AKTUALNOŠola o oskrbi diabetičnega stopalaTudi letos je bila v Predvoru šola o oskrbi diabetičnega stopala, ki jo vodi mag. Vilma Urbančič-Rovan, dr. med.Šola je namenjena zdravnikom, medicinskim sestram, fizioterapevtom, pedikerjem in vsem, ki poklicno skrbijoza ljudi s sladkorno boleznijo.Neverjetno hitro je minilo deset letod prvega srečanja v šoli za oskrbodiabetičnega stopala v Preddvoru.Leta 1995 je namreč mag. Vilma Urbančič-Rovan,dr. med., pod vtisomizobraževanja v Veliki Britaniji začelaizjemno uspešno pot ozaveščanja inizobraževanja zdravstvenih delavcevo pravilni oskrbi diabetičnega stopala.Rezultati se kažejo predvsem vtem, da imamo zdaj v Sloveniji zdravstvenedelavce in pedikerje, ki se zavedajo,kako zelo pomembno je znanjepri oskrbi diabetične noge. Inravno zaradi vsakoletne šole o oskrbidiabetičnega stopala se je velikostvari na tem področju izboljšalo.12ZANIMANJE ZA ŠOLO JE VELIKOŠola je namenjena zdravnikom, medicinskimsestram, fizioterapevtom,pedikerjem in vsem, ki poklicnoskrbijo za ljudi s sladkorno boleznijo.Zgodnje prepoznavanje tipičnihzapletov sladkorne bolezni na spodnjihokončinah in njihova ustrezna instrokovna obravnava so zelo pomembnizaradi preprečevanja hudeinvalidnosti in amputacij. Zato ni presenetljivo,da zanimanje za udeležbov tej šoli tekom desetletja ni usahnilo.To je verjetno tudi posledica odličnihprogramov, ki jih pod organizacijskimvodstvom dr. Urbančičevepripravijo vrhunski strokovnjaki iz<strong>Slovenije</strong> in tujine. Letošnje srečanjeje bilo še posebej zanimivo.Prvi dan, v petek, so bila na programuskupna predavanja o temeljnihznanjih o diabetičnem stopalu: oepidemiologiji, etiopatogenezi in klasifikaciji,o nevropatskem stopalu,periferni žilni bolezni, konservativnemzdravljenju razjed, glivičnihokužbah, fizikalnih metodah zdravljenjarazjed ter razbremenitivi zmavčenjem.Tri predavanja so bila namenjenakirurškemu zdravljenjurazjed in vnetij ter obvezilnemumaterialu. V posebensklopu pa so strokovnjaki ponovnopoudarili, kako pomembnaje za sladkorne bolnikeprimerna in individualnoizbrana oziroma izdelanaobutev. Prikazani sta bili tudirehabilitacija bolnika z amputacijospodnjih okončin in oskrbaz medicinsko tehničnimipripomočki.O K T O B E R 2 0 0 5mag. Vilma Urbančič-Rovan, dr. med.PREDSTAVITEVZANIMIVIH NOVOSTIDrugi dan so se udeležencirazdelili v dve skupini. Ena jeposlušala osnovni program zinformacijami o presejalnihtestih, merjenju perfuzijskihtlakov in medicinsko pedikuro,druga pa je v nadaljevalnemprogramu izvedela novostiv diagnostiki in zdravljenjudiabetičnega stopala. Zelo zanimivaso bila predavanja o zdravljenjus hiperbarično komoro, o plastičnorekonstruktivnikirurgiji nevropatičnihrazjed, o pristopu k bolniku zmotnjami arterijske prekrvitve in opristopu k bolniku z bolečo nevropatijo.Glede na spodbudne rezultatelahko upamo, da bodo ti načinizdravljenja postali dostopni čim širšemukrogu bolnikov.Prepričana pa sem, da bo letošnjienajsti šoli prihodnje leto sledila dvanajstain še naprej. Glede na kakovostprograma predvidevam, da bodooktobrska srečanja v Preddvoru ostalastalnica v izobraževanju zdravstvenihdelavcev o oskrbi diabetičnegastopala in da bodo postala kraj, kjerbomo od vrhunskih strokovnjakovimeli priložnost slišati najnovejše informacijes tega področja.Vlasta Gjura KaloperMednarodna diabetična federacija (IDF) je v skladu z letošnjo temo svetovnegadneva diabetesa izdala knjigo o diabetičnem stopalu z naslovom Timeto Act, Diabetes and Foot Care. Avtorji so vrhunski evropski strokovnjaki, kise ukvarjajo z oskrbo diabetičnega stopala, med njimi je tudi mag. VilmaUrbančič Rovan, dr. med. V knjigi je celostno predstavljena problematika diabetičnegastopala, podane pa so tudi smernice za ukrepanje.V knjigi je zelo veliko koristnih informacij za vse, ki se kakorkoli srečujejo ssladkornimi bolniki.Naročite jo lahko na e-naslovu: info@idf.org in www.idf.org
