OSREDNJA TEMASamokontrola in samovodenje - vloga medicinske sestreSama številka brez ukrepov ne zadostuje® Tina Kralj»Neredko pridejo na edukacijo bolniki, ki sedejo za mizo, ponosno pokažejo vestno vpisane meritve ravni krvnegasladkorja in se pohvalijo, kako pridni so bili. Ko pregledamo vse skupaj in ugotovimo, da so vsak dan opravilina primer sedem meritev, jih vprašam, kaj menijo o rezultatih. In slišim odgovor – ja, tega pa ne vem, kar bostevi rekli … Je torej smiselno, da si kar naprej merijo raven krvnega sladkorja, če to – torej brez uvedbe ukrepov –razumejo kot dobro samovodenje svoje sladkorne bolezni?« opozarja na pomanjkljivo razumevanje prednosti inpomena samokontrole višja medicinska sestra edukatorka Jana Klavs.Da je vprašanje o razumevanju samokontroleres pereče, potrjuje primer bolnice,ki si je nekaj minut po zaužitem jabolkupri sosedi pomerila raven krvnegasladkorja. Zaradi visoke vrednosti (17mmol/l) ni nikoli več jedla jabolka. JanaKlavs: »To je povsem napačno, naravnostteror nad njeno prehrano. Jabolko vendarsvetujemo kot dobro živilo. Ta bolnica nivedela, kaj se je v njenem telesu dogajalopred tem. In tovrstno neznanje skušamorazjasniti na naših edukacijah.«Škodljive naključne meritveBolniki, ki si raven sladkorja v krvi izmerijole občasno, naj bodo še posebnopozorni, opozarja sogovornica. Dva rezultatav okviru zdravniškega pregledain še kakšen mimogrede v lekarni nepokažejo resničnega stanja. Še več, bolnikulahko dajo lažen občutek, da jenjegova sladkorna bolezen urejena. Posledičnose stanje lahko korenito poslabša.Jana Klavs: »Enkratna meritevje le podatek o trenutnem stanju. In tegase bolnik mora zavedati!«Kdo naj meriSladkornim bolnikom, ki potrebujejoinzulinsko zdravljenje, vsi pripomočki zasamokontrolo sladkorne bolezni pripadajov okviru zdravstvenega zavarovanja.Druga skupina so bolniki, ki se pripravljajona uvedbo inzulina. Jana Klavs:»Tovrstna predpriprava nekaj mesecevprej je nadvse smiselna, saj bolnik prekrednih meritev sam lahko preveri, danjegov krvni sladkor resnično niha, terse tako prepriča, da je inzulinska terapijazanj nujna. Neredko bolniki šele vDružina naj živi v duhu sladkornegabolnika, vendar naj drugi člani neprevzemajo bolnikovih odgovornosti privodenju njegove sladkorne bolezni,razen če ni to res nujno.Višja medicinska sestra edukatorka JanaKlavs s Kliničnega oddelka zaendokrinologijo, diabetes in presnovnebolezni UKC in iz diabetološke ambulantePoliklinike v Ljubljani: Obstajajo bolniki, ki vsvojem življenju ničesar ne storijo za svojosladkorno bolezen, a si redno trikrat na danmerijo sladkor. Brez ukrepanja je tozapravljanje časa in denarja.tem obdobju razumejo, zakaj je trebauvesti inzulinsko zdravljenje.«Najprej je na vrsti aparatZa uspešno samokontrolo mora bolniknajprej obvladati uporabo merilnika ravnisladkorja v krvi. »V uvodni edukacijise z bolnikom pogovorimo o njegovemživljenjskem slogu in zdravstvenem stanju.Oba namreč narekujeta izbiro glukometra,teh pa je danes resnično velikovrst. Tisti, ki jih morda že pestijokakšni pozni zapleti sladkorne bolezni,bodo izbiro prilagodili glede na ohranjenvid (torej potrebujejo velik zaslon)foto: BRANE BOMBAčali glede na zmožnosti rokovanja (svetovalibi jim aparat s čim manj funkcijskimitipkami). Zelo aktivni, ki so velikozdoma, bodo morda najraje vzeli aparat,ki ima poseben bobnič za