševečje, če ima bolnik s sladkorno boleznijotudi povišan krvni tlak. Če sta krvnisladkor in krvni tlak pri bolnikih s sladkornoboleznijo dobro urejena, je možnostza nastanek kronične ledvične bolezniveliko manjša. Pomembno je tudi,da skrbijo za urejen holesterol in trigliceride,se redno rekreirajo vsaj pol urena dan in se odpovedo kajenju. Ko pa diabetičnaledvična bolezen nastane, je medicinažal še ne zna ozdraviti; vendar lahkoz zdravili dosežemo, da se delovanjeledvic slabša počasneje.ZA NAŠE ZDRAVJEZaščitaKlopi so oživeli® Maja SotlarZačenjajo se topli meseci v letu, ko postanemo ljudje bolj aktivni, vsekakorpa to pomeni, da “oživijo” tudi klopi. Možnosti, da pridemo v stik z njimi, jezelo veliko. Slovenija spada med države, v katerih je zelo veliko okuženihklopov. Na našem območju tako rekoč ni več območij, kjer ni okuženihklopov, izjema je le ozek priobalni pas. Zgrešeno je mišljenje, da klop lahkougrizne le v gozdu; klopi so tako rekoč povsod, kjer so travnate površine,grmovje in drevesa.Klopi človeka lahko okužijo z limskoboreliozo in klopnim meningoencefalitisom,hudo oblikovnetja možganskih open, ki naslahko naredi invalidne ali celopovzroči smrt. Zato zdravnikisvetujejo vsem, zlasti pa ljudem, ki velikočasa preživijo v naravi, da se zaščitijos cepljenjem. Za zdaj poznamo le cepivoproti klopnemu meningoencefalitisu.Cepljenje je sicer najučinkovitejšev hladnejših mesecih, ko klopi niso aktivni,a se lahko cepimo kadarkoli v letu.Cepijo se lahko vsi, ne glede na osnovnebolezni, izjema so le ljudje z nekateriminevrološkimi boleznimi. Cepijose lahko tudi otroci od enegaleta naprej in starostniki.Cepljenje je treba večkratponoviti. Osnovno cepljenjesestavljajo trije odmerki, ki jih človekprejme v obdobju enega leta. Klasična cepilnashema poteka po naslednjem razporedu:prvemu cepljenju sledi naslednječez en mesec, čez eno leto pa še tretje.Poleg tega so potrebni še poživitveniodmerki, saj cepivo žal ne daje trajnezaščite.Primerna zaščita pred klopiče veliko časa preživite v naravi, je prav,da se pred klopi primerno zaščitite. Vmislih imejte naslednje ukrepe:• Ubirajte uhojene poti in se izogibajtepodrastju.• Bodite primerno oblečeni (srajce z dolgimirokavi in dolge hlače v obuvalu).• Na zapestja, vrat in gležnje nanesiterepelent.• Ob prihodu domov se stuširajte, preoblecitein si preglejte telo, ali so nanjem morda prisesani klopi.• če opazite klopa, ga čim prej odstranite.Klopa odstranite s pinceto, s katerozajedavca primete čim bliže koži in gapočasi izvlečete. če ga odtrgate shitrimi gibom, se namreč lahko zgodi,da rilček ostane v koži. V tem primerupočakajte nekaj ur ali do naslednjegadne, ko ga praviloma z lahkotoodstranite.36 Sladkorna bolezenMAREC 2011


Oglasno sporočiloKoristna rastlinaStevia (lat. Stevia rebaudiana) je samorodni grmiček, ki izviraiz gorskega predela Paragvaja in subtropske Brazilije. Rastlina,ki v višino zraste do 60 centimetrov, ima od 2 do 3 centimetredolge liste, ki so vir njene sladkosti. Zanjo je značilno, da nimakalorij in da je glikemični indeks 0.Domačini jo že od nekdaj uporabljajo za slajenje grenkega čaja,kot prigrizek, pa tudi v zdravstvene namene. Evropejci so steviospoznali v 16. stoletju, ko so jo prinesli španski osvajalci. Danesuspeva tudi na drugih celinah, saj njen pomen in uporabaobčutno naraščata.Stevia je v prehrani inpri sladilih dobrodošlodopolnilo. Primerna jeza osvežilne pijače insadne sokove, sladoled,jogurt, pecivo indruge slaščice. Naravnosladilo pa se uporabljatudi za drugenizkokalorične in dietetičneizdelke ter jeodlično nadomestilo zaumetna sladila, kot so acesulfam K, aspartam, saharin in sukraloza.Stevia ne zvišuje ravni sladkorja v krvi, zato naj bi bilaprimerna tudi za sladkorne bolnike.Lastnosti rastlineIzvleček iz listov grma je do 300-krat slajši od navadnega sladkorja.Vir tolikšne sladkosti so glikozidi, ki se v telesu ne presnavljajo,zato je stevia tako rekoč brez kalorične vrednosti. Steviolglikozide iz izvlečka listov Stevia rebaudiana pridelujejo zvodno ekstrakcijo listov, temu pa sledijo čiščenje surovega ekstrakta,koncentracija, sušenje, raztapljanje in nazadnje kristalizacijaekstrakta. V sveži rastlini je od 3,7 do 4,8 odstotka steviozidov,v posušeni rastlini pa je ta koncentracija približno sedemodstotna.Uporabna v kuhinji, morda nekoč tudi v mediciniStevia poleg ključne sestavine, steviol glikozida, vsebuje še nekateradruga mikrohranila, denimo vitamin C, provitamin A, cink,magnezij in krom. Najnovejše raziskave so usmerjene v proučevanjestevie za medicinsko rabo. Stevia naj bi namreč pomagalatudi pri visokem krvnem tlaku, vnetjih in nekaterih drugihzdravstvenih težavah. Je zelo sladka, a ne povzroča zobne gnilobe,oblog in kariesa in je temperaturno stabilna, kar pomeni,da jo lahko poljubno uporabljamo tudi pri kuhi in peki.V ZDA so stevio v 90. letih prepovedali, leta 2008 pa so jopriznali kot prehranski dodatek. Pozitivne lastnosti rastline sona Japonskem odkrili že pred 40 leti, zato približno 40 odstotkovvseh nadomestkov sladkorja na Japonskem pomeni pravstevia. ZDA so kmalu sledile še druge države – v EU je sladilosteviol glikozid oziroma steviozid (označba E 960) priznanood lanskega leta. Zdaj rastlino gojijo tudi na drugih celinah,saj njen pomen in uporaba hitro naraščata. Pridelujejojo na Kitajskem, v Maleziji in Paragvaju, doma pa jo kot lončnicolahko gojimo tudi sami.


ZA NAŠE ZDRAVJEOsteoporoza in sladkorna bolezenOsteoporoza ne izbira® Monika KubeljKako se obvarovati pred zlomi, ki jih povzroča ta povečini starostna bolezen, je bila osnovna nit nedavne okroglemize v Ljubljani. Svoja spoznanja o njej so odkrivali endokrinologa prof. dr. Janez Preželj in doc. dr. Tomaž Kocjanter predsednica Zveze <strong>društev</strong> bolnikov z osteoporozo <strong>Slovenije</strong> Duša Hlade Zore.Osteoporoza še zdaleč ni namišljenabolezen, a za uspešno zdravljenje morajobiti izpolnjeni vsi pogoji, tudi zdravslog življenja. Pravijo ji tudi nema bolezen,ker ne boli in ker se na ljudeh nazunaj pravzaprav ne vidi, da bi bilo z njihovimikostmi kaj narobe. V Sloveniji najbi imelo osteoporozo okoli sto tisoč ljudi,starih več kot 65 let. Za njo po petdesetemletu zboli vsaka druga ženskain vsak peti moški. Osteoporozo opredeljujemokot stanje zmanjšane mineralnekostne gostote. Tako kot diabetikimorajo za pravilno prehrano in zdrav načinživljenja skrbeti tudi bolniki z diagnozokrhkih kosti. Pri obeh boleznih jeproblematičen tudi prevelik vnos soli vtelo, zato previdno.Tiha bolezenTo je bolezen, ki se razvija po tihemin jo zdravniki pogosto ugotovijo šele obprvem zlomu. Za osteoporozne zlome jenamreč značilno, da nastanejo že pozelo majhnih travmah. Kost se lahkozlomi že, če dvignemo nekajkilogramskovrečko, če tesneje objamemo sočlovekaali pademo s stojne višine. Najboljizpostavljene so kosti v zapestju, kolkuin hrbtenična vretenca. Zato morajo bitizdravniki, ki obravnavajo zlome pri starejšihljudeh, vedno zelo pozorni in imetiv mislih tudi možnost, da gre za osteoporozo.Kot je uvodoma pojasnila Zoretova,sicer tudi zastopnica pacientovihpravic v Ljubljani, so članice društva dobroozaveščene, ker se ves čas zanimajoza novosti. »Seveda jih zelo zanimajotudi stranski učinki zdravil,« praviZoretova, a dodaja, da so vse, ki zdravilože jemljejo, vendarle zadovoljne.»Trenutno imamo v Sloveniji dve populacijižensk. Mlajše, ki so močno ozaveščeneo bolezni in ki se same odločajoza merjenje kostne gostote, in starejše,ki se ne zavedajo resnosti bolezni inzato tudi ne poiščejo pomoči,« je odkritospregovoril dr. Preželj.Čimprejšnje zdravljenjeTako kot pri drugih boleznih je tudi priosteoporozi najpomembnejše, da jo čimprej odkrijejo in začnejo zdraviti. Vsekakorpa je prvi primerni čas za testiranjev obdobju blizu menopavze. Tako kotvsako drugo kronično bolezen je trebatudi osteoporozo zdraviti stopenjsko.Zdravniki najprej svetujejo zdrav življenjskislog ter opustitev čezmernegapitja alkohola in kajenja, saj oboje škodujekostem. Bolnikom svetujejo ustreznotelesno vadbo in prehrano ter dovoljvitamina D in kalcija.Naslednji ukrep pri zdravljenju osteoporozeso zdravila. Obstajajo štiri vrsteAli ste vedeli, …... da je pri ženski, ki doživi prvi vretenčnizlom, možnost, da pride do ponovnihzlomov v enem letu, povečana zapetkrat?... da zlom vretenca lahko povzročahude bolečine, ki trajajo tedne ali mesece?Taki bolniki imajo pogosteje problemes preprostimi vsakodnevnimi opravili,kot so oblačenje, kuhanje ali pomivanjeposode.... da prvo leto po zlomu kolka umreeden od štirih bolnikov, en bolnik nemore več hoditi, dva od štirih pa še lahkohodita, vendar je njuna gibljivostmočno zmanjšana?... da 30 odstotkov bolnikov, ki so imelizlom kolka, ne more več skrbeti zase inso odvisni od pomoči drugih (domovi zaostarele)?... da ženske, stare več kot 45 let, preživijonajveč dni v bolnišnici prav zaradiposledic osteoporoze (več kot pri sladkornibolezni, miokardnem infarktu aliraku dojk)?... da bo po predvidevanjih do leta2050 število zlomov kolka naraslo primoških za 310 odstotkov, pri ženskahpa za 240 odstotkov?zdravil za zdravljenje osteoporoze: zaviralcikostne razgradnje (bolniki jih, odvisnood posameznih zdravil, prejemajoenkrat na mesec, na tri mesece ali enkratna leto), spodbujevalci kostne izgradnje(le za tiste bolnike, pri katerihje kljub klasičnemu zdravljenju prišlodo osteoporoznega zloma), stroncijevrenalat ter biološka zdravila, o katerihsmo že govorili. Novo biološko zdravilo– prvo za zdravljenje osteoporoze –posega v sam mehanizem delovanjaosteoklastov, torej celic, ki s svojim delovanjemvplivajo na izgubo kosti v menopavzi,pravi doc. dr. Tomaž Kocjan.Kot razlaga, je v zadnjih letih védenjeo fiziologiji in patofiziologiji kostne prenovezelo napredovalo. Biološko zdraviloonemogoči delovanje osteoklastovže na ravni aktivacije ter hitro zavre kostnorazgradnjo. To je učinkovito zdravilo,ki je obenem bolnikom prijazno,zlasti kar zadeva jemanje. Pri vseh kroničnihboleznih je namreč redno jemanjezdravil ključnega pomena, saj je letako ves čas zagotovljena enakomernaraven zdravila v krvi, s tem pa tudi pričakovanazaščita pred simptomi bolezni.Osteoporoza v tem pogledu ni izjema.Bisfosfonate je bilo treba sprva jematienkrat na teden, pozneje enkrat namesec. Novo biološko zdravilo pa sevbrizga v obliki podkožne injekcije enkratna pol leta, kar zelo olajša zdravljenjein prihrani marsikatero skrb. TomažKocjan je napovedal tudi spremembepri novih smernicah za osteoporozo.»Leta 2008 se je gotovo zgodila revolucija,ko smo lahko na spletu samiizračunali s pomočjo posebnega statističnegaorodja, kako nam kaže z zlomičez deset let. Zdaj se bolj in boljugotavlja, da je sicer kostna gostotaeden od dejavnikov, a starost je tistabistvena. Sistem Dexa morda sploh nebo več potreben. Dosedanje razmišljanjebo treba spremeniti,« napovedujeKocjan.38 Sladkorna bolezenMAREC 2011


