odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

IZ NAŠIH DRUŠTEVNaši Danici, ki je praznovalarojstni dan, smo dovolili, da se jefotografirala s tamburašičetrtkovim pohodom povinski cesti. Z doplačilomsmo v zidanici HermineŠverko pokusili več vrstvina ter ob prigrizku naGorci nadaljevali prijetnopopoldne, polno smeha,petja in dobre volje. Večersmo končali v bližnji točilniciPri Lojzetu, kjer smonašemu dolgoletnemučlanu, članu izvršnega odbora,plesalcu, pevcu, človeku,ki zmeraj in povsodposkrbi za obilico smeha indobre volje, JožetuSmolčniku, voščili za rojstnidan.V petek smo si zavrtelikomedijo Žikina dinastija,največ smeha pa je bilo, kosmo si ogledali film zdvodnevnega planinskegapohoda na Črno prst. Daprojekcija ne bi trajala predolgo,smo jo hitreje zavrteli,to pa je zgledalo tako,kot bi Charlie Chaplin tekelna Triglav. Predavanja o indijskimasaži, ki je bilo načrtovanoza soboto, senismo udeležili, ker nas jenaša maserka Suzana obdelalatako dobro, da bitudi indijski maserji zavidalinjenim prijemom.V soboto smo imeli v Kristalnidvorani slovesno večerjo,na katero smo prišliv slavnostnih toaletah, večernihoblekah in kravatah,v nedeljo pa nas je čakaloše merjenje krvnega sladkorja,tlaka, holesterola intehtanje. Zadnje je pokazalo,kaj smo pridelali v temtednu. Po zadnjem dopoldanskemkopanju je slediloodjavljanje sob, kosilo, gasilskafotografija in ob 13.uri odhod iz Rogaške.Slogan našega letošnjegajesenskega okrevanja - Življenjeje lepo, če ga z namiživiš - se je izkazal za pravega,so zatrjevali vsi, ki sose udeležili okrevanja.Marjana PavličJožetu Smolčniku smo voščiliza rojstni danPohod na Goro OljkoOblačno in turobno sredino jutro se je prevesilo v preleposončno popoldne. Sreda je v našem društvu dan za pohode.Tokrat smo se namenili na bolj oddaljen kraj, na romanjena Goro Oljko.Kolona devetih avtomobilovse je odpeljala izSlovenj Gradca proti Velenjuin naprej do Polzele,kjer so se nam pridružiličlani velenjskegadruštva in obenemtudi naši vodnikina to prečudovitogoro - Goro Oljko.Kar dolgo smo načrtovalipohod na togoro, na kateri stojilepa cerkvica Sv.Križa. Del poti iz Polzelesmo se še peljali,nato pa smo jomahnili peš.Kolona približno 40pohodnikov se jevzpenjala po serpentinastistezi. Vmes smonaredili kakšen krajšipostanek, si maloogledovali bližnje inmalo bolj oddaljenehribe in kraje ter z zanimanjemprisluhnili vsaki razlaginaših vodnikov Tomažain Damjane. Občudovalismo zlate barve jeseni. Obprijetnem klepetu smo prišlido vrha, kjer stoji cerkvica,ki smo si jo ogledali.REKLI SMO SI:»ŠE PRIDEMO«Ko smo si pomerili sladkor,preoblekli prepotenemajice in nekaj malega prigriznili,nas je ključar popeljalv cerkev. Povedalnam je kar dosti zanimivostio njej. Izvedeli smo,da pod cerkvijo stoji še starejšepodzemno svetišče. Zzanimanjem smo vstopilitudi tja. Večina nas je prvičvidela kaj takega. V osrednjiprostor pod zemljo voditadva enako dolga hodnika.V notranjosti so trijeoltarji in nenavadno obokanstrop.Pred cerkvijo smonaredili še spominsko»fotko«, še maloposedeli na soncu inse počasi odpravilinazaj do avtomobilov.Nato smo se odpeljalido kmetijeBajht, kjer so nasprijazno sprejeli inpostregli - okušalismo dobrote izprave krušne peči.Žal se je prekmalustemnilo, tako dasmo se odpeljaliproti domu. Z lepimispomini smo zapustilitiste kraje in sirekli: »Še pridemo.«Danica Sekavčnik - Kotnik42O K T O B E R 2 0 0 5