shranjevanjeveč merilnih lističev hkrati. Takojim ne bo treba vsakokrat sproti pripravitinovega. Pomembno je, da si vsakbolnik s sladkorno boleznijo sam izbereaparat po meri. To je njegova pravica,«razlaga med. sestra edukatorka.Uporaba in higienaEdukatorke bolnika poučijo o uporabiglukometra, predvsem pa je pri njih poudarekna svetovanju o pravilnem higienskemminimumu pri samokontroli.Jana Klavs: »Bolnike učimo, kako najpripravijo roke za odvzem krvi. Nemalobolnikov se skuša zgledovati po zdravstvenihustanovah in si mesto odvzemapred vbodom razkužuje. Pri tem pravilomakonico prsta popršijo in nato v ševlažno kožo zapičijo lanceto. Tak načinje napačen, saj ostanek razkužila vplivana rezultat meritve.« Kot je pojasnila sogovornica,so doma edini pripomočki,ki jih potrebujemo, voda, milo in čista brisača.Morda so še večja in pogostejša težavačistilni vlažilni robčki. »Tudi te odsvetujemo,saj snovi, ki ostanejo na roki,prav tako popačijo rezultat meritve.«Včasih se bolnik pohvali, da ima vesmesec eno iglico. To ni prav!Umazano in čistone spada skupaj!Nekateri bolniki imajo težave s higienopripomočkov. Pri vseh spodbujajoredno menjavo iglic, pojasnjuje edukatorka,ki naj jih ne shranjujejo skupaj sčistimi. »Navodilo, da je treba sproti odmetavatiumazane pripomočke, je nadvsepomembno. Prav tako opozorilo, da8 Sladkorna bolezenMAREC 2011
se je treba zbadati v vse prste, ne le v enega,in da edino mesto vboda ni konicaprsta. Kožo je treba razbremeniti, zatonaj se bolniki zbadajo tudi ob blaziniciin pod njo.« Ustrezno shranjevanje zagotavljaustrezne rezultate, tudi ves časodprte škatlice z merilnimi lističi so pogostavelika napaka. »Taki lističi spadajov smeti, saj se preveč navlažijo!« Sicer,kot ugotavlja, uporabniki ne gledena starost praviloma nimajo težav z uporabomerilnikov: »Včasih imajo ob menjaviaparata nekaj začetnih težav bolniki»inzulinski veterani«. Predvsem jihpesti drugačna tehnika nanosa krvi namerilni listič, zato naj bodo pozorni nanavodila, ki se lahko razlikujejo od dozdajšnjih.«Danes večina bolnikov nima težav zuporabo merilnika sladkorja v krvi inpripomočkov. Večina sodobnihaparatov za pravilno delovanje nepotrebuje več kod, uporabnik moraznati uporabljati lancetnik z lanceto,aparat in merilni listič.Komu lahko zaupamoMerilniki, ki jih bolniki dobijo na naročilnico,so vsi preverjeni in ustrezni.Na kaj naj bodo pri nakupu glukometrapozorni tisti, ki se za merjenje sladkorjav krvi odločijo sami? »Varno jemerilnik kupiti v lekarni, z znanim distributerjem.Večina jih ima vzpostavljencenter za pomoč uporabnikom,prek katerega uporabnikom neposrednosvetujejo, če imajo težave ali kakšnovprašanje. Kupcem glukometra svetujemveliko previdnost pri nakupu preksvetovnega spleta ali v prosti prodaji vtehničnih trgovinah.« Ne glede na to, aliste merilnik dobili prek zavarovanja aliga kupili sami, spravite vse garancijskekartice in ne zavrzite kontaktnih podatkov.»Najdražji del merjenja sladkorjav krvi so namreč merilni lističi. Uporabniknaj zato pred nakupom preveri,ali so na voljo tudi ustrezni merilni lističiza njegov aparat. Pri večini aparatovv lekarnah na načrtovani umik merilnihlističev s trga opozarjajo že podjetjasama.