ZDRAVJE NA KROŽNIKUPrehrana sladkornega bolnikaKurikulum edukacije za oskrbo odraslih bolnikov s sladkorno boleznijoMedicinske sestre v Sloveniji so prvič pripravile vsakdanji pripomoček, vodilo in enotno platformo, ki bo vsem medicinskimsestram edukatorkam v pomoč pri organizaciji izobraževanja za bolnike s sladkorno boleznijo tipov 1 in 2, ženske s sladkornoboleznijo v nosečnosti ter bolnike, ki imajo druge oblike sladkorne bolezni (npr. pankreatogeno). Kurikulum edukacijeza oskrbo odraslih bolnikov s sladkorno boleznijo vsebuje 37 učnih vsebin, ki bolnika didaktično popeljejo skozi osnovnaznanja o sladkorni bolezni tipov 1 in 2, o zdravem življenjskem slogu, prehrani, fizični vadbi, samovodenju, samokontroli ino preprečevanju zapletov, ki jih prinaša sladkorna bolezen. Ena od avtoric je tudi Mateja Tomažin Šporar, viš. med. ses., sKliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Tokratvam predstavljamo njen prispevek o zdravi prehrani, ki je temelj dobro urejene sladkorne bolezni.Zdrava prehrana® Mateja Tomažin Šporar, viš. med. ses.Prehranska priporočila za bolnike s sladkorno boleznijo so pravzaprav smernice zdrave prehrane, vendar pa jenjihov pomen pri teh bolnikih veliko večji kot pri zdravi populaciji. Bolniki so veliko bolj izpostavljeni tveganjuza nastanek obolenj, ki nastanejo zaradi aterosklerotičnih sprememb. Pravilno načrtovana prehrana je temeljzdravljenja sladkorne bolezni ne glede na to, kdaj zbolimo. Priporočila za zdravo prehrano narekujejo zmernostv količini in raznolikost pri izbiri živil in sestavi jedi. Tako dosežemo in vzdržujemo optimalno oziroma ciljnoglikemijo.Prehrana bolnika s sladkorno boleznijomora biti urejena. Celodnevnoprehrano sestavljajo redni obroki(trije glavni in dve vmesni malici),ki so časovno enakomerno porazdeljeni.Obroki naj vsebujejo naslednjeenergijske vnose: zajtrk 25 odstotkov,dopoldanska malica 15 odstotkov, kosilo30 odstotkov, popoldanska mali-


www.diabetes-zveza.sica 10 odstotkov in večerja 20 odstotkov.Pravilno prehranjevanje pomeni jestizdravo in uravnoteženo hrano. Ta naj bobogata z energijo in s hranilnimi snovmi,ki so v njej zastopane v naslednjemrazmerju:• od 45 do 60 odstotkov ogljikovih hidratov• od 25 do 35 odstotkov maščob• od 15 do 20 odstotkov beljakovinPrehrano bolnika s sladkorno boleznijotipa 2 lahko strnemo v nekaj preprostihnačel. Bolnik naj zaužije več obrokovna dan, v svoj dnevni jedilnik pa naj vnesečim več dietnih vlaknin ali balastnihsnovi, ki so v sadju, zelenjavi, stročnicahin drugih ogljikohidratnih živilih.Glikemični indeksHitrost prehoda glukoze iz prebavil vkri in posledični dvig ravni glukoze v krvise ugotavljata z glikemičnim indeksom(GI). Glikemični indeks odseva hitrostprebavljanja in vsrkavanja živil, ki so bogataz ogljikovimi hidrati, pokaže nam,kako se telo odzove na posamezno živilo.Čim nižji je glikemični indeks, tem primernejšeje živilo, saj je dvig ravni glukozev krvi počasnejši, tako da bolniki ssladkorno boleznijo laže dosegajo urejenoraven glukoze v krvi. Upoštevanje glikemičnegaindeksa je v dodatno pomočpri doseganju ciljne glikemije.Spreminjanje prehranskih navad je sestavljenoiz dobrega poznavanja živil,njihovih vrednosti in pasti ter je temeljniin sestavni del zdravljenja. Edukacijabolnika s sladkorno boleznijo o pravilnemprehranjevanju je za kakovostnovodenje bolezni temeljna.Štetje ogljikovih hidratovMetoda štetja ogljikovih hidratov seje najbolj uveljavila pri bolnikih, ki prizdravljenju uporabljajo inzulinsko črpalko.Znano je, da je ob funkcionalnem nadomeščanjuinzulin najboljši način zadoseganje dobre urejenosti glikemije.Učenje štetja ogljikovih hidatov je temeljniin najpomembnejši del edukacijeo funkcionalni inzulinski terapiji. S tometodo je laže določiti primerne odmerkeinzulina ob obrokih tudi pri vseh bolnikih,ki se zdravijo z bazalno-bolusnoinzulinsko shemo.Pridobivanje znanja o štetju ogljikovihhidratov je dolgotrajno, saj poleg teoretičnegaznanja zahteva veliko vaje in izkušenj.Zato je priporočljivo vodenjednevnika, v katerega si bolnik zapisujevrsto in količino ogljikovih hidratov vobroku ter količino inzulina, potrebnegaza pokritje obroka.Enostavni ogljikovi hidratiniso priporočljiviBolnika v sklopu štetja ogljikovih hidratovnaučimo prepoznati ogljikove hidratev prehrani, pa tudi da pri izbirihrane daje prednost sestavljenim ogljikovimhidratom z veliko dietnimi vlakninami.Priporočamo mu, da se izogibaživilom z enostavnimi ogljikovimi hidrati.Skupaj naredimo dnevni načrt prehrane,kjer svetujemo, naj celodnevnivnos ogljikovih hidratov ne bo manj kot130 gramov na dan – s poudarkom na zelenjavi,izdelkih iz celega zrnja, stročnicah,mleku in mlečnih izdelkih z manjmaščobami ter sadju. Seveda pa vnosogljikovih hidratov ne sme biti premajhen,saj bi tako bolnik v vsakodnevni prehranihitro zaužil preveč maščob in beljakovin.S premišljenim načrtovanjemobroka in pravilnim izračunom količineogljikovih hidratov v obroku lahko bolnikdoseže boljši nadzor nad ravnjo glukozev krvi. S pravilno določenim ogljikohidratnimfaktorjem tudi natančnejedoloči količino prandialnega inzulinaob obroku.Učenje metode štetja ogljikovih hidratovje za marsikaterega bolnika težkanaloga, ki zahteva veliko motiviranostiin znanja, nekateri pa jo usvojijo dokajhitro. Vsekakor skrbno načrtovanje obrokovin pravilno izračunavanje ogljikovihhidratov v obroku pomeni za bolnika ssladkorno boleznijo: boljši nadzor nadglikemijo, glikirani hemoglobin v mejahželenih vrednosti, zmanjšano tveganjeza kronične zaplete, primeren energijskiin hranilni vnos ter boljši nadzor telesneteže in uravnavanje maščob v krvi.40 Sladkorna bolezenMAREC 2012


