ISIS december 07.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

Glasilo zdravniške zbornice SlovenijeStrokovna revija ISIS / Leto XVI. / številka 12 / 1. december 2007

4UVODNIKVendar bolniku ne pove, da so operacije številčno omejene, da stroški za zdravstvo tako naraščajo, da bo inflacija vzdravstvu štirikrat večja od splošne, da bodo imeli bolniki vedno manj pravic iz osnovnega zdravstva, da bo moralvsak premisliti, kdaj bo šel v bolnišnico, in končno, kaj lahko naredi on sam za svoje zdravje. Za ekonomski delcelotnega zdravstvenega sistema skrbi Sistem, torej ZZZS in ministrstvo. Sistem zdravstvenim izvajalcem omejujestoritve, zato bodo v prihodnje državljani vlagali v zdravje in skrbeli za svoje zdravstveno stanje in zdrav načinživljenja. V tujini prebivalci državljani sami veliko vlagajo v lastno zdravje in se zavedajo visokih cen zdravstvenihstoritev. Zdravniki pa bomo morali delati toliko, kolikor nam bo dopuščal Sistem, ne toliko, kolikor bi sami radiali kolikor bi si želeli bolniki.Kaj lahko naredi Zdravniška zbornica v tem sistemu omejevanja zdravstvenih storitev? Potrebna bo večjakontrola in skrb za bolnika, da bodo zdravstvene storitve vsem enako dostopne, da bo prebivalstvo enakomernooskrbovano. Da se bodo kljub omejevanju uveljavljale nove zdravstvene metode, da se bo izvajala kakovostna sodobnamedicina. Veliko tega Zbornica že sedaj opravlja, predvsem skrbi za strokovnost svojih članov z nadzori innačrtovanjem specializacij ter za lastno promocijo. Vendar bi zaradi vse večjega omejevanja zdravstvenih storitevZbornica morala izoblikovati mrežo zdravstvenih izvajalcev po vsej državi tako, da bi bili izvajalci enakomernorazporejeni glede na gostoto in potrebe prebivalstva. V drugih evropskih deželah je urejeno zelo različno, vendarimajo zasebni in nezasebni izvajalci enake usode. Vse evropske države imajo enake ekonomske težave v zdravstvu,povsod izvajalcem nalagajo vedno več in vedno manj ostaja časa za bolnika. Povsod primanjkuje sredstev v zdravstvuin vedno manj je pravic. Opazna pa je razlika v sporazumevanju v zdravstvu. Kot sem omenila že v uvodu, nihčeni številka in nič ni samoumevno. Storitve so ekonomsko izračunane in izjave so skrbno premišljene, ker se varujeodnos znotraj zdravništva in s tem se gradi zaupanje bolnika. Tukaj mora Zbornica narediti korak dalje, verjetnože na samem vstopu na medicinsko fakulteto. Za začetek smo prišli na idejo, da bi članom ZZS lahko ponudilidelavnice obvladovanja konfliktov. Naučiti se delovati tako, da se konflikt sploh ne ustvari, je zelo pomembno vnašem vsakdanjem delu in življenju. Konflikt je vedno križanje interesov in tudi neizpolnjevanje pričakovanj. Inkakšna so moja pričakovanja?Pričakujem, da se bo ta politična gonja proti zasebnikom nekoč nehala. Trenutno je v Sloveniji 631 zasebnihzdravnikov in 753 zasebnih zobozdravnikov, ki delamo v javni mreži, in le 171 zobozdravnikov brez koncesijeter 48 zdravnikov brez koncesije. Ob tem je 248 zasebnih podjetij s koncesijo in 59 popolnoma samostojnih. Odvseh 4935 zaposlenih zdravnikov nas dela v zasebnem delu le 631, kar znaša 12,7 odstotka. Od 1309 zaposlenihzobozdravnikov je 753 zasebnih, kar je 57,52 odstotka. Skupni delež zdravnikov in zobozdravnikov, zaposlenih prizasebnih izvajalcih, znaša 18,65 odstotka in le 3,5 odstotka je zobozdravnikov in zdravnikov brez koncesije, odtega so večinoma zobozdravniki – 78 odstotkov. Torej 12,7 odstotka zdravnikov ne more ogrožati zdravstvenegasistema, kot poslušamo iz občil. Zato upam, da se bo prenehalo politično preganjanje zasebnih izvajalcev, ko sebodo uresničili ali prenehali različni interesi v ozadju dogajanj.Zdravstveni sistem se bo lahko začel umirjati šele takrat, ko se bodo na ekonomskih izračunih ustvarili standardiv zdravstvu, ko se bodo bolnikom realno predstavile pravice. Do takrat bi Zbornica morala pripraviti mrežozdravstvenih izvajalcev, javnih in zasebnih. Njena vloga je skrb, da bodo izvajalci enakomerno razporejeni po vsejdržavi. Takšno mrežo izvajalcev na vseh ravneh, ki bi bila najbolj koristna za državljane, bi morala Zbornica suverenozastopati