odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

OSREDNJA TEMASamokontrola in samozdravljenjePomen samokontrole pri zdravljenjusladkorne bolezni® asist. Aleš Skvarča, dr. med.foto: B. B.Pri zdravem človeku brez sladkorne bolezni je koncentracija glukoze v krvi (glikemija) vesčas uravnavana znotraj ozkega območja. To je pomembno za normalno delovanje vsehorganov, predvsem pa možganov. Za primerno urejenost glikemije skrbi trebušna slinavka,ki glede na potrebe izloča hormon inzulin. Pri sladkorni bolezni pa zaradi pomanjkanjainzulina oziroma njegovega nezadostnega delovanja pride do zvečanja glikemije.V sklopu zdravljenja je redno merjenjekoncentracije glukoze v krvi, ki gaopravlja bolnik (kar imenujemo tudi samokontrola),zelo pomembno. Glikemijaje odvisna od številnih dejavnikov:vrste in količine zaužite hrane, telesnedejavnosti, morebitne prisotnosti akutnebolezni ali druge vrste stresa itd. Sevedana glukozo v krvi vplivamo tudi zvrsto in količino inzulina in drugih antidiabetičnihzdravil. Vsi ti in še številnidrugi dejavniki v vsakem trenutkuvplivajo na bolnikov krvni sladkor. Mogočaso torej velika nihanja v krajših časovnihintervalih (dnevi, ure itd.). Zatoje zaželeno, včasih pa tudi nujno, da jebolnik sposoben v vsakem trenutku samdoločiti koncentracijo glukoze v krvi inustrezno ukrepati (govorimo o samovodenju).Ciljne vrednosti koncentracije glukozev krvi so individualne in so odvisnetudi od trenutnega načina zdravljenja. Onjih se je treba pogovoriti s svojim zdravnikom.Načeloma pa velja, da naj bi sekoncentracija krvnega sladkorja na teščein pred obroki gibala med 4 in 6mmol/l, 90–120 minut po obrokih panaj ne bi presegla 8 oz. 9 mmol/l.Na voljo so testni lističi za optično določanjeglukoze v krvi ali urinu. V zadnjemčasu se čedalje bolj uporabljajoelektronski aparati za merjenje glukozev krvi. Ti so čedalje manjši, hitrejši in natančnejši.Bolniku omogočajo reden nadzorglikemije večkrat na dan.Koristna povratna informacijaPri sladkorni bolezni tipa 2 so osnovazdravljenja nefarmakološki ukrepi, torejzdrava prehrana, zadostna telesna dejavnostin vzdrževanje primerne telesne6 Sladkorna bolezenMAREC 2011teže. Že za začetno stopnjo bolezni je zaželeno,da bi bolniki izvajali vsaj občasnosamokontrolo. Tako bi lahko s prilagoditvijoživljenjskega sloga še preduvedbo zdravil ugodno vplivali na razvojbolezni in upočasnili njen potek.Znanje samovodenja bolezni pa obveznopotrebujejo bolniki, ki se zdravijoz inzulinom. Pri njih so namreč mogočanajvečja oz. najhitrejša nihanjakrvnega sladkorja. Treba je znati tudi razbratirezultate in ustrezno ukrepati. Bolnikipotrebujejo znanje o načinu delovanjazdravil in posameznih pripravkovinzulina. Na podlagi rednih meritev spoznajoosnovne zakonitosti gibanja glikemijepri sebi in se lahko v poznejši podobnisituaciji ustrezneje odzovejo. Naprimer: nekdo vsako jutro uživa približnopodobno sestavljen in obilen zajtrk.Z rednimi merivami pred obrokom in ponjem lahko določi odmerek inzulina, kinajustrezneje prepreči preveliko zvišanjekrvnega sladkorja po obroku, hkratipa po obroku ne povzroči hipoglikemije,torej prenizke vrednosti glukoze vkrvi.Dnevnik samokontroleZapisovanju meritev glukoze je namenjenapriročna knjižica , imenovana»dnevnik samokontrole«. Vanjo bolniksproti zapisuje meritve in odmerke inzulina.Dnevnik ni namenjen le zdravnikuali edukatorju ob kontrolnem pregledu(kamor ga je sicer nujno redno nositi sseboj!), temveč predvsem bolniku samemu.Omogoča lažji pregled nad dogajanjemin lahko dobro prikaže vzročno-posledičneodnose med odmerkominzulina in meritvijo glukoze. Tudi vsehizrednih dogodkov (morebitnih hipoglikemijob telesni dejavnosti, porastov glikemijeob dietnih prekrških itd.) si človekniti ne more zapomniti, zato jih jepametno sproti zapisovati v dnevnik.Na podlagi pridobljenih izkušenj bolniklahko napreduje v znanju samovodenjabolezni.Nove tehnologijeV zadnjem času se čedalje bolj širiuporaba računalniške tehnologije prianalizi podatkov, ki jih bolniki dobijo zrednim merjenjem. To je nadgradnja pisanjadnevnika samokontrole in omogočaše bolj plastičen vpogled v gibanjekrvega sladkorja in iskanje trendov. Zlastimlajši bolniki tako rekoč rastejo zrazvojem tehnologije in si z njo radi pomagajo.Tudi številni starejši bolniki, kijim računalnik ni tuj, se z veseljem poslužujejotovrstnih pripomočkov.Pomen dobre urejenostisladkorne bolezniPoleg akutnih zapletov sladkorne bolezni,ki jih ponavadi srečujemo ob odkritjubolezni, so največji problem kroničnizapleti. Ti se razvijajo počasi, večlet. Bolniki nanje sprva niso pozorni,saj jim v začetku morda ne delajo težav.»Previsok krvni sladkor me ne boli,«pravijo. Nekateri celo zatrjujejo: »Ob višjihvrednostih glikemije se bolje počutim.«Ravno tu pa tiči glavni problem. Nadolgi rok stanje stalne hiperglikemijelahko vodi v razvoj kroničnih zapletov.Za sladkorno bolezen značilne so spremembena očesni mrežnici (diabetičnaretinopatija), ledvicah (diabetična nefropatija)in živčevju (diabetična nevropatija).Glavni vzrok obolevnosti insmrtnosti pri sladkornih bolnikih pa so