IZ NAŠIH DRUŠTEVn Društvo <strong>diabetikov</strong> Nova GoricaPoročilo o deludruštva v letu 2011V letu 2011 smo večino zastavljenega programa uspešno uresničiliin smo lahko zadovoljni. Seveda tudi v društvu občutimokrizo v družbi in recesijo, kar se pozna zlasti pri manjšihfinančnih sredstvih, pri manjši udeležbi članstva na delovnihterapijah, manjših prispevkih donatorjev in sponzorjev; rednonas financira le <strong>Zveza</strong> <strong>društev</strong> <strong>diabetikov</strong> <strong>Slovenije</strong> na podlagisredstev FIHO, kjer se zbirajo sredstva iz loterije.Enaindevetdeset se nas je lani udeležilo delovne terapije v termahv Rogaški Slatini. Organizirali smo dve skupini, eno v majuin drugo v novembru. Udeležili smo se športnega srečanja vMurski Soboti, kjer je bilo štirideset udeležencev. Zelo uspešnosmo organizirali dan odprtih vrat društva v novembru, kjersmo izvedli meritve krvnega sladkorja in krvnega pritiska zavse obiskovalce. Ravno tako smo organizirali meritve v TermahRogaška Slatina, tako da je bilo skupaj več kot 250 udeležencevin članov društva. Novembra smo organizirali tudi posebnopredavanje za nekatere bolnike na inzulinski terapiji. Skupajs podjetjem Menarini smo jim podarili nove merilnike krvnegasladkorja in ketonov. V letu 2011 smo brezplačno razdeliliali zamenjali več kot 70 novih merilnikov krvnega sladkorja. Sevedaso nam pri tej akciji pomagali tudi sponzorji Menarini, Abbot,Roche in drugi.Posvet predsednikov <strong>društev</strong> inčlanov izvršnega odbora zvezeV skladu z določili statuta zveze izvršni odbor najmanj enkratna leto pripravi delovni posvet s predsednicami in predsedniki<strong>društev</strong> ter člani izvršnega odbora.Letos smo na dnevnem redu obravnavali predlog Akcijskega načrtaza obvladovanje sladkorne bolezni v letu 2012-2013 inpredlog sprememb statuta zveze. Dr. Jelka Zaletel, ki koordiniranaloge v okviru koordinacijskega odbora, je spregovorilao nalogah akcijskega načrta kot celote, predsednik zveze JankoKušar pa je spregovoril o nalogah zveze in <strong>društev</strong>, ki so opredeljenev akcijskem načrtu. V letošnjem načrtu je tudi pripravanacionalne ankete o kakovosti življenja bolnikov s sladkorno boleznijo.Pri izvedbi ankete bo sodelovala tudi Mojca Merzu z Inštitutaza varovanje zdravja.Sprememba statutaPredsednik zveze je na posvetu predstavil predlog spremembstatuta zveze, ki ga je pripravila komisija, ki jo je imenoval izvršniodbor zveze. Razprava na posvetu je bila zelo živahna, akonstruktivna. Na posvetu je bila podana vrsta predlogov in pobud.Še posebej je bila živahna razprava o vlogi referenčnih ambulant,saj so pogoji oskrbe sladkornih bolnikov po Sloveniji zelorazlični.Tudi tokrat se je izkazalo, da so delovni pogovori in izmenjavamnenj z vodstvi <strong>društev</strong> izredno koristni in potrebni. JKTekmovanje v znanju o sladkorni bolezniSodelovalo je trinajst osnovnih in srednjih šol, ki so izpeljaleobčinska tekmovanja. Triintrideset učencev se je udeležilodržavnega tekmovanja v Škofji Loki. Društvo je za vse udeleženceorganiziralo prevoz in malico.Ob svetovnem dnevu diabetesaModro smo osvetlili Dvorec Coronini v Šempetru pri Gorici. Vsičlani smo redno prejemali brezplačno revijo Sladkorna, noveliralismo članske izkaznice. Novembra smo se udeležili državneproslave v Velenju.Načrt dela v letu 2012• Organizirali bomo dve delovni terapiji v toplicah, in sicer majain novembra.• Udeležili se bomo športnega srečanja konec maja na Ravnahna Koroškem.• Oktobra bomo organizirali dan odprtih vrat v društvu.• V tem letu bomo morali poiskati nove prostore za društvo.• Udeležili se bomo akcije Očistimo Slovenijo, ki bo potekala24. marca.• Počastili bomo svetovni dan diabetesa z osvetlitvijo dvorcaCoronini in izdajo novega plakata.• Nadaljevali bomo menjavo merilnikov krvnega sladkorja skupajs sponzorji in Goriško lekarno.• Organizirali bomo tudi različna predavanja in srečanja.Društvi vabitaDominik SobanDruštvo <strong>diabetikov</strong> Ravne na Koroškem vabi na športnorekreativnosrečanje <strong>diabetikov</strong> na Ravnah na Koroškem, kibo v soboto, 26. junija 2012. Člani naj se prijavijo na svojihdruštvih <strong>diabetikov</strong>.Društvo <strong>diabetikov</strong> Tržič vabi na Merčunov pohod, ki bo vsoboto, 16. junija 2012. Člani naj se prijavijo za lažji ali težjipohod na svojih društvih <strong>diabetikov</strong>.Sladkorna bolezen 41MAREC 2012


IZ NAŠIH DRUŠTEVn Društvo <strong>diabetikov</strong>IdrijaIzletna PagSeptembra smo se odpravilina dvodnevni izlet na otokPag. V Novalji nas je pričakallokalni vodnik Josip, ki nas jeseznanil z zgodovino otokain mesta, ogledali smo si mestnimuzej ter del starega rimskegavodovoda. Popoldnesmo obiskali zasebno sirarno v Kolanu ter se seznanili sproizvodnjo in seveda tudi pokusili lokalne dobrote.V največjem naselju na otoku smo si ogledali Galerijo paškečipke. Staro mesto Pag je resnično simpatično s svojimi ozkimiulicami in trgi. Ogledali smo si tudi katedralo, ki je zelo lepa.Po nastanitvi v prijetnem hotelu na sami obali smo komaj čakali,da skočimo v morje, ki je bilo še zelo toplo. Med potjo smose zasidrali še v dveh zalivih, ki sta kar vabila s svojim toplim,čistim morjem, da se po lestvah spustimo v vodo in zaplavamo.Popoldne smo se dobre volje vrnili na kopno in čakala nasje samo še vožnja proti domu. Res smo preživeli lepa dnevana Kvarnerju.Zdenka Bogatajn Društvo <strong>diabetikov</strong> KranjAktivni tudi pozimiPrednovoletno srečanjePodelili smo jubilejna darila najstarejšimačlanicama in najstarejšemučlanu društvaDruženje članov našega društva je ob koncu leta postalo stalnicaNaša prednovoletna srečanja so priložnost, da se ob koncu letav prijetnem druženju še zadnjič poveselimo. Na dogodek se vdruštvu pripravimo kot na vesel in enkraten trenutek. Več kot70 “cukrčkov” se nas je zbralo v petek, 9. decembra, v Šenčurjuin kot vedno doslej smose imeli odlično. Po kratkemnagovoru predsednice društvaje udeležence pozdravilin jim zaželel srečno novo letožupan občine Šenčur Miro Kozelj.Sledil je zabavni del srečanja. Bilo je veliko animacij, druženja,plesa, predvsem pa dobre volje vseh. Srečanje smo zaključiliv poznih večernih urah z občutkom, da so taki dogodkikoristni in dobrodošli, da krepijo zavzetost in da potem tudiraje in laže delamo.Pohodništvo v letošnjem letuPohodništvo je najprimernejša aktivna dejavnost sladkornih bolnikov,tako mladih kot starejših. Zato smo tudi za leto 2012 pripravilivsakomesečne pohode, ki naj bi bili izvedeni v vsaki občini,kjer so naši člani. Udeležili se bomo tudi pohodov, ki jihbodo pripravila druga gorenjska diabetična društva, o katerihbodo člani obveščeni s koledarčkom aktivnosti društva. Pričakujemočim večjo udeležbo.Prvi pohod v letu 2012 smo imeli v soboto, 28. januarja, v Udinborštu.Z zbirnega mesta smo se zapeljali do Konjederca, kjerse je pohod začel. Stane Markič nas je popeljal po lepo razgibanihstezah in poteh mimo Cegelnice do Račnika, kjer je bilojezerce tokrat pokrito z ledom. Tam smo postanek izkoristili zaokrepčilo in topli napitek, za kar smo poskrbeli sami. Pot smonadaljevali mimo mlinčkov, ki pa žal propadajo. Po dobrih dvehurah smo obkrožili del Udinboršta in se vrnili na izhodišče. Zadovoljnihvseh 20 pohodnikov se nas je odpravilo v BrunaricoŠtern na toplo malico. Jolanda Polanec, fotografiji: Ivan BenegalijaObvestiloČlanice in člane vabimo na redni letni občni zbor društva, ki bov petek, 23. marca 2012, ob 17. uri v sejni dvorani Mestne občineKranj.Članice in člane obveščamo, da se nam še vedno lahko pridružitepri redni tedenski telovadbi. Telovadba je vsak četrtek, od19.10 do 20.10 v Diabetološkem centru v Kranju, vodi jo KatarinaBogataj, absolventka Fakultete za šport in trenerka športnegimnastike. Informacije na sedežu društva v uradnih urah alipo telefonu 031 485 470.42 Sladkorna bolezenMAREC 2012