in opozarjati na nepravilnosti in pomanjkanja ter skrbeti za kakovost zdravništva, posredno pa tudikakovost zdravstvenega sistema, ko ne bi dopustila, da se sprejemajo odločitve, ki ogrožajo varno delo zdravnika, inda se sprejemajo pogoji, ki ne dopuščajo sledenja ekonomskim izračunom in strokovnim smernicam. Jasna stališčaso lahko osnovana samo na ekonomiki zdravstvenih storitev, čeprav tega nekateri ne razumejo. Vsako strokovnospremembo je potrebno ekonomsko ovrednotiti in predstaviti plačniku, da se metoda ali strokovne smernice splohlahko uveljavijo v državi, sicer obvisijo v sistemu na navdušenju nekaterih in stroških drugih v nezadovoljstvoizvajalcev in državljanov. Nezadovoljstvo rodi nezaupanje, tako da se ustvari prostor za politično manipulacijo zzdravstvenim sistemom in nami vsemi.Zbornica je glavno povezovalno telo med medicinskimi izobraževalnimi ustanovami in zakonodajalcem, medvsemi zdravniškimi organizacijami in med vsemi nami zdravniki. Še naprej bomo skupaj gradili zaupanje v našedelo, ki je na evropsko primerljivi strokovni ravni. Članom ne bi smelo biti vseeno, če se neupravičeno blati zdravniškipoklic ali krati svoboda zdravniškega poklica. Svoboda zdravniškega poklica pomeni, da zdravnik svobodnoizbira, v kakšni obliki organiziranosti bo deloval. Svoboda pomeni tudi zagotavljanje zakonske izenačenosti vsehizvajalcev. Tudi specializacija je svobodna odločitev, vendar v okviru nacionalnega programa enakomerne preskrbljenostiprebivalstva. Zdravniška zbornica je vrhovno telo, ki zagotavlja svobodo, strokovnost in zakonsko enakostvseh zdravnikov v slovenskem in evropskem prostoru.Tatjana Puc KousISIS december 2007

6NOVICEPredsednik Državnega zbora Cukjati sprejelpredstavnike odbora za zobozdravstvoPredsednik Državnega zbora France Cukjati, dr. med., je v sredo, 14. novembra 2007,sprejel predstavnike odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije.Predsednica odbora za zobozdravstvoSabina Markoli, dr. dent.med., Diana Terlević Dabić, dr.dent. med., in izr. prof. dr. MatjažRode, dr. dent. med., so predsednikuDržavnega zbora predstavili odprtavprašanja glede organizacije in izvajanja javnezobozdravstvene službe, saj želijo, da bi bilaz njimi seznanjena tudi politika. Opozoriliso predvsem na nezadostno financiranje,ki onemogoča kakovostno delo in vodi vzmanjševanje pravic državljank in državljanovdo ustrezne zobozdravstvene oskrbe.Že dalj časa se soočajo z večanjem normedela, posledica česar so tudi daljše čakalnedobe za paciente. Poudarili so, da potrebujejojasno izdelano javno mrežo, ki bi temeljilana realni oceni, koliko zavarovancev lahkoima posamezen zobozdravnik. PredsednikDržavnega zbora Cukjati je predstavnikomodbora za zobozdravstvo pri Zdravniškizbornici Slovenije predlagal, da pripravijopobudo za obravnavo omenjene tematike, kijo bo posredoval odboru Državnega zbora zazdravstvo. (vir: Arhiv Državnega zbora)(vir: Arhiv Državnega zbora)Matjaž Rode, Diana Terlević Dabić,France Cukjati, Sabina Markoli (z leve)(vir: Arhiv Državnega zbora)ISIS december 2007

Glasilo zdravniške zbornice SlovenijeStrokovna revija ISIS / Leto XVI. / številka 12 / 1. december 2007Glasilo zdravniške zbornice SlovenijeStrokovna revija ISIS / Leto XVI. / številka 12 / 1. december 2007Fotografija: Dragan ArriglerLogotip: Radovan Jenkouvodnik Tatjan Puc Kous Odnose med kolegi ustvarjamo kolegi sami 3novice 6iz Evrope 20fotoreportaža Ratko Tatalović 11. državno prvenstvo posameznikov v tenisu 22intervju Marjan Kordaš Primarinja Andreja Gostiša Kornhauser, pediatrinja na »otroški kirurgiji« 24aktualno Janez Tomažič Testiranje na HIV: kdaj, kdo, koga, kje 28Nataša Tul Mandić Klinična genetika – nova specializacija v Sloveniji 32Martin Lasič Kajenje je odvisnost 34forum Matija Horvat Misli o kliničnem raziskovalnem delu – ponovno 36Tomaž Rott Šolsko-zdravstveno-plačilna zakonodaja 37Krištof Zevnik Prosto plezanje – zobozdravnikov 40Marjan Kordaš Samo kratek račun (III, zadnjič) 41Božidar Brudar Statistična ali klinična signifikanca – stvar poštenosti? 42zanimivo T. Golob Gulič, H. Bernhardt, Ehokardiografija v Sloveniji 44I. Gradecki, J. TasičBoštjan Mlakar Endometrioza v ingvinalnem kanalu 46delo Zbornice Razpis nadomestnih volitev za poslance skupščine 48 Razpis volitev poslancev skupščine 49Marko Bitenc Stanovske teme morajo najti pot na seje skupščine 50 15 let ponovnega delovanja Zdravniške zbornice Slovenije 52 Zapisniki IO ZZS 62koledar strokovnih srečanj 67programi strokovnih srečanj 79Zdravo, učinkovito, uspešno,zadovoljno in srečno 2008!Namesto novoletnih voščilnic smo denar nakazali v humanitarne namene.Vodstvo Zdravniške zbornice SlovenijeISIS december 2007

9UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANAOsrednja regija Zdravniške zbornice, ljubljanska, je zaradi številčnosti članstva razdeljena na dve. Tokrat predstavljamo regijo za bolnišnično in specialistično zdravstvoin kot njen simbol, Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Čeprav po letih mlajša kot nekatere njene regijske sestre, je odlok cesarja Fožefa II. iz leta 1786 o ustanovitviCivilne bolnice v Ljubljani zagotovo vreden omembe. Danes vrhunsko univerzitetno, sekundarno in terciarno ustanovo simbolno predstavljamo z detajlom stropa v glavniavli, kjer se srečujejo tako poti zdravnikov kot drugih medicinskih strokovnjakov, študentov medicine, pacientov, svojcev. Skupaj si vsi prizadevajo za izboljšanje zdravja.Odsev pa nas spominja na bližajoče se praznike. Več o regijskem delovanju ljubljanskega regijskega odbora – bolnišnično in specialistično zdravstvo v tej številki piše predsednikregijskega odbora mag. Marko Bitenc, dr. med.Avtor fotografije in računalniške obdelave: Dragan Arrigler. Avtor logotipa: Radovan Jenko. Besedilo: Elizabeta Bobnar Najžerstrokovna srečanja Alja Videtič Genetika kompleksnih bolezni 97Željko B. Jakelič Vpliv ustne higiene na uspešnost zdravljenja parodontalne bolezni 98Darija Strah Ultrazvočne tematike s področja perinatologije in ginekologije 102 Golniški simpozij 2007 105Ksenija Tušek Bunc Letos se nam je vse zgodilo nekoliko prej… 107Miro Čokolič, Radko Komadina Ob letošnjem svetovnem dnevu osteoporoze 108Katja Kogovšek Tudi klinična prehrana in ustrezna presnovna podpora 110bolnika sta zdravilo!Igor M. Ravnik Podiplomska praktična šola epilepsije 112odmevi Borut Miklavčič Komentar k intervjuju mag. Andreja Bručana v zadnji številki Izide 114nove publikacije Vojislav Ivetić Diagnostične preiskave za vsakodnevno uporabo 115recenzije Ksenija Tušek Bunc Osnove družinske medicine 116France Urlep Ruska kapelica pod Vršičem 116zdravniki v prostem času Dušan Sket Otroške pesmi 118Janez Tomažič Aforistična tinktura - Aforizmi v beli halji z geografskim poreklom 118Zlata Remškar Utrinki 119Rajko Sedaj Aforizmi 119Tomaž Rott Havaji, bolj po dolgem kot počez 120personalia 123Sisi Kako so Butalci širili bolnišnico 127misli in mnenja uredništva Anton Grad Čakalne dobe... kaj pa če jih ni? 129status artis medicae Slovenske smernice za zdravstveno oskrbo bolnikov 133s sladkorno boleznijo tipa 2Zdravo, učinkovito, uspešno,zadovoljno in srečno 2008!Uredništvo revije Isis, Atelier IM, Camera d.o.o., Tiskarna Povše, Dragan Arriglerdecember 2007 ISIS

10NOVICEDruštvo Liga proti epilepsiji SlovenijeNa javni razpravi 25. oktobra2007 je društvo Liga protiepilepsiji Slovenije pripraviloprikaz sedanjega stanja,ki ga označuje stagnacija inslabšanje celostnih obravnav odraslih osebz epilepsijo v državi. Z opozorili je seznanilostrokovno in laično javnost, predstavnikepolitične oblasti in medije.Koristnega sestanka so se udeležili predstavnikiizvršilnega odbora in člani društva,strokovnjaki in uporabniki, prvi predsednikdruštva Liga proti epilepsiji Slovenije prof. dr.Branislav Cvetko (z jasno predstavitvijo nekočbistveno bolj multidisciplinarno delujoče službe),člani skupin za samopomoč, predstavnicavodstva UKC, direktor direktorata Ministrstvaza zdravje, predstavnica Inštituta za medicinodela, Psihiatrične klinike, Kliničnega oddelkaza nevrologijo UKC, strokovnjak za področjevožnje motornih vozil.Odzivi javnosti, medijev in politike so bilipozitivni.Z oceno stanja in sprejetimi predlogi želiizvršilni odbor seznaniti tudi širšo