odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

– ADI), ki pomeni tisto količino aditiva,ki ga lahko skozi vse življenje uživa posameznikbrez verjetnega tveganja zazdravje. ADI se opredeljuje na kilogramtelesne mase. Po drugi strani pa so zakonskodoločene tudi največje dovoljenekoličine aditiva v posameznih kategorijahživil in od količine zaužitih pijačali živil je odvisen dejanski vnos aditiva.Dovoljenje uporabe v živilih ima zazdaj pri nas in v vsej EU 17 nehranilnihsladil.Nevarnost prekoračitvedovoljene količine sladilaZ rastjo uporabe nehranilnih sladil vzadnjih desetletjih raste tudi zaskrbljenostglede tveganja za zdravje. Čepravteoretični modeli ugotavljanja maksimalnihkoličin zaužitih nehranilnih sladilkažejo, da so le-ti daleč pod ADI zaodraslega človeka, pa izpostavljenostspecifičnih skupin, kot so na primer dojenčkiin otroci, nosečnice, zelo suhiljudje, ljudje s specifičnimi prehranjevalniminavadami, povečanemu uživanjuz nehranilnimi sladili slajenih brezalkoholnihin energijskih pijač ter drugihživil lahko privede do prekoračitveADI. Ta nevarnost obstaja predvsem primonouporabi sladila v posameznem izdelku,če se sladilo lahko uporablja v večskupinah živil. Tej nevarnosti pa se potrošnikne more izogniti, saj količineuporabljenega nehranilnega sladila vživilu ni treba deklarirati. Na podlagirazličnih raziskav potekajo v EU ponovneocene varnosti za vsa nehranilna sladila,odobrena pred letom 2009, ki pravilomazmanjšujejo ADI in možnostiuporabe v posameznih kategorijah živil.Kljub izkazani varnosti glede kratkotrajnein dolgotrajne uporabe zaradimorebitnega tveganja za zdravje ljudi,njihov vpliv na apetit, energijsko ravnotežjeter telesno maso še ni v celoti pojasnjen.Primarni namen razvoja nehranilnihsladil je bil v smeri zniževanja energijskevrednosti zaužite hrane in s temomejevanja debelosti. Posameznikom,ki bi želeli uravnavati svojo telesnomaso, bi taka sladila dajala zadovoljstvos sladkim okusom brez vnosa energije.Vendar danes vemo, da se z večanjemuporabe nehranilnih sladilmočno povečuje delež prebivalcev sčezmerno telesno maso oz. debelih.Vzroki za ta pojav še niso razjasnjeni.Verjetno se ustaljene povezave medsladkim okusom in vnosom energijeporušijo in pokažejo v nezmožnosti reguliranjavnosa hrane ter posledičnov čezmernem hranjenju in naraščanjutelesne mase. Ugotovljeno je bilo tudi,da možgani razlikujejo med nehranilnimiin hranilnimi sladili. Raziskovalcipredvidevajo, da nehranilnasladila s tem, ko telesu ne dajejo energije,ne sprožijo povratnega mehanizma– sitosti, temveč ravno nasprotnega,kar se kaže v želji po dodatnemvnosu hrane. Nekatere študije na odraslihtudi kažejo na možnost povezavemed uživanjem nehranilnih sladilin inzulinsko rezistenco, pojavnostjosladkorne bolezni tipa 2 in slabšo kontrolonad ravnjo sladkorja v krvi pribolnikih, ki že imajo sladkorno bolezen.Zato je treba biti pri uporabi nehranilnihsladil previden, manj je bolje. Čepa se že odločimo za slajenje z nehranilnimisladili, jih je pametno uživati včim manjših količinah.Izbira sladilaje stvar osebnega okusaProblem nastane, ko je sladila preveč.In preveč saharoze ali fruktoze, obojevpliva na debelost ter različne presnovnemotnje in obolenja, ki so povezanas tem in ki so danes dejansko daleč največjezdravstveno breme človeštva. Nepremišljenespremembe sladilnega sredstva(hranilnega ali nehranilnega), predhodnonepoznavanje učinkov neuravnovešenegavnosa hranil na človeškopresnovo, zahtevan razvoj vedno novihproizvodov, marketinški pristopi, svetovnespremembe življenjskega sloga,vse to in verjetno še kaj drugega vplivana skokovito širjenje kroničnih nenalezljivihbolezni, ki so vezane predvsemna čezmerno telesno maso in debelost,tudi sladkorno bolezen tipa 2.Velik vpliv na nenadzorovano uživanjesladil ima živilska industrija. Kljubveliki raznovrstnosti sladil prevladujejov industrijskih izdelkih le nekatera (npr.fruktozni sirup, aspartam, acesulfat K inpodobna). Vsako »novo« sladilo, sladilo,ki na podlagi toksikoloških raziskavpridobi dovoljenje za promet, naj bi v živilihin pijačah zamenjalo večino obstoječihsladil, kar prav gotovo ni prava pot.Pravila o prehranskem označevanju živilso sicer uredila označevanje sladkorjev,označevanje nehranilnih sladil pa ješe vedno nepopolno, saj izdelovalcem nadeklaraciji ni treba navesti količine uporabljenegasladila. Glede na to, da sevarnost nehranilnih sladil določa v količinina kilogram telesne teže, porabnikibistvene informacije ne dobijo, zatolahko predvsem pri otrocih in ljudeh zmajhno telesno težo prihaja do preseganjavarnostnih količin in posledično doobolenj, čeprav je bilo sladilo označenokot varno.Obdavčitev sladkih pijač –ukrep proti debelostiV številnih državah so prav zaradi potrebepo zmanjšanju zaužitih količinbrezalkoholnih sladkanih pijač uvedlidodatne varnostne ukrepe v ponudbiteh pijač ter posebne trošarine (obdavčitev).Oba ukrepa sta javnozdravstvenostrokovno utemeljena. O taki rešitvirazmišljamo tudi v Sloveniji. Številnipredstavniki zdravstvenih strokovnihteles, predstavniki civilnih združenj instrokovnjaki so podpisali pobudo ministruza zdravje, da izda priporočila zazmanjšanje porabe pijač z dodanimi hranilnimiin nehranilnimi sladili in zaščitonajbolj ogroženih skupin prebivalstvas tem, da se:• iz vseh avtomatov in prodajnih mestv bolnišnicah in zdravstvenih domovihodstranijo pijače z dodanim sladkorjem:gazirane pijače in energijskepijače, sladkane s saharozo, visokofruktoznimkoruznim sirupom ali koncentratomsadnega soka, sadni nektarji,ledeni čaji, sirupi;• pijače z dodanim sladkorjem izpustijoiz jedilnikov v vrtcih, šolah, srednjihšolah, študentskih menzah in vbolnišnicah ter• vrtci, šole in zdravstvene ustanovenaj namesto ustekleničene vode (plastenke,vodni baloni) zagotavljajoneoporečno pitno vodo, po možnostineposredno iz pipe (pitniki, vodnibari, steklene stekleničke za večkratnouporabo).Podpisniki so tudi ponovno pozvali,naj ministrstvo za zdravje in vlada nadaljujetaaktivnosti za obdavčenje pijačz dodanim sladkorjem, slaščic innezdravih živil. Del sredstev iz zbranetrošarine (davka) naj bi se namenil preventivi,ločeno od integralnega proračuna.Prav bi bilo, da se tudi Zveza društevdiabetikov Slovenije pridruži tejpobudi.Sladkorna bolezen 19JULIJ 2012