IZ NAŠIH DRUŠTEVn Društvo <strong>diabetikov</strong> Domžale25 let Društva<strong>diabetikov</strong> DomžaleDruštvo <strong>diabetikov</strong> Domžale vključuje člane in članice iz občinDomžale, Moravče, Mengeš, Lukovica in Trzin. Na prijetniprireditvi ob 25-letnici društva, ki je bila 9. decembra 2011 vdvorani na Viru, je zdajšnji predsednik, Maksimiljan Grošelj,na kratko strnil pomen društva z besedami: »Društvo <strong>diabetikov</strong>Domžale je v vseh letih delovanja delalo v dobro sladkornihbolnikov ter za zagotavljanje boljših razmer za uravnavosladkorne bolezni v družbi. Velik poudarek dajemo telesniaktivnosti, s tem pa tudi izboljšujemo kakovost življenja. Obstajajoštevilni dokazi, da je redna telesna vadba eden temeljnihdejavnikov, ki pomagajo krepiti in ohranjati zdravje.«n Društvo <strong>diabetikov</strong> Dravograd PolžkiNaše aktivnostiSkupaj smo pohodili sladkorno bolezen tudi v Dravogradu. Napohodu ob svetovnem dnevu diabetesa so se članom Društva<strong>diabetikov</strong> Dravograd Polžki pridružili še učenci dveh okoliškihosnovnih šol. Sladkorno bolezen smo pohodili od Osnovnešole Dravograd čez dravski most na Mež ter se vrnili po isti poti.Udeležba na pohodu, ki je bil ob tem prazniku v Dravogradu izvedenprvič, je bila spodbudna, zbralo se nas je namreč skorajosemdeset. Na cilju pa smo med mladostniško razposajenodruščino razdelili še prispevek društva – mandarine.Na ta dan smo v Zdravstvenem domu v Dravogradu imelibrezplačne meritve krvnega sladkorja ter za 2,5 evra meritevholesterola. Skupaj smo opravili šestindevetdeset meritev. Zaponazoritev svetilnika upanja diabetikom sveta smo v tem tednuv Dravogradu z modro barvo osvetlili cerkev sv. Križa nadDobravo pri Dravogradu.Ivan PavličPrisotne je nagovoril predsednik društva Maksimilijan GrošeljV Društvo <strong>diabetikov</strong> Domžale je vključenih več kot 500 članovin članic, ki se pridno udeležujejo vseh aktivnosti, ki jih zanjepripravlja in organizira izvršni odbor.Med aktivnostmi društva so najpomembnejše naslednje naloge:predavanja o sladkorni bolezni, zdravi prehrani in načinuživljenja, edukativna okrevanja, pohodi in srečanja ter sodelovanjez zdravniki diabetologi, medicinskimi sestrami indrugimi za omilitev, omejitev in preprečevanje sladkorne bolezni.Vera Vojska, fotografija: Foto SenicaMeritve so bile uspešnen Društvo <strong>diabetikov</strong> KočevjeFarmacevtka svetujeV Društvu <strong>diabetikov</strong> Kočevje in Lekarni Kočevje smo se odločiliza skupno dejavnost, da bi člane društva in zainteresiraneobčane še dodatno in temeljito seznanili s pravilnim jemanjemzdravil. Želimo, da se navadijo poiskati informacije osvojem zdravilu. Dobro je razumeti pisna navodila zdravnikain farmacevta. Ksenija Šperanda Vidoševič Polona Benedik KlunVprašanja boste lahkopostavljali našimlekarniškimfarmacevtkam prvičetrtek v februarju,aprilu in junijumed 16. in 18. urov Lekarni Kočevje.Sladkorna bolezen 43MAREC 2012


IZ NAŠIH DRUŠTEVn Društvo <strong>diabetikov</strong> Murska SobotaNaše aktivnostiDruštvo <strong>diabetikov</strong> Murska Sobota je novembra organiziraloveč aktivnosti, s katerimi smo zaznamovali svetovni dan diabetesa.Šli smo na kratek pohod po mestu ter prisluhnili predavanjuNataše Pitz, dr. med., Kako obvladovati in prepoznatinevropatsko bolečino, ki ga je omogočilo podjetje Pfizer.Opravili smo meritve sladkorja v krvi vseh udeležencev, zakar se zahvaljujemo družbi Johnson & Johnson.Člani smo se udeležili tudi državne proslave ob svetovnem dnevusladkorne bolezni v Velenju, kjer je naša pomurska diabetologinjaNataša Pitz, dr. med., prejela državno priznanje ob55-letnici delovanja Zveze, na kar smo še posebej ponosni. Pravtako je naše društvo prejelo priznanje ob 55-letnici delovanjaZveze za organizacijo 16. Športno-rekreativnih iger <strong>diabetikov</strong><strong>Slovenije</strong>.Podelitev državnega priznanja Nataši Pitz, dr. med.Strokovno predavanjeNa zadnjem sestanku smo poskrbeli za izobraževanje našihčlanov, tako da smo izvedli strokovno predavanje. Življenje brezbolečin in uporabe zdravil. Predstavila se je tudi Martina Raj,zastopnica pacientovih pravic za območje Murske Sobote. Vprihodnje načrtujemo še več podobnih predavanj in delavnic,zato vabljeni, da se jih udeležite vsi član.iDružabno srečanje s pohodom in piknikomKer ugotavljamo, da telesna aktivnost v veliki meri pripomorek zmanjšanju sladkorja v krvi, smo imeli septembra lani piknikPred piknikom smo imeli daljši pohods pohodom. Zbrali smo se v vasi Vidonci na Goričkem, na kmečkemturizmu Figa. Krenili smo na daljši pohod, in sicer do vasiGrad na Goričkem. V tem kraju stoji grad, ki je znan po tem,da ima 365 sob. Po ogledu gradu smo se vrnili na piknik, kismo ga zaključili s pečenim kostanjem in pesmijo ter se zadovoljnirazšli.Edukativna okrevanja v Zdravilišču DolenjskeToplice ...Člani Društva <strong>diabetikov</strong>Murska Sobotasmo v sodelovanjuz drugimi pomurskimidruštvi<strong>diabetikov</strong> izvedliedukativno okrevanjev ZdraviliščuDolenjske Toplice.V ponedeljek dopoldne, po jutranji telovadbi in meritvah, smoopravili preglede pri zdravnikih, ki so nam predpisali ustrezneterapije za ves teden glede na naše zdravstveno stanje. Popoldneje sledilo predavanje o osteoporozi.V torek smo začeli z jutranjo telovadbo, popoldne je sledilo strokovnopredavanje o revmatoidnem artritisu, zatem pa kuharskadelavnica. Sreda se je začela z jutranjo jogo, nadaljevalaz delavnico z glino, zatem pa z mini tečajem stopal z refleksoterapijo.Popoldne je sledil izlet v Semič. Četrtek je bil namenjensvetovanju na kmetiji Plavica, do koder smo se sprehodilipo nasvet k svetovno znanemu botaniku in poznavalcuzdravilnih rastlin Jožetu Majesu, ki nam je svetoval in odgovarjalna naša vprašanja. Petek je minil v znamenju delavnicez glino, zatem pa je bil organiziran obisk čebelarja in sadjarja,ki sta predstavila svoje izdelke. Zvečer je sledila glasbaza ples in razvedrilo.Vsakodnevno jutranje merjenje vsebnosti sladkorja v krvi je pokazalo,da nam je edukativno okrevanje koristilo, saj so bilevrednosti sladkorja v krvi proti koncu tedna čedalje nižje.... in Zdravilišču LaškoVsak dan smo imeli na programu tudi vodno aerobikoČlani Društva <strong>diabetikov</strong> Murska Sobota smo v sodelovanju zdrugimi pomurskimi društvi <strong>diabetikov</strong> izvedli edukativno okrevanjev Zdravilišču Laško. V ponedeljek dopoldne smo opravilizdravniške preglede pri zdravnikih, ki so nam predpisali ustreznoterapijo za ves teden glede na naše zdravstveno stanje.V torek smo začeli z jutranjo telovadbo, nato je sledil ogled Polhovejame – opuščenega rudnika svinca in srebra. Sreda seje začela z jutranjo jogo, nadaljevala z barvno terapijo in zvečerz zdravstvenim predavanjem z društvom Dotik – Energijain zdravje. V četrtek zjutraj smo nadaljevali z jutranjo telovadbo,popoldne pa s kuharsko delavnico. Petek je minil v znamenjujutranje joge in dopoldanskega zdravstvenega predavanjaObvladovanje s sproščanjem, zatem pa je bil organiziranobisk čebelarja in medičarja. Zvečer je sledila glasba zaples in razvedrilo. Sobota se je začela z jutranjo telovadbo, nadaljevalapa s popoldansko rekreacijo in vodno aerobiko. Vsakodnevnomerjenje vsebnosti sladkorja v krvi je pokazalo, danam je edukativno okrevanje koristilo, saj so bile vrednosti sladkorjav krvi proti koncu tedna čedalje nižje.Helena Copot in Darko Miholič44 Sladkorna bolezenMAREC 2012