zdravstvenojavnost.Stanje Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije,član Mednarodne Lige proti epilepsiji ILAE,Mednarodnega urada za epilepsijo IBE inEvropske akademije za epilepsijo EUREPA, sezavzema za uresničevanje evropskih standardovv celostni obravnavi oseb z epilepsijo.Epilepsija je ena najpogostejših nevrološkihbolezni z veliko psihološko in socialnokomorbiditeto. En odstotek ljudi ima epilepsijo,pet odstotkov pa vsaj en napad v življenju. Jeprototip bolezni, ki terja usklajen bio-psihosocialnipristop na vseh ravneh obravnavebolnikov v vsakdanji praksi in ustrezno medsektorskousklajeno organizacijsko-političnofinančnoraven.Solidarnost in doseženi strokovni razvojv naši državi zagotavljata dostop do sodobnihzdravil brez doplačil ter napotitve na kirurškazdravljenja v tujino. Slovenija ima za razvojlastnega popolnega centra kvartarne ravninamreč premajhno populacijo.Slabosti. V Sloveniji se je v primerjavi znekdanjim stanjem in v primerjavi s sosednjimiin celo vzhodnoevropskimi državamiposlabšala dostopnost obravnav, povečaleso se medregijske razlike in zožile možnostiza multidisciplinarne obravnave. Kritična jeodsotnost strukturirane multidisciplinarneterciarne ravni za odrasle v funkciji Centraza epilepsije odraslih, tudi program Centraza otroke in mladostnike nima zagotovljenemultidisciplinarne strukture. Obstoječimneugodnim kadrovskim razmeram se bodopridružili primanjkljaji na račun upokojitevin odhodov specialistov, ki so bili vključeni vregijske delovne skupine, v zasebne koncesije.Nekatere probleme bi bilo moč vsaj začasnorešiti z organizacijo, ustreznejšo izrabo opremein kadrov.Društvo s temi negativnimi dogajanji že letaseznanja strokovno in laično javnost ter opozarjana odgovornost vodstev v zdravstvenihustanovah in na ministrstvih.Člani Lige imajo dovolj strokovnega znanjain poznajo variante rešitev v drugih državah terso delovno povezani z najrazvitejšimi epileptološkimicentri v Evropi in po svetu. Kot doslej,bo Liga izvajala kakovostne podiplomskeizobraževalne programe po evropskih učnihnačrtih epileptologije za zdravstvene delavcein sodelavce ter izobraževala paciente, svojce,pedagoge, javnost; razširila bo publikacijskoin svetovalno dejavnost.Člani so pripravljeni nuditi znanje in izkušnjes sodelovanjem v delovni komisijiMinistrstva za zdravje.V organizacijskem smislu lahko prispevaLiga predloge, preizkušene doma ali v tujini,za učinkovitejše, potrebam prilagojeno delovanjeslužb: model zdravstvenih mrež, mobilneenote, »out-reach« ambulante, nov poklicspecialistične sestre za epilepsijo, neprofitnojavno-zasebno partnerstvo nekaterih dejavnosti,npr. posvetovalnica, čezmejno sodelovanje:mobilnost pacientov in strokovnjakov. Možnaje vključitev (so-/nosilstvo Lige za nekateredejavnosti) v zdravstveno mrežo v sodelovanjuz drugimi partnerji.Od nosilcev politične moči v državi pa pričakuje,da bodo dejansko upoštevali strokovnepredloge in potrebe teh bolnikov, katerihproblematika je zaradi psihološke in socialnekomorbiditete bolj kompleksna od večinetelesnih bolezni. Zato oskrba te populacijepredstavlja enega od preskusnih kamnov zakakovost zdravstvenega sistema.Predlogi Društvo v imenu strokovnjakov, pacientovin somišljenikov pričakuje od Ministrstva zazdravje, da podpre in zagotovi uresničitevnaslednjih strokovnih zahtev:1. Vključitev celostnih obravnav za osebe zepilepsijo v nacionalni program zdravstvanaa) primarni ravni – izobraževanje, usposabljanjezdravnikov in sester;b) sekundarni ravni – delovne skupine za epilepsijo,sestavljene iz: nevrologa (otroškega,odraslega), dodatno izobraženega iz epileptologijes funkcionalno usposobljenostjoza EEG, kliničnega psihologa, socialnegadelavca, pedagoga, v epileptologijo usmerjeneVMS ali SMS (še neobstoječe), EEGlaboratorij,možnost tekočega sodelovanjas psihiatrijo (možna varianta: umestitevdelovne skupine na primarni ravni);c) terciarni ravni – Center za epilepsije.Strukturiranje dveh terciarnih centrovza epilepsije (tesno sodelujočih: enega zaotroke in mladostnike ter enega za odrasle)v Ljubljani, z multidisciplinarno sestavo,ki izhaja iz posebnih potreb populacij instrokovne