odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

se je treba zbadati v vse prste, ne le v enega,in da edino mesto vboda ni konicaprsta. Kožo je treba razbremeniti, zatonaj se bolniki zbadajo tudi ob blaziniciin pod njo.« Ustrezno shranjevanje zagotavljaustrezne rezultate, tudi ves časodprte škatlice z merilnimi lističi so pogostavelika napaka. »Taki lističi spadajov smeti, saj se preveč navlažijo!« Sicer,kot ugotavlja, uporabniki ne gledena starost praviloma nimajo težav z uporabomerilnikov: »Včasih imajo ob menjaviaparata nekaj začetnih težav bolniki»inzulinski veterani«. Predvsem jihpesti drugačna tehnika nanosa krvi namerilni listič, zato naj bodo pozorni nanavodila, ki se lahko razlikujejo od dozdajšnjih.«Danes večina bolnikov nima težav zuporabo merilnika sladkorja v krvi inpripomočkov. Večina sodobnihaparatov za pravilno delovanje nepotrebuje več kod, uporabnik moraznati uporabljati lancetnik z lanceto,aparat in merilni listič.Komu lahko zaupamoMerilniki, ki jih bolniki dobijo na naročilnico,so vsi preverjeni in ustrezni.Na kaj naj bodo pri nakupu glukometrapozorni tisti, ki se za merjenje sladkorjav krvi odločijo sami? »Varno jemerilnik kupiti v lekarni, z znanim distributerjem.Večina jih ima vzpostavljencenter za pomoč uporabnikom,prek katerega uporabnikom neposrednosvetujejo, če imajo težave ali kakšnovprašanje. Kupcem glukometra svetujemveliko previdnost pri nakupu preksvetovnega spleta ali v prosti prodaji vtehničnih trgovinah.« Ne glede na to, aliste merilnik dobili prek zavarovanja aliga kupili sami, spravite vse garancijskekartice in ne zavrzite kontaktnih podatkov.»Najdražji del merjenja sladkorjav krvi so namreč merilni lističi. Uporabniknaj zato pred nakupom preveri,ali so na voljo tudi ustrezni merilni lističiza njegov aparat. Pri večini aparatovv lekarnah na načrtovani umik merilnihlističev s trga opozarjajo že podjetjasama.«Pridite na posvetZa edukacijo o samokontroli se lahkodogovorijo tudi bolniki, ki so si sami kupilimerilnik, poudarja naša sogovornica:»Glede pouka o rabi merilnikov sodelujemoz lekarniško zbornico – aparatenaj bi jim predstavili v lekarnah obnakupu. Pri nas jih opozorimo na žeomenjeni higienski vidik, predvsem pajim skušamo razjasniti pomen rednihmeritev sladkorja v krvi.«Najpomembnejša edukacijska ura vpovezavi s samokontrolo sledi približnoteden dni po uvedbi domačega merjenja.»Z bolnikom pregledamo prve rezultatein se o njih temeljito pogovorimo.Skušamo ugotoviti, kaj vpliva na nihanjaravni glukoze in – predvsem – kakšniukrepi bi bili potrebni. To zadnje jeključno, le merjenje in zapisovanje številkje veliko breme za bolnika brez pravegaučinka.« Zakaj se torej preštevilnibolniki kljub opozorilom še vedno zadovoljijole z vpisovanjem rezultatov vdnevnik merjenj? Jana Klavs: »Mordaniso vajeni odločanja o svoji terapiji. Lemalo je bolezni, pri katerih bolnik takozelo enakovredno soodloča pri zdravljenju.Ta pristop morda nekoliko bolje razumejomlajše generacije, ki to pričakujejože od začetka bolezni. Tovrstnegapartnerskega odnosa starejši nikoliprej niso imeli, morali so le upoštevatinatančna navodila. A sodoben bolnikmora prevzeti več odgovornosti za svojezdravje!«Svojci za podporoKdaj naj se samokontrole priučijo svojcisladkornega bolnika? »Pri tistih, ki sosami sposobni samokontrole in samovodenja,edukacija svojcev ni potrebna.Zelo pa je uporabno, da še nekdo v bolnikovibližini zna izmeriti krvni sladkor,še zlasti pri tistih, ki jih ogroža hipoglikemija.Največkrat jih uporabe merilnikain pripomočkov nauči bolniksam.« Sicer edukatorke pomoči svojcevpri samokontroli ne predvidevajo, saj jeprelaganje odgovornosti na svojca dodatnobreme za oba z bolnikom, je odločnasogovornica: »Bolezen ima bolnik insam naj skrbi zanjo.« Nekateri vendarlene zmorejo sami oziroma imajo večtežav. »Na edukacijo vedno povabimobližnje tistih sladkornih bolnikov, kiimajo slabše kognitivne sposobnosti alitežko rokujejo z aparati. Včasih potrebujejole več časa in mirno domače okolje,pa tudi njim steče. Včasih pa resničnopotrebujejo pomoč svojcev.«Kdor meri krvni sladkor, naj ve tudipovedati, kaj početi z rezultati!Samokontrola – samovodenjeBolnikom, ki jemljejo peroralne antidiabetike,v okviru zdravstvenega zavarovanjapripadajo posebni optični merilnilisiči. Ti bolniki meritev pravilomane izvajajo tako pogosto, a zadosti,da lahko – če je treba – ukrepajo. JanaKlavs: »Seveda ne morejo v enaki merivplivati na terapijo, lahko pa pomembnovplivajo na življenjski slog.« In prav ta– življenjski slog osebe s sladkorno boleznijo– je tudi del samokontrole. V ozkemmedicinskem pomenu je samokontrolares jemanje krvi in merjenje ravnikrvnega sladkorja. V vsakdanjem življenjupa mora sladkorni bolnik sam pazitina več dejavnikov, če želi svojo bolezenimeti na vajetih. Jana Klavs: »Bolniknaj si zapomni, da mora vsako letoopraviti celovit pregled v diabetološkiambulanti. Naj sam ve, da mu morajonajmanj enkrat na leto pregledati očesnoozadje in stopala.« S tega vidika samokontrolapomeni tudi redno vsakodnevnosamopregledovanje stopal.»Vsak bolnik je lahko pozoren na svojaobčutenja in tako hitreje prepozna diabetičnonevropatijo. In, ne nazadnje,samokontrola je v tem pomenu tudiskrb za zdrav življenjski slog z nadzoromprehrane.«Brezplačni svetovalni telefon za sladkornebolnike DIA-FON je že na voljo.Na vaša vprašanja odgovarjajo strokovnjakivsako sredo med 18. in 22. uro.Sladkorna bolezen 9MAREC 2012