IZ NAŠIH DRUŠTEVn Društvo <strong>diabetikov</strong> Sežana25 let delovanjadruštvaPo nekajdnevnem premoru, ko smo pripravljali poročila odelu za minulo leto, smo začeli na novo, z letošnjim programom.Prva naša akcija je učna delavnica z naslovom Diabetičnostopalo. Ugotavljamo namreč, da je bilo v minulem obdobjupri naših članih kar nekaj kirurških posegov. Tako smože v januarju in začetku februarja imeli delavnice v Divači, tudza Kozino, v Komnu in Sežani.Obisk delavnice je bil pričakovan, saj je bila zunaj ostra zima,podkrepljena z močno burjo.Učno delavnico je vodila dipl. medicinska sestra Klara Peternelj,naša stalna sodelavka iz Zdravstvenega doma Sežana.Občni zborPrav tako v februarju smo imeli tudi občni zbor društva, letošnjije bil jubilejni, saj smo počastili že 25-letnico delovanja. Obtej priložnosti smo pregledali minulo delo ter načrtovali že zaprihodnje leto. Na koncu smo zaslužnim članom podelili tudipriznanja. Ob koncu občnega zbora smo gostili predstavnikeTerm Krka – Dolenjske Toplice; Katjo Lazič, ki nam je predstavilanjihovo ponudbo, in fizioterapevta Mirana Matkoviča, kinam je pripravil predavanje o bolečinah v hrbtu, podkrepljenoz videoposnetki.Ob koncu letaDruštvo <strong>diabetikov</strong> Sežana je v preteklem letu izpolnilo večinonačrtovanih dejavnosti, vzrok za tistih nekaj neuresničenihpa je bila splošna finančna kriza ali tehnične težave.Ob koncu leta smo se 9. decembra zbrali v restavraciji Mahničv Matavunu. Taka srečanja, ki potekajo v prijetnem in sproščenemrazpoloženju, smo izkoristili za medsebojne pogovoreo problemih in težavah, skupnih sladkornim bolnikom, za šeboljše medsebojno sporazumevanje.Na ta dan sta imela dva naša prisotna člana rojstni dan. Obdarilismo ju s simboličnim darilom. Ker so poleg finančne krizemed nami tudi bolniki z zdravstvenimi težavami, smo zbiralidenarno pomoč za našo članico, ki se v zadnjem času soočas takimi težavami. Denar smo ji izročili naslednji dan.Sprejem pri predsedniku državeDecembra je bil naš predsednik povabljen na sprejem pri predsednikudržave Danilu Türku in njegovi ženi Barbari kot predstavnikhumanitarnih organizacij. Sprejem je bil 20. decembrav Kongresnem centru na Brdu pri Kranju. Predsednik Türk jedal priznanje za pomembno vlogo humanitarnih organizacij vdružbi, za delo, ki ga opravljamo za svoje člane in druge ljudi,ki potrebujejo človekoljubno pomoč. Za leto, ki je pred nami,imamo že pripravljene aktivnosti. Smo društvo, odprto za vsakogar.Naš član je lahko vsakdo, ne glede na to, ali je sladkornibolnik ali ne. Več nas bo, močnejši bomo.Jože VolovecSprejem pri predsedniku države za pomembno vlogo humanitarnih organizacijv družbin Društvo <strong>diabetikov</strong> Novo mestoNovo leto, nove poti,nova doživetjaNismo se še dobro odpočili od novoletnega praznovanja, žeje pohodniška skupina novomeških <strong>diabetikov</strong> januarja odkorakalana prvi pohod. Izhodišče staro, pohodniki sicer “stari”,toda “pomlajeni”, smo se odpeljali do Starega gradu. Zapustilismo zveste jeklene konjičke in se podali proti Dolenjemu Grčevjuin Kotom.Malo smo bili razočarani zaradi mile in suhe zime, kajti naš ciljje bil slap Lešnica, ki bi moral biti v tem času zaledenel, je pale za vzorec tekla voda po zglajenih skalah. Kljub temu je bilobisk slapa vreden ogleda. V Dolenjem Grčevju smo si natospotoma pri Blatnikovih ogledali zelo lepe jaslice na prostemin se v dobrih dveh urah vrnili na izhodišče. Pohod je bil sicerkončan, naše druženje pa se je podaljšalo še s kratkim praznovanjem,kajti tega dne je Jožica imela rojstni dan. Iz osemnajstihgrl je zazvenela pesem Vse najboljše za te ... sledilepa so še čestitke in pogostitev.Besedilo in fotografija: Fanika VovkNovomeški pohodniki so se odpravili proti Dolenjem Grčevju in KotomSladkorna bolezen 45MAREC 2012


IZ NAŠIH DRUŠTEVn Društvo <strong>diabetikov</strong> JeseniceUčna delavnicaJeseni sta v okviru Društva <strong>diabetikov</strong> Jesenice potekali dveučni delavnici za diabetike. Vsake se je udeležilo dvanajstčlanov.Delavnica, ki jo je vodila dr. Karmen Janša, je potekala v Splošnibolnišnici Jesenice. Namenjena je bila ponovnemu izobraževanju<strong>diabetikov</strong>. Druga delavnica, katere predavateljica je bila dr.Lidija Pohar, pa je bila namenjena na novo odkritim diabetikom,ki so bili napoteni iz referenčne ambulante Zdravstvenega domaJesenice. Tej delavnici se je pridružila tudi dietetičarka Splošnebolnišnice Jesenice Pavla Lavrinec, ki je udeležence seznanila spravilnim izborom in načinom priprave živil. Na tej delavnici stabili prisotni tudi Minka Bešič in Jana Fajfar, dipl. med. sestri, ki delatav referenčni ambulanti v ZD Jesenice in na Bledu.Učna delavnica je ponovno osvežila naše znanjeDelavnici sta zajemali naslednje izobraževalne vsebine: sladkornabolezen in osnovne informacije o bolezni in simptomih; zdravljenjes tabletami in inzulinom; hipoglikemija in hiperglikemija;zapleti pri sladkorni bolezni; samooskrba, vodenje, samokontrolasladkorne bolezni; diabetes in pomen telesne aktivnosti; pomenzdrave prehrane; merjenje sladkorja v krvi in urinu.Na koncu vsake delavnice se je razvila razprava o predavanitemi. Kot se je pokazalo v pogovoru, so bili udeleženci z izvedenimadelavnicama zelo zadovoljni, saj bodo z znanji, ki sosi jih pridobili, laže obvladovali svojo bolezen in tako tudi kakovostneježiveli.Sonja Ravnik, fotografija: Anuša Ferjann Društvo <strong>diabetikov</strong> Škofja LokaMeritve gleženjskegaindeksaSladkorni bolniki se ne glede na tip diabetesa zavedamo, daje naša bolezen neozdravljiva, da prinaša različne zaplete inobčasno poslabšanje splošnega zdravstvenega stanja. V našemdruštvu večji del sredstev namenjamo prav preventivnimprogramom. Poleg rednih meritev krvnega sladkorja,holesterola in krvnega pritiska v Škofji Loki, Selški in Poljanskidolini smo se na pobudo medicinske sestre Minke Šmidiz Železnikov in v strokovnem sodelovanju z diabetologomdr. Tomažem Camlekom odločili, da bomo kupili mini vaskularnidopplex za meritev gleženjskega indeksa z ultrazvočnosondo.Prvi tak aparat smo dali v uporabo patronažni službi v Selškidolini že januarja 2011. Upravlja ga za to strokovno usposobljenamedicinska sestra za delo na tej ultrazvočni napravi. V letu2011 je bilo opravljenih več presejalnih preiskav za odkrivanjearteroskleroze žil spodnjih okončin, še preden se pokažejo bolezenskiznaki, ali pa so le-ti že izraženi.Zelo dober odziv <strong>diabetikov</strong>Februarja smo kupili že drugi aparat in ga dali v uporabo medicinskimsestram v Poljansko dolino. Za prihodnje leto načrtujemonakup še tretjega aparata, ki ga bomo uporabljali v ŠkofjiLoki. Do takrat moramo v Škofji Loki zagotoviti prostor in najtistrokovno usposobljeno medicinsko osebo.Zdravnik je obveščenZ izvidi meritev, ki jih opravi diabetik, je pisno seznanjen tudinaš diabetolog, povezan z medicinskimi sestrami, ki opravljajoto zahtevno delo. Pri nakupu dveh aparatov so nam finančnopomagali donatorji. Pri upravljanju aparatov pa prostovoljnodelo opravljajo za to strokovno usposobljene medicinske sestrev sodelovanju z diabetologom dr. Tomažem Camlekom.Naš namen je, da bi prihodnje leto to preiskavo opravilo čimveč naših <strong>diabetikov</strong>, zlasti tistih, ki imajo težave z nogami.Sliva Žontarn Društvo <strong>diabetikov</strong> TrbovljePohodiDruštvo <strong>diabetikov</strong> Trbovlje ima v svojem letnem načrtu predvidenekrajše pohode v okolici Trbovelj. Prejšnje leto nam je bilovreme bolj naklonjeno, zato smo imeli tudi več pohodov, za karse moramo zahvaliti našemu Ediju Uranjeku, ki ima na skrbi rekreacijoin pohode v društvu. Tako smo v oktobru organizirali pohodpo nekaj rudarskih kolonijah do naselja Neža. Najprej smosi izmerili krvni sladkor in tlak ter se nato odpravili ob lepem vremenuna pot. Ob veselem kramljanju in obujanju spominov nanašo preteklost smo prišli do zastavljenega cilja, kjer nas je pričakalnaš Edi, ki je praznoval 70. rojstni dan. Jože Ogrizek46 Sladkorna bolezenMAREC 2012