narave problemov: nevrolog,izobražen v epileptologiji (otroški, odrasli),klinični nevro-/psiholog, nevroradiolog,nevro-/psihiater, socialni delavec, epileptološkoizobražena VMS, logoped, strokovnjakza rehabilitacijo. EEG-laboratorijza dolgotrajno video-EEG-monitoriranje,nevropsihološka diagnostična in rehabilitacijskaoprema, dostopnost specializiranihdiagnostičnih preiskav: nevroradioloških(MRI, CT, angiografija, fMRI) in funkcijskihpreslikav možganov v napaduin zunaj epileptičnega napada (SPECT,PET), evociranih potencialov, invazivnegatestiranja hemisferne dominance za govorin spomin (Wada test), 24-urno določanjekoncentracije zdravil. Diagnostične postelje(vključno intenzivne). Tesna povezava skliničnimi oddelki (nevrologija, v epilepsijousmerjena psihiatrija).Tekoče delovne povezave z mednarodnomrežo specializiranih ustanov. Konziliarnodelo za potrebe delovnih skupin na sekundarniravni. Podiplomsko izobraževanje izepileptologije za vse poklice. Klinično-raziskovalnodelo;č) kvartarni (epileptokirurški) ravni – v tesnipovezavi s terciarnim(a) centrom(a) in vsodelovanju z mrežo mednarodnih epileptokirurškihpovezav. Centru terciarne ravnise pridruži v funkcionalno nevrokirurgijoISIS december 2007

12NOVICEusmerjen nevrokirurg, nevropatolog, nevrofiziolog,usposobljen za perioperativnosnemanje EEG (kortikografija, mapping),eventualno tudi oprema in znanje za predoperativnointrakranialno elektro-kliničnodiagnostiko SEEG. V tesni povezavi znevrokirurško terciarno dejavnostjo.2. Medsektorske povezave Ministrstvaza zdravje za kakovost življenja oseb zepilepsijoa) z Ministrstvom za šolstvo in šport: izobraževanjeo epilepsiji po šolah na vsehravneh, vrstnikov in pedagogov za zmanjšanjestigmatizacije, spodbudo integracije,odpravo omejitve pri izobraževanju inpoklicnem usposabljanju. Dajanje zdravilv šolah!b) z Ministrstvom za delo, družino in socialnezadeve: spodbujanje možnosti za zaposlovanje,prilagajanje delovnih mest inzagotavljanje varnejših delovnih pogojev,program podpore k ustreznim poklicnimizbiram, zmanjševanje diskriminacije prizaposlovanju, omogočanje prekvalifikacij,timsko podprti (delovno-medicinsko,nevro-ergonomsko, socialno, psihološko)osebni projekti iskanja in ohranjanja zaposlitve.c) z Ministrstvom za promet: ureditev zakonodajeza vožnjo motornih vozil inolajšave v javnem prometu za osebe, kizaradi epilepsije (tudi drugih bolezni) nemorejo upravljati motornega vozila: izkazniceza popuste, razvoj vzporednega, odzavarovalnice kritega sistema transporta.Igor M. Ravnik, Bogdan Lorber,Vesna Škorja Sorič, Ljubica VrbaNefuzijska dinamičnastabilizacija hrbteniceModeren način življenjaprinaša s seboj tudi negativne posledice.Ena takšnih so tudi vse pogostejše bolezni hrbtenice. V ospredju so predvsemobrabnostne spremembe na hrbtenici, ki se kažejo kot bolečine v križu, pojavljajopa se lahko tako v mirovanju kot tudi pri hoji. Te bolečine lahko kasnejeizžarevajo v eno ali obe nogi. V kolikor konzervativni ukrepi (mirovanje,fizioterapija, razbremenitev) ne pomagajo, se poseže po kirurški terapiji, ki jeglede na naravo bolezni seveda različna.Nefuzijska dinamična stabilizacija hrbtenice je nova metoda zdravljenja, ki jo v Evropiin po svetu uporabljajo že nekaj let. Gre za dodatno stabilizacijo hrbteničnih vretenc, poustrezni kirurški razbremenitvi degenerativnih sprememb v križnem delu hrbtenice. Dosedaj se je uporabljala rigidna fiksacija, ki pa dolgoročno ni prinesla najboljših rezultatov.Dinamična fiksacija omogoča fiksacijo prizadetih vretenc, hkrati pa kljub temu omogočadoločeno gibanje vretenc, kar zmanjša obremenitev na sosednja vretenca in s tem zmanjšatudi bolečino v križu. Dolgoročni rezultati z novo metodo so zaenkrat ugodni. Novo metodobo v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru predstavil prof. Archibald von Strempeliz Feldkirchna v Avstriji.UKC Maribor080 27 77BREZPLAČNI TELEFON ZA POMOČ PRI OPUŠČANJU KAJENJAvsak delovnik od 17. do 20. ure, razen ob praznikihZdravo, učinkovito, uspešno,zadovoljno in srečno 2008!Namesto novoletnih voščilnic smo denar nakazali v humanitarne namene.ISIS december 2007Vodstvo Zdravniške zbornice Slovenije