«Pridite na posvetZa edukacijo o samokontroli se lahkodogovorijo tudi bolniki, ki so si sami kupilimerilnik, poudarja naša sogovornica:»Glede pouka o rabi merilnikov sodelujemoz lekarniško zbornico – aparatenaj bi jim predstavili v lekarnah obnakupu. Pri nas jih opozorimo na žeomenjeni higienski vidik, predvsem pajim skušamo razjasniti pomen rednihmeritev sladkorja v krvi.«Najpomembnejša edukacijska ura vpovezavi s samokontrolo sledi približnoteden dni po uvedbi domačega merjenja.»Z bolnikom pregledamo prve rezultatein se o njih temeljito pogovorimo.Skušamo ugotoviti, kaj vpliva na nihanjaravni glukoze in – predvsem – kakšniukrepi bi bili potrebni. To zadnje jeključno, le merjenje in zapisovanje številkje veliko breme za bolnika brez pravegaučinka.« Zakaj se torej preštevilnibolniki kljub opozorilom še vedno zadovoljijole z vpisovanjem rezultatov vdnevnik merjenj? Jana Klavs: »Mordaniso vajeni odločanja o svoji terapiji. Lemalo je bolezni, pri katerih bolnik takozelo enakovredno soodloča pri zdravljenju.Ta pristop morda nekoliko bolje razumejomlajše generacije, ki to pričakujejože od začetka bolezni. Tovrstnegapartnerskega odnosa starejši nikoliprej niso imeli, morali so le upoštevatinatančna navodila. A sodoben bolnikmora prevzeti več odgovornosti za svojezdravje!«Svojci za podporoKdaj naj se samokontrole priučijo svojcisladkornega bolnika? »Pri tistih, ki sosami sposobni samokontrole in samovodenja,edukacija svojcev ni potrebna.Zelo pa je uporabno, da še nekdo v bolnikovibližini zna izmeriti krvni sladkor,še zlasti pri tistih, ki jih ogroža hipoglikemija.Največkrat jih uporabe merilnikain pripomočkov nauči bolniksam.« Sicer edukatorke pomoči svojcevpri samokontroli ne predvidevajo, saj jeprelaganje odgovornosti na svojca dodatnobreme za oba z bolnikom, je odločnasogovornica: »Bolezen ima bolnik insam naj skrbi zanjo.« Nekateri vendarlene zmorejo sami oziroma imajo večtežav. »Na edukacijo vedno povabimobližnje tistih sladkornih bolnikov, kiimajo slabše kognitivne sposobnosti alitežko rokujejo z aparati. Včasih potrebujejole več časa in mirno domače okolje,pa tudi njim steče. Včasih pa resničnopotrebujejo pomoč svojcev.«Kdor meri krvni sladkor, naj ve tudipovedati, kaj početi z rezultati!Samokontrola – samovodenjeBolnikom, ki jemljejo peroralne antidiabetike,v okviru zdravstvenega zavarovanjapripadajo posebni optični merilnilisiči. Ti bolniki meritev pravilomane izvajajo tako pogosto, a zadosti,da lahko – če je treba – ukrepajo. JanaKlavs: »Seveda ne morejo v enaki merivplivati na terapijo, lahko pa pomembnovplivajo na življenjski slog.« In prav ta– življenjski slog osebe s sladkorno boleznijo– je tudi del samokontrole. V ozkemmedicinskem pomenu je samokontrolares jemanje krvi in merjenje ravnikrvnega sladkorja. V vsakdanjem življenjupa mora sladkorni bolnik sam pazitina več dejavnikov, če želi svojo bolezenimeti na vajetih. Jana Klavs: »Bolniknaj si zapomni, da mora vsako letoopraviti celovit pregled v diabetološkiambulanti. Naj sam ve, da mu morajonajmanj enkrat na leto pregledati očesnoozadje in stopala.« S tega vidika samokontrolapomeni tudi redno vsakodnevnosamopregledovanje stopal.»Vsak bolnik je lahko pozoren na svojaobčutenja in tako hitreje prepozna diabetičnonevropatijo. In, ne nazadnje,samokontrola je v tem pomenu tudiskrb za zdrav življenjski slog z nadzoromprehrane.«Brezplačni svetovalni telefon za sladkornebolnike DIA-FON je že na voljo.Na vaša vprašanja odgovarjajo strokovnjakivsako sredo med 18. in 22. uro.Sladkorna bolezen 9MAREC 2012