IZ NAŠIH DRUŠTEVn Društvo <strong>diabetikov</strong> VelenjeZ novo energijonaprejNa tradicionalnem pohodu na Goro Oljko Zdravju naproti jesodelovalo le 14 naših članov – laže je govoriti o gibanju kotpa hoditi –, toda bilo je lepo in zanimivo. Četrtega februarjapa je sledil volilni občni zbor.Strokovno predavanje je letos organiziralo podjetje Pfizer,opravila pa ga je dr. Andreja Pikelj Pečnik z Infekcijske klinikeLjubljana. Tema je bila pnevmokokna pljučnica pri odraslih. Sledilje normalen potek občnega zbora: poročila, razrešnica starimin izvolitev novih organov društva. Z veseljem ugotavljamo,da je v novih organih en sam nov član, sicer pa je dobroutečena ekipa našla dovolj energije za vsaj še en mandat. Slediliso delovni in finančni načrt za leto 2012 ter določitev članarineza leto 2013. Potem je bilo napovedano presenečenje– vsako leto nam ga pripravi predsednica – in napeto smo pogledovalik vratom. Na lepem so se razjasnili obrazi in med nasje prikorakalo pet strumnih kurentov! Pravo presenečenje – into je res bila bomba – pa smo doživeli, ko so kurenti sneli maskein smo v enem od njih prepoznali našega priljubljenegadiabetologa, dr. Boruta Stravnika!n Društvo <strong>diabetikov</strong> KamnikSrečanjeSredi decembra smo se člani našega društva zbrali na prijetnemprednovoletnem srečanju v gostilni Mlakar. Ob prijetnemklepetu, dobri glasbi in zdravi hrani smo se poveselili,klepetali in izmenjali izkušnje.Na prijetnem prednovoletnem druženju članov društva <strong>diabetikov</strong> Kamnikje bila priložnost za klepet in izmenjavo mnenjV okviru socialnega programa društva pa smo obiskali starejšečlane, stare več kot 80 let, in jim podarili bon za medicinskopedikuro. Odziv je neverjetno dober, člani izjemno zadovoljni,po njihovem mnenju smo pripomogli k boljši oskrbi,ozaveščenosti in zmanjševanju težav z nogami.Savica JuntezMarica Tajč(1938-2011)Nadaljevali smo z dnevnim redomPnevmokokna pljučnica je med starejšimipogosta in nevarna bolezen,je opozarjala dr. Pikelj PečnikovaKurenti so popestrili naš občni zbor,še večje presenečenje pa je bil njihovčlan diabetolog, dr. Borut StravnikPozdravili so nas župan Občine Šoštanj, podžupan MO Velenje,predstavnik Občine Šmartno ob Paki, predstavnika DD Mozirjein Slovenj Gradec, predsednika Šaleškega koronarnegakluba in Društva upokojencev Velenje. Za slovo nas je FrancJurjevec povabil na pohod okrog Velenja. Spet smo dokazali,kako se da privabiti ljudi na občni zbor in kako lep občutekje, ko vidiš odhajati dvesto ljudi z zadovoljnimi obrazi!Ingeborg Čas, fotografiji: Franc ČasBilo je poletje, dopusti, in odšla je tiho,kot je živela. Misli mi zaplavajo leta nazajv čas mojega predsedovanja društvu,ki je bilo brez pravnega svetovalca, tako kot še danes.Bila je pravnica v tovarni Eta Kamnik, oseba z bogatimiizkušnjami s svojega pravniškega področja. Na mojepovabilo je prišla v nadzorni odbor društva in nam pomagalapri vseh aktih, ki jih je bilo treba pripraviti za občinoali zvezo <strong>društev</strong>. NI bila diabetik, a bila je naša članica.Pri svojem delu je bila nepopustljiva, zagovarjala je pravnanačela in resnico. Predvsem šele zdaj, ko je ni več mednami, se zavedamo, da je opravila pionirsko delo.Marica, hvala za vse.Marjeta Bukovšek za Društvo <strong>diabetikov</strong> KamnikSladkorna bolezen 47MAREC 2012


IZ NAŠIH DRUŠTEVn Društvo <strong>diabetikov</strong> TržičObčni zborZačetek leta je čas, ko društva pregledajo poslovanje preteklegaleta in na občnem zboru naredijo obračun svojega dela terpredstavijo načrte za tekoče leto. Tako se nas je januarja zbralokar 90 članov in gostov na občnem zboru Društva <strong>diabetikov</strong>Tržič. Med gosti so bili tudi predsednik Zveze <strong>društev</strong> <strong>diabetikov</strong><strong>Slovenije</strong> Janko Kušar, podžupanja Andreja Potočnik,predstavniki vseh <strong>društev</strong> <strong>diabetikov</strong> Gorenjske in predstavnikiDruštva upokojencev, invalidov in onkoloških bolnikov.Predsednica društva je vse lepo pozdravila, nato pa predstavilaporočilo o delu društva v lanskem letu. Organizacijsko so bili zahtevnipredvsem zdravstveni programi: okrevanje v zdraviliščih, merjenjekrvnega sladkorja, pritiska, trigliceridov in holesterola, zdravstvenapredavanja in kuharske delavnice, sledili so humanitarniprogrami, organizacija Merčunovega dne, pohodi, ekskurzije inšolska tekmovanja. Tudi nekaj socialnih programov je v društvu.Poleg že utečenih oblik sodelovanja je na novo lani zaživelo sodelovanjes Knjižnico dr. Toneta Pretnarja. Obveščanje članov jezelo dobro z društvenim glasilom Sladke novice, o izvedenihprogramih pa obveščajo javnost tudi v Tržičanu, Sladkorni bolezni,Glasu Gorenjske in seveda na Radiu Gorenc.Načrti za letos niso veliko spremenjeni, med njimi je praznovanje15-letnice društva, ki bo 16. junija skupaj z Merčunovimdnem.Ana Marija Hafner, fotografija: Marko Hafnern Društvo <strong>diabetikov</strong> Gornja RadgonaObčni zborNa podlagi prisotnosti članov je verifikacijska komisija ugotovila,da je sklepčnost občnega zbora zagotovljena. Podpredsednikje predlagal delovno predsedstvo, ki smo ga soglasnopotrdili. Uvodoma je predsednica zbora posredovala informacijeo mladih tekmovalcih, ki so se znova izkazali vznanju o sladkorni bolezni.Med načrtovanimi aktivnostmi za leto 2012 smo zasledili nekajnovosti, ki bodo zagotovo obogatile program v zadovoljstvonaših članov. Ključna naloga občnega zbora je bila izvolitevFranc Cehnar(1949-2011)Franc Cehnar, starejši. Sodelavec, prijatelj,predsednik Društva <strong>diabetikov</strong>Gornja Radgona in član Zveze <strong>društev</strong><strong>diabetikov</strong> <strong>Slovenije</strong>, ki si je tako v domačemokolju kakor tudi na zvezniravni nenehno prizadeval izboljšati življenje vseh, ki jih jetako ali drugače prizadela sladkorna bolezen.Opravil je veliko poti, potrkal na ustrezna vrata upravnih,socialnih in zdravstvenih ustanov s prošnjami, ki so imeleen sam namen, da bi vsi diabetiki v društvu in njihovi najbližjispoznali pasti in probleme življenja s sladkorno boleznijoin da bi zmogli pravočasno in pravilno ukrepati.Redno se je udeleževal sej, ki jih je organizirala <strong>Zveza</strong> <strong>diabetikov</strong>v Ljubljani, in se tako seznanil z novostmi in smernicamiza dobro in učinkovito delo doma. Tudi strokovnapredavanja je spremljal predano in z zanimanjem, da bi lahkopridobljeno znanje nesebično posredoval “svojim” vdruštvu. Radi smo mu prisluhnili, ker nas je znal ne samopoučiti, temveč tudi spraviti v smeh in razvedriti, za kar smomu še posebej hvaležni.Društvo je vodil skoraj polnih dvanajst let. Dolgo obdobje.Obdobje, v katerem je bilo marsikaj doseženega tudi z njegovopomočjo. To dokazujejo priznanja, ki jih je dobil v letih2006, 2008 in 2011. Vsa minula leta so bila neponovljivčas sodelovanja in izmenjavanja izkušenj, bila so trajno zaznamovanas krepitvijo prijateljskih odnosov med nami inčlani drugih <strong>društev</strong>.In prišel je zadnji telefonski klic. Samo nekaj dni pred odhodomv bolnišnico. Bili so načrti za ponovno srečanje inza skupno premagovanje tekočih problemov <strong>diabetikov</strong> naobmočju Pomurja.V petek, 9. septembra 2011, popoldne pa dokončni molk.Slovo je bilo nemo in tiho. Brez pogleda, brez nasmeha,brez besed. Brez možnosti, da bi še kdaj na naši zemeljskipoti sedeli, načrtovali in delali skupaj. Da, bil je človek– vesel, prijazen, sočuten, razumevajoč, pa tudi odločen,vztrajen in nepopustljiv v prizadevanjih za dobro bližnjega.V Društvu <strong>diabetikov</strong> Gornja Radgona si bomo tudi vprihodnje prizadevali nadaljevati delo tam, kjer ga je našdragi, preminuli prijatelj Franc Cehnar zapustil. Ohranili gabomo v najlepšem spominu. Pogrešali bomo njegovo nesebičnopomoč ter toplo in vedro naravo.Društvo <strong>diabetikov</strong> Gornja Radgonanovega vodstva, ki je sledila razrešitvi starega. Predlaganičlani za novo vodstvo so bili z javnim glasovanjem potrjeni intako je Društvo <strong>diabetikov</strong> Gornja Radgona dobilo novo vodstvo.Povabljeni gosti so mu v svojih nagovorih izrekli čestitkein zaželeli veliko uspeha pri delu. Ob koncu nas je predsednicaobčnega zbora seznanila z najpomembnejšimi členi pravilnikao varovanju osebnih podatkov, ki smo ga prav tako soglasnosprejeli.Božo Barovič48 Sladkorna bolezenMAREC 2012