14NOVICESkupaj (spre)govorimo o nasilju med otrokiPrvo leto projekta POVEJ! Spregovorimoo nasilju med otroki jeprineslo pozitivne rezultate. Otrocise želijo pogovarjati o nasiljuin ga preprečevati, a potrebujejopodporo šolskih delavcev, staršev in širšegaokolja. V letošnjem šolskem letu sodeluje vprojektu že sedem osnovnih šol.Unicef Slovenija je na novinarski konferenci,ki je bila 17. oktobra v Ljubljani, v sodelovanjuz Društvom Zaletalnica predstavilrezultate uspešnega izvajanja projekta POVEJ!Spregovorimo o nasilju med otroki v lanskemšolskem letu. Skupaj s partnerjem projekta,farmacevtsko družbo Lek, je predstavil širitevprojekta v letošnjem šolskem letu na štiri noveosnovne šole. V vlogi govorcev so bili učenciosnovnih šol, ki so že vključene v projekt, inpredstavili svoje izkušnje z izvajanjem projektana njihovi šoli, kako jim je uspelo spregovoritio nasilju med vrstniki in kaj so v enem šolskemletu uspeli spremeniti. Vrstnike, ki se v letošnjemšolskem letu projektu šele priključujejo,so skupaj s predsednico društva Unicef Slovenija,Zoro Tomič, in družbo Lek spodbudilik prizadevanjem za varno in prijazno okoljev osnovnih šolah.Z namenom opozarjanja na problem medvrstniškeganasilja v šolah je Unicef Slovenijav letu 2006 pričel z izvajanjem zagovorniškegaprojekta POVEJ! Spregovorimo o nasilju medotroki. Nasilje med vrstniki je resen problem,pred katerim si ne smemo zatiskati oči. Zatoje projekt usmerjen v ozaveščanje otrok inodraslih o tem, kaj nasilje je, da nasilje v nobeniobliki ni sprejemljivo, in o načinih, kakonasilje uspešno preprečevati ali pa se z njimsoočiti. Poudarek je predvsem na sodelovanjuučencev, staršev, zaposlenih na šolah in lokalneskupnosti. V Sloveniji projekt strokovno vodiin koordinira Unicef Slovenija v sodelovanjuz Društvom Zaletalnica, ki ga na šolah tudineposredno izvaja. V lanskem šolskem letu seje projekt prvič začel izvajati na treh osnovnihšolah: OŠ Šentvid, OŠ Ketteja in Murnaiz Ljubljane ter OŠ Prežihovega Voranca izMaribora.Rezultati enoletnega izvajanja so vzpodbudni,saj kažejo, da so učitelji bolj pozornina pojave medvrstniškega nasilja na šoli,ob posameznih primerih pa pogosteje intudi bolj učinkovito ukrepajo. Tudi učenciugotavljajo, da učitelji pogosteje opazijo inpreprečujejo nasilje med vrstniki. Če bi videliali bili udeleženi v primeru medvrstniškeganasilja, bi več kot dve tretjini učencev o temspregovorilo odrasli osebi. Pomembno je,da je na teh šolah sedaj precej več učencevpripravljenih pomagati svojim vrstnikom ins posredovanjem preprečiti medvrstniškonasilje. Unicef Slovenija je v okviru projektaizdal dva priročnika – priročnik za starše inpriročnik za učence, ki sta bila predvsem zaradiuporabnosti izjemno dobro sprejeta tako medučenci, učitelji in starši. Slednji so bili navdušenitudi nad delavnicami o vzgojnih stilih,ki so bile znotraj projekta namenjene pravnjim. Vse to so spodbudni rezultati za širitevprojekta na nove osnovne šole. V letošnjemšolskem letu bodo v projekt vključene tudiOŠ Spodnja Šiška, OŠ Koseze iz Ljubljane, OŠFrana Erjavca in OŠ Milojke Štrukelj iz NoveGorice, skupno torej sedem šol.Obstoja in razširitve projekta, ki si prizadevaizboljšati stanje na tem perečem področju,ne bi bilo brez pokroviteljev, ki si z UnicefomSlovenija in Društvom Zaletalnica prizadevajoomogočati otrokom varnejše in prijaznejšeodraščanje. Na konferenci za novinarje je bilazato posebna zahvala namenjena farmacevtskidružbi Lek, članu skupine Sandoz, dolgoletnemugeneralnemu pokrovitelju društva UnicefSlovenija ter hkrati glavnemu pokroviteljuprojekta POVEJ! Spregovorimo o nasilju medotroki, ki je tudi v celoti zagotovil sredstvaza izvajanje projekta na OŠ Spodnja Šiška.Marjan Novak, član uprave Leka, je ob tempovedal: »Medvrstniško nasilje med otrokije problem, ki je žal del današnjega časa in sedogaja tako v šolah kakor na ulicah, a ostajapogosto skrito očem odraslih. Zato je tolikobolj pomembno, da o njem spregovorimo pravvsi. To je prvi korak na poti k reševanju težav,ki pa je ponavadi najtežji. Zato je ključno, daotroci v odraslih, ki so jim blizu, spoznajosvoje zaveznike, ki jim lahko zaupajo težave.Pomembno je, da izgine strah pred izrečenimibesedami. Naša naloga pa je, da jih potem, kose odločijo spregovoriti, ne pustimo na cedilu.Zato smo se v Leku z veliko odgovornostjo inzavedanjem o pomembnosti reševanja tegaproblema pridružili Unicefovemu projektuPOVEJ! Spregovorimo o nasilju med otroki.Verjamemo, da lahko skupaj prispevamo kizboljšanju stanja na tem področju.