odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

pravilo sprejetje zakona o dolgotrajnioskrbi in negi, kar sta obljubljali že dvevladi, pa se to ni zgodilo. Potrebno pa botudi povezovanje različnih služb in sektorjevter patronažne službe, ki ima že90-letne izkušnje dobre prakse z delomna domu, spodbujanje prostovoljstva inmedgeneracijskega sodelovanja ter oblikovanjeizobraževalnih programov zasocialne izvajalke oziroma izvajalce zinterdisciplinarnimi znanji.Dr. Mateja Kožuh Novak, predsednicaZveze društev upokojencev, je bila jasna:»Starejši smo skupina, ki ji je trebanameniti več pozornosti. Pripravili smotretjo verzijo zakona o pomoči na domuin upam, da ga bomo lahko danes predstavili.Želimo, da bi bil čimprej sprejet.Zato vas prosim za podporo.« Pripravilaje zanimivo statistiko, ki delno daje slikonačina življenja starejših. Torej: 25odstotkov jih živi samih, 50 odstotkov vparu in 23 z otroki. Skrb zbujajoče je, dakar 98 odstotkov starejših od 70 let vprvem nadstropju nima dvigala, 40 odstotkovpa celo v četrtem nadstropju ne.Dr. Mateja Kožuh Novak, predsednica Zvezedruštev upokojencev: Starejši smo skupina,ki ji je treba nameniti več pozornosti.Ko so pripravljali projekt Starejši za starejšev letu 2009, so ugotovili da jih je breztekoče vode tri odstotke in prav tako brezkopalnice, pet odstotkov pa brez straniščas tekočo vodo. Raziskava je pokazalatudi, da dodatno pomoč na domu potrebuje35 odstotkov takih, ki so starejšiod 90 let, in 11 odstotkov oseb, starihod 70 do 79 let. A žal je skoraj polovicavprašanih odgovorila, da dodatne pomoči,bodisi na področju zdravstvene inosebne nege, pri čiščenju ali vsakodnevnihopravkih ne bi mogla plačati. Nekateriše osnovne življenjske potrebe komajzmorejo in jim seveda pomagajo sorodnikiali celo sosedje. Kakšne pa so splohbile plačilne sposobnosti upokojencev vletu 2011? Kožuh Novakova pojasnjuje:»Kar 44 odstotkov pokojnin je nižjih od500 evrov, od tega je 27 odstotkov starostnihpokojnin. Kar 72 tisoč (26 tisoč starostnih)pokojnin pa je nižjih od 400evrov. Zato 46.306 oseb s pokojnino, nižjood 400 evrov, dobiva varstveni dodatek.Dodatek za pomoč in postrežbo paje lani dobivalo 30.575 ljudi.Korenite spremembeDirektor Zavoda Pristan Martin Kopatin,ki ima koncesije v sedmih občinah,je na posvetu skušal odgovoriti kar na nekajvprašanj. Ugotavlja, da prav tako kotso potrebe uporabnikov različne po občinah,je različno tudi dojemanje eko-Martin Kopatin, direktorZavoda Pristan:Veliko starostnikov splohne pozna pomoči družinina domu.nomske cene. Problematično se mu zdi,da veliko starostnikov sploh ne pozna pomočidružini na domu. Zato se zavedajo,da je izjemno pomemben kontakttako z občino kot s svojci potencialnihuporabnikov. Med pogoje za dobro opravljanjeteh storitev pa uvršča dobrega izvajalca,sodelovanje z uporabnikom insvojci, sodelovanje z lokalno skupnostjo,sodelovanje med sorodnimi institucijamiin seveda ustrezno ceno storitve.Davor Dominkuš, Ministrstvo za delo,družino in socialne zadeve opozarja, da botreba socialne statuse korenito spremeniti,saj se je podaljšala naša življenjska doba.Davor Dominkuš z Ministrstva za delo,družino in socialne zadeve je pojasnil:»Življenjska doba razvitega sveta se jezelo podaljšala, zato bo treba “socialo” korenitospremeniti. Pripravljamo nov strateškidokument za dolgotrajno oskrbo.Stabilnost financiranja dolgotrajne oskrbesmo že pred tem želeli zagotoviti s posebnimzavarovanjem. Žal konsenz ni bildosežen.«Oskrba je nepreglednaKot je potrdil direktor za stike za javnostmina ZZZS Damjan Kos, nam v Slovenijipodročja dolgotrajne oskrbe doslejše ni uspelo urediti na sistemski ravni.Pobude, da se za to področje uvede novosocialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo,ki bi se v celoti posvetilo le urejanjuvprašanj pri zagotavljanju dolgotrajneoskrbe, so stare že več kot deset let. »Kerv Sloveniji dolgotrajna oskrba še ni oblikovanakot samostojna dejavnost, jeoskrba fragmentirana in se izvaja neenotnov različnih sektorjih. Del potreb postoritvah se zagotavlja prek zdravstvenegavarstva oz. zavarovanja, del prek socialnegavarstva, na različne načine soangažirane tudi lokalne skupnosti, svojciin drugi. Posledično so fragmentiraniin nepopolni tudi finančni viri,« jepovedal Damjan Kos. Pretežni del stroškovza zdajšnje oblike dolgotrajne oskrbese pokrije iz sredstev ZZZS, ki prispevaveč kot 60 odstotkov vseh sredstev, kijih uradno evidentiramo v Sloveniji zapotrebe dolgotrajne oskrbe. Kot je prepričanpredstavnik ZZZS, je nesprejemljivopredvsem to, da se v teh sredstvihskrivajo v veliki meri tudi stroški, ki bijih moralo pokrivati socialno varstvo,občine, zavarovanci sami ali njihovi svojci,saj npr. pomoč pri osebni higieni,oblačenju in slačenju, pomoč v gospodinjstvuitd. niso zdravstvene storitve, ajih kljub temu pokrije obvezno zdravstvenozavarovanje. Meni, da se na tempodročju dolgoročni načrti preveč omejujejona institucionalno varstvo, ključnegain strateškega pomena za dobro obvladovanjeteh potreb po dolgotrajnioskrbi pa je predvsem krepitev pomočina domu, ki je ekonomsko dostopnejša,pa tudi boljša.Razmerje med različnimivrstami oskrbe(Delež 65+ vključen v formalne oblikeoskrbe) v evrihOskrba Oskrba vna domu instituciji SkupajNemčija 6,00 4,00 10,00Avstrija 19,50 3,50 23,00Švedska 9,40 7,10 16,50Velika Britanija 7,40 4,10 11,50Francija 7,90 4,30 12,20Slovenija 1,50 4,50 6,00Sladkorna bolezen 15MAJ 2012