AK TIVNOSTI DRUŠTEVDatum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo <strong>diabetikov</strong> Ajdovščine in Vipavevsako sredo Vodena telovadba v bazenu ob 18.00, Ajdovščina Sonja Groznik, 041 900 952vsak četrtek Skupinski pohodi okrog Ajdovščine ob 16.00, Ajdovščina Joža Bratina, 05 366 13 76Društvo <strong>diabetikov</strong> Cerknicavsak 1. četrtek v mesecu Pohod po okolici Cerknice ob 14.00, pri gostišču Šega Doroteja Nared, 031 652 0879. marec Občni zbor obvestila, pod LB Cerknica Doroteja Nared, 031 652 087od 6. do 13. maja Zdravstveno okrevanje v Šmarjeških toplicah po prijavah Doroteja Nared, 031 652 087Društvo <strong>diabetikov</strong> Domžalevsako sredo Uradne ure od 9.00 do 12.00 društvena pisarna, 01 721 42 7917. marec Pohod na Mengeško kočo ob 10.00, pri KD Groblje Tone Košmerlj, 041 679 78723. marec Predavanje ob 16.00, v ZD Domžale društvena pisarna, 01 721 42 79od 14. do 21. aprila Okrevanje v Hotelu Salinera Strunjan ob 10.00, odhod avtobusa društvena pisarna, 01 721 42 79Društvo <strong>diabetikov</strong> Idrijavsako sredo Telovadba ob 16:00, Športni center D. Kavčič, 041 448 424vsak petek Nordijska hoja ob 15.30, Uta D. Kavčič, 041 448 42416. marec Občni zbor ob 17.00, gostilna Kos Rudolf Franko, 041 959 78221. april Kopanje v Strunjanu in Pliskovica ob 7.20, AP Spodnja Idrija Zdenka Bogataj, 031 307 089Društvo <strong>diabetikov</strong> Ilirske Bistricevsak ponedeljek Organizirana telovadba ob 19.00, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Dežurstvo na sedežu društva z meritvami KS in KT od 11.00 do 12.00 Ivan Bergoč, 041 726 036vsako sredo Balinanje za ženske in moške ob 17.00, dvorana Zabiče Silva Čotar, 031 234 444vsako sredo Vaje za sprostitev ob 19.30, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsakega 1. in 16. v mesecu Dežurstvo na sedežu društva z meritvami KS in KT od 10.00 do 12.00 Ivan Bergoč, 041 726 036Društvo <strong>diabetikov</strong> Jesenicevsako sredo Uradne ure, merjenje KS in KT, holesterola, trigliceridov od 17.00 do 19.00, na društvu pod Gozdom 2vsak torek in četrtek Telovadba od 17.00 do18.00, TVD Partizan društvo16. marec Občni zbor ob 16.00, Dom Franca Berglja društvo17. marec Pohod na Sv. Peter nad Begunjami ob 10.00, Krpin društvo in Babič, 041 909 96124. marec Izlet v Slovensko Istro avtobus po prijavah društvo14. april Meddruštveni pohod na Jezerskem ob 9.00, Planika Kranj društvo in Babič, 041 909 96121. april Pohod: Vintgar - Hom ob 10.00, Blejska Dobrava društvo in Babič, 041 909 961Društvo <strong>diabetikov</strong> Kočevjevsak ponedeljek Telovadba s fizioterapevtko ob 17.00, v avli SŠ Kočevje Štefka Ule, 051 410 577vsak 1. torek v mesecu Voden pohod v okolici Kočevja ob 14.30, pred pisarno društva Sofija Cvitkovič, 01 895 20 05vsako sredo Uradne ure, merjenje sladkorja, holesterola, trigliceridov … od 8.00 do 10.00, pisarna društva dežurni član in Špela Imenšek, 059 947 202vsako sredo Zdravstvena delavnica: refleksoterapija ob 18.00, v pisrni društva Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsako 2. sredo v mesecu Informacije in svetovanje od 10.00 do 12.00, pisarna društva Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsak četrtek Uradne ure, merjenje sladkorja, holesterola, trigliceridov … od 16.00 do 18.00, pisarna društva <strong>diabetikov</strong> Branka Kovačič in Milena Kaligarič, 059 947 202vsako četrtek Joga za diabetike od 20.00, v avli SŠ Kočevje Darinka Suljevičvsak 1. četrtek v meecu Klepetalnica ob 18.00 do 19.00, pisarna društva zunanji strokovnjak, 059 947 202vsak zadnji četrtek v mesecu Kopanje v Termah Dolenjske toplice ob 9.00, AP Kočevje 041 518 256, Ksenija Vidoševič, 031 299 5557. marec Razstava: Porumenele fotografije govorijo ob 17.00, v knjižnici Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 55513. marec Predavanje: Zdravstvene bljižnice, dr. Iztok Ostan ob 17.00, v SŠ Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 55522. marec Ekskurzija v Dobrno prijave do 2. marca Ksenija Vidoševič, 031 299 55531. marec Letni občni zbor pisna obvestila Ksenija Vidoševič, 031 299 5553. april Pedavanje: Stres in sladkorna bolezen, dr. Tjaša Šubic ob 17.00, v SŠ Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 5555. april Predstavitev knjige dr. Iztoka Ostana Beljakovine za življenje ob 17.00, v SŠ Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 5555. april Farmacevtka svetuje, vprašajte o svojem zdravilu od 16.00 do 18.00, v Lekarni Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 55517. april Izlet pokukajmo k sosedom obvestila, prijave do 5. aprila Ksenija Vidoševič, 031 299 555Društvo <strong>diabetikov</strong> Kranjvsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 16.00 do 18.00, društvena pisarna v Diab.centru društvena pisarna ali 04 202 83 10vsako sredo Meritve KS, holesterola, trigliceridov, krvnega tlaka od 8.30 do 9.30, v Diab. centru društvena pisarna ali 04 202 83 10vsako sredo Uradne ure od 16.00 do 18.00, društvena pisarna v Diab. centru društvena pisarna ali 04 202 83 10vsak četrtek Organizirana telovadba Od 19.10 do 20.10, v Diab. centru društvena pisarna ali 04 202 83 1013. marec Dan odprtih vrat Diabetičnega centra od 10.00 do 12.00, Diabetični center društvena pisarna ali 04 202 83 1017. marec Pohod okoli Brda ob 9.00, pri cerkvi v Predosljah društvena pisarna ali 04 202 83 1023. marec Občni zbor Društva <strong>diabetikov</strong> Kranj ob 17.00, MO Kranj društvena pisarna ali 04 202 83 1014. april Pohod po Jezerskem z D. Karničarjem ob 9.00, pri hotelu Planinka na Jezerskem društvena pisarna ali 04 202 83 10Društvo <strong>diabetikov</strong> Lenartvsak 1. ponedeljek v mes. Pohod po Slovenskih goricah ob 10.00, Trgovina Klasek Stanko Cartl, 041 438 573vsak 3. pon. v mes.Kopanje v Biotermah Mala Nedelja ob 9.00, ZD Stanko Cartl, 041 438 573vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Jožica Vračko, 031 661 283vsako 1. sredo v mes. Merjenje krvnega sladkorja od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Jožica Vračko, 031 661 28331. marec Občni zbor z zdravstvenim predavanjem ob 9.30, v gostilni 29, v Lenartu Jožica Vračko, 031 661 283Društvo <strong>diabetikov</strong> Lendavavsak ponedeljek Uradne ure in merjenje sladkorja v krvi od 10.00 do 12.00, pisarna društva <strong>diabetikov</strong> Štefan Hari, 041 798 552Društvo <strong>diabetikov</strong> Litijavsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 8.00 do 11.00, društvena pisarna Mojca Matoz, 01 898 15 84vsak ponedeljek in sredo Telovadba ob 19.15, Športna dvorana Mojca Matoz, 01 898 15 84vsak četrtek Pohod ob 8.00, pred društveno pisarno Mojca Matoz, 01 898 15 84Društvo <strong>diabetikov</strong> Ljubljanacelo leto Vse informacije o aktivnostih in tematske učne delavnice po predhodni prijavi Judita Erjavec, 041 708 500 in 031 708 500vsak ponedeljek Keglanje od 10.00 do 11.00, predhodna najava na društvu Marija Pust, 040 388 966vsak ponedeljek Uradne ure, merjenje KS in KT, holesterola od 14.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 01 282 21 33 in 041 708 500vsak 1. ponedeljek v mesecu Merjenje glikiranega hemoglobina (Hba1c) in mikroalbuminov od 15.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 01 282 21 33vsak torek in četrtek Uradne ure, merjenje KS in KT, holesterola od 9.00 do 11.00, Ulica stare pravde 2 01 282 21 33 in 041 708 500vsako sredo Voden sprehod na Grad od 10.00 do 12.00, Ulica stare pravde 2 Hermina Šteh, 041 338 372vsako 1. in 3. sredo v mesecu Vodna telovadba od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS Hermina Šteh, 041 338 372vsak četrtek Aerobna telovadba od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor Hermina Šteh, 041 338 372vsako 1. soboto v mesecu Daljši sprehod po okolici Ljubljane ob lepem vremenu po dogovoru Hermina Šteh, 041 338 372Sladkorna bolezen 49MAREC 2012