«Zahvala gre tudi Ministrstvu za šolstvo inšport, Ministrstvu za delo, družino in socialnezadeve, Zavodu za šolstvo ter Mestni občiniNova Gorica, ki so dali pomemben prispevekk izvajanju projekta.»V Unicefu verjamemo, da mora biti vsakotrok zaščiten pred nasiljem, zlorabo, zanemarjanjemin izkoriščanjem, zato skušamooblikovati partnerske vezi, s katerimi bi še posebejvarovali otroke. Varno okolje, ki ga lahkovzpostavimo skupaj za naše otroke, pomenivarno in srečno odraščanje,« je pou-darilaZora Tomič, predsednica Unicefa Slovenija.S projektom POVEJ! Spregovorimo o nasiljumed otroki Unicef Slovenija potrjuje predvsemsvojo vlogo zagovornika otrokovih pravic tudiv slovenskem okolju, delovanja v korist slovenskihotrok in ne zgolj svojega mednarodnegaposlanstva.Maša Simič, Katarina Klemenc DinjaškiISIS december 2007

16NOVICE3. jadranska konferenca o odvisnostih in4. simpozij držav jugovzhodne EvropeV okviru 2. kongresa psihiatrov Bosne in Hercegovine - ob 100. obletnici njihovepsihiatrije - je Sarajevo od 17. do 20. oktobra 2007 gostilo tudi strokovnjake spodročja zdravljenja bolezni odvisnosti, ki so se udeležili 3. jadranske konferenceo odvisnostih in 4. simpozija držav jugovzhodne Evrope.Glavna tema konference insimpozija je bila »Medicinaodvisnosti danes – evropskaprihodnost«, s posebnim poudarkomna različnosti pristopovv zdravljenju, na sodelovanju medposameznimi sektorji, pa tudi na programihzmanjševanja škode.Organizator - Inštitut za alkoholizem inzlorabo drog Kantona Sarajevo – skrbi zapospešeno izobraževanje strokovnega osebjav državi in za pospešeno uvajanje zdravljenjaz dolgodelujočimi opioidi. Poleg metadonauvajajo zdaj tudi buprenorfin.Osebe z boleznimi odvisnosti sodijo pravilomav populacijo močno travmatiziranih ljudiin so prav v Bosni in Hercegovini še dodatnotravmatizirane zaradi preteklih vojnih grozot.Zato predstavlja pomemben delež ob zdravljenjuz zdravili tudi psiho- in socioterapija.Predstavitve zelo različnih programov soISIS december 2007izzvenele v skupne ugotovitve, s katerimi sibomo v državah udeleženkah prizadevali za šeustreznejši razvoj programov zdravljenja.Prav sočasnost kongresa psihiatrov na enistrani ter simpozija in konference o odvisnostihna drugi je omogočila mnogim udeležencemvpogled v delo strokovnjakov, katerih medsebojnosodelovanje je za proces zdravljenja tehnovodobnih bolezni ključnega pomena. V populacijipsihiatričnih bolnikov je namreč povsodpo svetu velik delež tistih, ki skušajo svojebolezenske težave reševati s pomočjo uživanjarazličnih »dovoljenih in prepovedanih« drog.Posledica tega je razvoj bolezni odvisnosti.Zato postaja danes sodelovanje strokovnjakovs področja psihiatrije in s področja medicineodvisnosti vse bolj nujno.Odlične prispevke na vseh treh srečanjih soimeli tudi slovenski strokovnjaki. Podrobnejšestrokovno poročilo bo objavljeno v eni od naslednjihštevilk Zdravniškega vestnika. Jasna Čuk Rupnik

18NOVICEUgledni gostji pri predsednikuZdravniške zborniceDva dni po letošnjem svetovnemdnevu osteoporoze, ki je naosrednji prireditvi v Ljubljaninapolnil Unionsko dvorano,sta na povabilo Zveze društevbolnikov z osteoporozo Slovenije in njenepredsednice Duše Hlade Zore, dr. med., prišliv Ljubljano prof. dr. Juliet Elisabeth Compstonin Donna Spafford, obe pomembni osebnostiv Mednarodni fundaciji za osteoporozo. Zlastiprva je ena ključnih osebnosti v evropskikomisiji te fundacije in predsednica posvetovalneskupine za osteoporozo pri Evropskemparlamentu. (Da se eno od teles Evropskeunije ukvarja s to boleznijo, je razumljivo, sajse v Evropi vsakih 30 sekund zaradi krhkostizlomi ena kost in ker je tveganje ženske, da boumrla zaradi zapletov po zlomu