Festival za tretje življenjsko obdobjePeti festival za tretje življenjsko obdobje je bil od 29. septembra do 1. oktobra v Cankarjevemu domuv Ljubljani. Namen festivala je spodbujati predstavnike tretje in četrte generacije k aktivnemu življenju,v katerem se lahko vključujejo v različne dejavnosti in društva.Na letošnjem festivalu se je predstavilo93 razstavljavcev, 28 predavateljevin 20 nastopajočih na odprtem odru.Obiskalo ga je več kot 8000 ljudi. Vprvem nadstropju so se predstavilapredvsem zdravilišča in terme, izobraževalneustanove in zavarovalnice, vspodnjem nadstropju pa društva, domovistarejših občanov, knjižnice indruge organizacije, pomembne za ljudiv tretjem življenjskem obdobju. Poobeh nadstropjih so bila razporejenaše farmacevtska in živilska podjetja, kiso predstavila zdravo hrano.NE VEDO, DA IMAJOSLADKORNO BOLEZEN<strong>Zveza</strong> <strong>društev</strong> <strong>diabetikov</strong> <strong>Slovenije</strong> seje predstavila na svojem prostoru z izobraževalnimgradivom in novo zgibankoo delu zveze in <strong>društev</strong> sladkornihbolnikov. Podjetje Roche diagnostics jemerilo krvni sladkor. Meritve so pri nekaterihpokazale, da ne vedo, da imajopovišan krvni sladkor. Takšne osebesmo napotili k njihovim zdravnikom,da jim tam še enkrat vzamejo kri inpreverijo krvni sladkor.Na festivalu za tretje življenjsko obdobje smose predstavili z izobraževalnim gradivom innovo zgibanko o delu zveze in <strong>društev</strong> sladkornihbolnikov. Obiskovalcem smo delili tudi naščasopis Sladkorna bolezenNa našem prostoru se je oglasilo velikorazličnih ljudi. Od takšnih, ki sočlani enega izmed <strong>društev</strong> sladkornihbolnikov in so iskali novo literaturo zaizobraževanje o svoji bolezni, do takšnih,ki so želeli o sladkorni bolezni izvedetikaj več zaradi sorodnikov ali prijateljev.Pohvalili so tudi naše glasiloSladkorna bolezen, ki ga redno prejemajo,so z njegovo vsebino zadovoljniin iz njega veliko izvedo. Nekateri so seželeli tudi pogovoriti o svoji bolezni,da jim je potem bilo laže.ČIM VEČ INFORMACIJUstavljali so se tudi drugi ljudje, kisladkorno bolezen poznajo zaradi bližnjihsorodnikov, in so želeli pridobitičim več informacij in literature o njej.Nekaj se jih bo včlanilo kar v društvo,da bodo bliže virom informacij in dabodo s tem seznanjali svojce ter jimlaže pomagali. Večina pa se je ustavila,da je preverila krvni sladkor in slišalakaj več o tem, kakšna bolezen je sladkornain kakšni so preventivni ukrepi.Vsakomur smo dali eno številko glasilaSladkorna bolezen in zgibanko, da bise laže včlanili v enega od <strong>društev</strong> sladkornihbolnikov.Na festivalu je bilo prijetno ozračje.Ljudje so si lahko ogledali marsikaterozanimivost in si poleg krvnega sladkorjapri drugih društvih izmerili še holesterol,kostno maso, indeks telesne masein se posvetovali o rezultatih meritev.Festivala za tretje življenjsko obdobje sebomo udeležili tudi prihodnje leto.Alojz RudolfK OLUMNARada imam jesenAlenka Mirt Iskra *Ne vem, ali imam rada jesen. Rada imam barve, pa jesenskosvetlobo in šelestenje listov pod nogami. Pa vonj pečenegakostanja in prvi hlad, ki me prisili, da se ovijem v topla oblačila.Ne maram pa dežja in tesnobnih senc, ki jeseni žetako zgodaj sežejo v moj dom. Z dolgimi rokami se prikradejoin obtičijo še pred večerom.In ne maram, ker tako dolgo ne kurijo, da me zvečer zebe inkar naprej nekaj brkljam, da mi je toplo. In oblačim jopice.Še tiste, ki mi jih je pletla moja mami, ko sem še verjela. Verjela,da jutranja zarja poljubi sonce, preden pobegne za oblake.Da mu skrivaj pomežikne in se igra z mavrično žogo.Rada imam trgatev in ostanke sonca na večernem nebu. Inbarvaste šale, ki jih potegnem iz predalov in okrasim sebein svojo hčer. In vonj po jabolčnem zavitku, ki ga pohrustamoob nedeljah. Ob nedeljah, ko sem navadno dolgo poležavalain sanjarila. Sanjarila, da te ujamem skozi konice prstovin ti jih prepletem. Skoznje spustim nit, ki naju ovije.Za vedno.Ne maram pa morečih težkih dni, ki nakazujejo zimo. Začnejose z dežjem in ko zvečer zaokrožim dan, se tudi končajoz dežjem in se skrijejo globoko v telo. Kot sem se skrila jaz,najraje v drvarnico. Bilo me je strah in komaj sem čakala, dame najdejo. V njej je bilo temno, bilo pa je najboljše skrivališče.Tiho sem ždela za skladovnico drv in čutila samo bitjesvojega srca. Če me dolgo niso našli, sem se razkrila sama.Rada pa imam jesenska druženja, ko s puncami klepetamoob kavi in nas nič ne moti, če zunaj dežuje. Takrat mi je restoplo pri srcu. Moje punce.In rada imam jesen s teboj, ko me objameš in dišiš po prihajajočemmrazu. Nos potisnem v tvoj vrat, ki ostaja topel.Spijeva belo kavo in vanjo namakava piškote. Noge si spodvijemna stolu in te opazujem. Že vsa ta leta.In rada imam jesen, ko pride ponoči moja punčka in zakliče:»Mami, pri tebi bi spala,« in jo grem iskat, še vso toplo odspanja, in ji dajem poljubčke na mehka lička.Vse to imam. Še od takrat, ko sem verjela, sanjarila in seskrivala.Zdi se mi, da imam odgovor. Rada imam jesen.* Alenka Mirt Iskra, naša kolumnistka, je novinarka na POP tvO K T O B E R 2 0 0 5 13