AK TIVNOSTI DRUŠTEVDatum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo <strong>diabetikov</strong> Ljutomervsaki torek Telesna vadba ob 17.00, ŠIC Ljutomer Majda Slavinec, 070 896 834vsako 3. sredo v mesecu Pohod pisarna društva, ura po dogovoru Anica Halabarec, 02 582 19 5913. marec Občni zbor ob 13.30, Dom starejših občanov Majda Slavinec, 070 896 83428. marec Predavanje ob 16.00, Dom starejših občanov Majda Slavinec, 070 896 834Društvo <strong>diabetikov</strong> Mariborvsak dan Plavanje in savna v Fontani od ponedeljka do petka, 4 ure recepcija Fontanevsak ponedeljek Kegljanje in namizni tenis od 10.00 do 11.00, dvorana Tabor Sandi Trnjar, 031 299 362vsak ponedeljek, torek in četrtek Uradne ure od 8.00 do 12.00 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak torek Meritve sladkorja v krvi od 8.00 do 12.00, trgovina Bio zdravo Mojca Golobinek, vms.vsako sredo Uradne ure od 12.00 do 16.00 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak četrtek Sprehod ob 10.00, pred društvom Sandi Trnjar, 031 299 362vsak petek Pikado, šah in balinanje od 15.00 do 19.00, ŠD Branik Sandi Trnjar, 031 299 362vsak 1. petek v mesecu Balinanje od 10.00 do 12.00, ŠD Branik Sandi Trnjar, 031 299 3629. marec Kopanje, vadba v vodi, igre z žogo in kosilo ob 10.00, Terme Fontana Lidija Salamon, 02 228 23 1010. marec Pohod na Urban ob 10.00, v Kamnici Melita Klasinc, 031 711 49130. marec Občni zbor (obvezna prijava) ob 16.00, Arena pod Pohorjem Lidija Salamon, 02 228 23 107. april Pohod na Kopitnik ob 9.00, trgovina Gorenje Melita Klasinc, 031 711 491od 15. do 22. aprila Okrevanje v Termah Dobrna ob 11.00, trgovina Gorenje Lidija Salamon, 02 228 23 1030. april Športni piknik ob 10.00, trgovina Gorenje Lidija Salamon, 02 228 23 10Razne športne aktivnostiobvestila na spletni strani in oglasni deski društvaDruštvo <strong>diabetikov</strong> Mežiške dolinevsak pon. in četrtek Pohodi v okolico Leš ob 15.00, pri Lukanu na Lešah Jaroš Kodrun, 041 420 131vsak torek Pohodi v okolico Kotelj ob 15.00, po dogovoru skupaj z društvom osteroporoze Marjeta Macur, 041 847 401vsak torek Pohodi v okolico Mežice ob 16.00, avtobusna postaja Verhnjak Fanika, 02 823 56 29vsak torek Rekreacija v telovadnici: odbojka ob 17.30, telovadnica OŠ Koroški jeklarji Bojan Proje, 040 712 559vsako sredo Pohodi v okolico Črne ob 16.00, avtobusna postaja Branko Lepičnik, 041 283 029vsak četrtek Pohodi v okolico Raven na Koroškem ob 15.00, pred zdravstvenim domom Dragica Cizerl, 040 397 784od 25. marca do 1. aprila Okrevanje v Strunjanu ob 13.00, odhod Bojan Proje, 040 712 559Društvo <strong>diabetikov</strong> Murska Sobotaod marca dalje Nordijska hoja: grajska ploščad grad MS termin se dogovorimo na občnem zboru Darko Miholič, 041 364 953vsak ponedeljek Balinanje od 8.30 do 10.00, balinišče Društva upokojencev MS Helena Copot, 041 343 630vsak zadnji torek v mesecu Uradne ure v prostorih društva od 11.00 do 13.00, Tomšičeva 15, MS (dijaški dom) Helena Copot, 041 343 630vsako sredo Šahiranje od 8.30 do 10.00, v prostorih DD MS, Tomšičeva 15 Jože Šadl, 041 806 826vsako 1. sredo v mesecu Sestanek Društva <strong>diabetikov</strong> Murska Sobota ob 17.00, v klubu PAC, za zavalovalnico Triglavvsak četrtek Delavnica: Pomen telesne aktivnosti pri obvladovanju sladkorne b. ob 16.00, v telovadnici nove Ekonomske šole v MS Helena Copot, 041 343 63010. marec Občni zbor društva ob 10.00, v restavraciji Zvezda v Murski Soboti Jožica Gibčar, 041 953 87412. april Ob svetovnem dnevu zdravja: Test hitre hoje na 2 km ob 16.00, pred ZD MS na dvorišču Suzana Maučec, 02 534 13 79, 031 824 22415. april Ob svetovnem dnevu zdravja: Druženje na Otoku ljubezni v Ižakovcih popoldne, Otok ljubezni Ižakovci Helena Copot, 041 343 630od 16. do 22. aprila Izobraževalno okrevanje v zdravilišču Talaso Strunjan kraj in uro odhoda sporočimo prijavljenim Darko Miholič, 041 364 953Društvo <strong>diabetikov</strong> Novo mestovsak dan Plavanje v Termah Dolenjske toplice cel dan Katarina Šincek, 059 039 855vsak dan Plavanje v Termah Šmarješke toplice od 12.00 do 14.00 ali od 19.00 od 21.00 Katarina Šincek, 059 039 855vsako sredo Uradne ure Društva <strong>diabetikov</strong> Novo mesto od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10 Katarina Šincek, 059 039 855vsako 2. sredo v mes. Pohod ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 8557. marec Občni zbor ob 17.00, Hotel Krka, Novo mesto Katarina Šincek, 059 039 85514. marec Pohod: Smolenja vas–Žihovo selo–Pet ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 85528. marec Pohod: Rožni dol-Potoki ob 12.30, Železniška postaja Kandija Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 85511. april Pohod: Po Resslovi poti ob 13.30, OŠ Grm Novo mesto Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 85525. april Pohod: V neznano ob 8.00, Tuš Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 059 039 855Društvo <strong>diabetikov</strong> Ptujvsako sredo Dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije, posvetovanja … od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804 in Marija Velikonjavsako 1. sredo v mesecu Naročilo vstopnic za Terme Ptuj od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak in Marija Velikonja, 02 755 15 81vsako 2. sreda v mesecu Razdelitev vstopnic, merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak in Marija Velikonja, 02 755 15 81Društvo <strong>diabetikov</strong> Slovenj Gradecvsako sredo in četrtek Uradne ure na društvu od 9.00 do 11.00, društvena pisarna telefon 02 884 10 61, faks 02 882 99 612. marec Občni zbor ob 17.00, Nama Nowa društvena pisarna3. marec Jurčičev pohod avtobusna postaja Franc (PD Mislinja)7. marec Škratkova pot ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66414. marec Rahtel učna pot ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66421. marec Gostišče Oto - Sveta Neža ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66428. marec Žančani-Perjak-Slovenj Gradec ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 6644. april Sv. Ana - (Pameče z avtomobili) ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66411. april Po poti Rimljanov - (z avtom do Saluna) ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66418. april Jesenko-Pameče ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66425. april Mislinja-Piršev dom ob 15.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 66428. april Izlet: Primorska, pohod Sežana po prijavah Stanislav Oblak, 040 603 853Društvo <strong>diabetikov</strong> Škofja Lokaod marca dalje Telovadba pod vodstvom fizioterapevta datum in ura bosta objavljena kasneje Silva Žontar, 031 390 284vsak torek Plavanje v bazenu CSS v Stari Loki od 19.00 do 20.00, v pokritem bazenu CSS Marija Mančevski, 031 572 125vsak torek in sredo Uradne ure, meritve holesterola in sladkorja, prijave, informacije od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Silva Žontar, 031 390 284vsak četrtek Pohod v okolico Škofje Loke ob 9.00, Podlubnik AP Marija Mančevski, 031 572 12517. marec Občni zbor društva <strong>diabetikov</strong> Škofja Loka ob 10.00, v OŠ Podlubnik Silva Žontar, 031 390 28414. april Pohod po Jezerskem (DD Kranj) ob 9.00, pred Planiko Marija Mančevski, 031 572 12519. april Predavanje Andreje Širca Čampa o prehrani ob 16.00, OŠ Mesto Škofja Loka Silva Žontar, 031 390 284Društvo <strong>diabetikov</strong> Velenjevsak ponedeljek Dežurstvo v sejni sobi društva upokojencev ob 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00 070 875 519 in Milan Ugovšek, 031 769 141vsako sredo Rekreacija: kopanje, telovadba v vodi in druženje ob 8.30 do 11.30, bazen Topolšica Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595vsako sredo Tedenski pohod Velenje ob 16.00, Ribiška koča Velenje Matija Boškič, 031 404 564vsak četrtek Tedenski pohod Šoštanj ob 16.00, Ribiška koča Šoštanj Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 59550 Sladkorna bolezenMAREC 2011


NAGRADNA KRIŽANKANaslov rubrikeRAZLASTITEVGRENKASOL(po mestuEpsom)ZAPRTSVETMEDGORAMIKONGLO-MERAT,SPRIJETASNOV7KOREKCIJATKANINAZAVEZENJEZELENSILIKAT1013OBČUTLJIVARASTLINAŠPANSKOŽENSKOIME(iz: SINE)2DELSKLADBEPRAVILNOSTANTIČNI KRALJ FRIGIJE(iz črk: SADIM)SLAVNAPOVESTFRANALEVSTIKANAŠLITERARNIZGODOVI-NAR (imein priimek)ODPRAVAPOLITIKEJ. V. DŽUGA-ŠVILIJAANTONNANUTKRAJŠAOBLIKAIMENASTUARTMEHKONEBNIKV SLOVNICI(iz črk: LAVER)UDRTSVETNAKRASUSESTAVINAPLINA,ETENOKENCE- - - - -INKATODARAVNINA5ZASTOPNIKPODJETJAPRITOKDNEPRA(iz črk:SOR)VINORODNARASTLINAVODJAIMAMATAINDIJSKAPESNITEV(iz črk:ALAN)KOVINARSKIDELAVECSTOPNJAZA KVARTOMUSL. M. IME(iz: MIZAR)GROBIŠČE VKOČ. ROGU3 6 ITALIJANSKINARAVO-SLOVEC(“Flora8 PIJAČAIZZDRAVILNIHRASTLINSTANE BEVKDEBELEJŠIDEL DEBLAGL. MESTOJORDANIJEIGRALEC(Peter)9PRIPOVEDNAPESEMVelikosreče prižrebu!MOGOČNOAZIJSKOGOROVJEAKOASTANIELSENŠAPAGRŠKI BOGPASTIRJEV12DROGPRIKMEČKEMVOZUVODNAŽIVALSAMODEJENSTROJRIMSKI BOGLJUBRZNI11JUŽNISLOVANIANTONTURKPAMELA(krajše)MAKE-DONSKOKOLOKRAŠKAHRVAŠKAPOKRAJINA48. JUDOVSKIMESEC(iz črk RAJI)Carniolica”)1IVAN FRICSLOVARRIMČrke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v spodnja polja in dobili bostetokratno geslo:KRMILO IZ ZMLETIHOSTANKOV RIB1 2 3 4 5 6 4 7 8 5 9 7 10 11 24 6 7 2 12 10 6 10 13 13 7 3 13 4ITALIJANSKAZNAMKAAVTOMO-BILOVSestavilJožePetelin100 M 2#Nagrade za tokratno križanko podarja podjetjeA. Menarini diagnostics.Rešene križanke s kuponom pošljite do 7.maja 2012 na naslov: <strong>Zveza</strong> <strong>društev</strong> <strong>diabetikov</strong><strong>Slovenije</strong>, Kamniška ulica 25,1000 Ljubljana, s pripisom “Nagradna križanka”.Ne pozabite napisati vaše davčneštevilke in davčne izpostave.Kupon za nagradno križanko št.93 (marec 2012)Ime in priimek: .........................................................................................................................Ulica: ......................................................................................................................................Kraj in poštna številka: .................................................................................................................................................................................................................................................................Davčna številka in izpostava: ...........................................................................................................Sladkorna bolezen 51MAREC 2012

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!