kolka, enakotveganju za smrt zaradi raka dojke!).Rektorica Univerze v Ljubljani prof. dr. Andreja Kocijančič z gosti (foto: Diana Anđelić)Prof. dr. Vladislav Pegan pozdravlja prof. J. E.Compston (foto: Diana Anđelić).Razlog, da sta Sloveniji naklonili ta obisk,je v ugledu, ki ga v svetu uživa Zveza, ki jelani prejela mednarodno priznanje LindaEdwards Mamorial Award, in v dejstvu, dabomo Slovenci s predsedovanjem Evropskiuniji v prvi polovici prihodnjega leta prevzelitudi predsedovanje Strokovni posvetovalniskupini za osteoporozo.Pomen, ki ga ima doma Zveza društevbolnikov z osteoporozo Slovenije s preko6000 člani, se je potrdil s programom, ki jeizpolnil njuno bivanje v Ljubljani. Obisk prirektorici Univerze v Ljubljani, prof. dr. AndrejiKocijančič, katere delo na področju osteoporozevelja za ključno, je potekal v oceni stanjain prihodnjih nalog v svetu in v Sloveniji,pri tem pa se ni dalo zaobiti prvih začetkovorganiziranja bolnikov z osteoporozo pri nasin vloge, ki jo imajo pri osveščanju o prisotnostite bolezni.S predsednikom Zdravniške zbornice Slovenije,prof. dr. Ladislavom Peganom, sta imeligostji skoraj enourni razgovor, med katerim jeprišlo v ospredje gledanje na osteoporozo kotsocialno-medicinsko-ekonomsko kategorijo,ki s staranjem prebivalstva postaja vedno pomembnejša.Pri tem ni izostalo, da je ugotavljanjeosteoporoze pri nas še vedno obravnavanomačehovsko in da v veliki večini ne sodi v sklopobveznega zdravstvenega varstva.Pogovor bil je živ (foto: Diana Anđelić).Obiska na Inštitutu za varovanje zdravjater na Kliničnem oddelku za endokrinologijo,diabetes in presnovne bolezni, ki ga vodi prof.dr. Janez Preželj, sta ponudila gostjama širšivpogled na prizadevanja, ki pri nas vodijostroko pri obvladovanju osteoporoze.Kako poteka praktična obravnava bolniceali bolnika, ki prihaja na meritev mineralnekostne gostote in/ali posvet k zdravniku, jeprikazala Maja Kozlevčar Živec, dr. med., specialistkafiziatrije in rehabilitacijske medicine,ki ima licenco International Society for ClinicalDensitomerty in vodi ambulanto z desetletjedolgo tradicijo. Njeni oceni, da so izmerjenevrednosti mineralne kostne gostote le eden odelementov, ki odločajo o priporočilih oziromapotrebnem zdravljenju, sta obe odločno pritrdili,posebej pa sta pohvalili v tej ambulantiuveljavljen celostni pristop zdravnika kot nujenpogoj za dober rezultat zdravljenja.Ko sta zapuščali Ljubljano, sta poleg (ponjunih besedah) odličnih vtisov imeli v svojiprtljagi tudi v angleščino prevedene PrešernovePoezije, darilo predsednika Zdravniškezbornice Slovenije. Ker Slovenci pač nismodobri samo v medicini…Marko DemšarISIS december 2007

20IZ EVROPEOmejititransmaščobeVrazpravi o prekomerni teži ter slabiprehrani otrok želi Walter Dorner,predsednik Zdravniške zbornice,zdaj »videti dejanja«: zahteva zakonsko omejitevtransmaščob v prehrani »ali vsaj obveznooznačevanje teh snovi v hrani.«Dorner tudi omenja, da »je v dunajskihšolah pogosto preveč nezdravih bifejev«, in siprizadeva za prepoved hitre hrane (»fast food«)ter podobne hrane v izobraževalnih ustanovah.Da bi se morali zgledovati po Danski, kjerje najvišja dovoljena vsebnost transmaščobnajveč dva odstotka. Tudi v ZDA morajo izdelovalcihrane že od leta 2006 dalje navajativsebnost transmaščob. Otroci ne bi smeli zaužitiveč kot 1,5 g transmaščob na dan. Tistipa, ki se prekomerno prehranjuje z ocvrtimkrompirjem in z burgerji, »s to hrano vnese večkot 8 gramov na dan«, meni predsednik.Predsednik zato pri Dunajskem deželnemšolskem svetu zahteva, da se še pred začetkomšolskega leta prepove hitra hrana v izobraževalnihustanovah ter priskrbi finančna sredstvaza zagotavljanje zdrave malice. Vir: Österreichische Ärztezeitung, št. 17, 10. september 2007Marjan KordašAkcijacepljenja protipnevmokokomVvelikanskem obsegu načrtovana informacijskaakcija »In kako varujetesvojega otroka« želi opozoriti naakcijo cepljenja proti pnevmokokom. Medto akcijo je od 1. septembra 2007 do 28.februarja 2008 v lekarnah na voljo ustreznocepivo, in sicer po akcijski ceni 79 EUR (namestoobičajne cene 117,85 EUR). Priporočenhonorar za cepljenje je 11 EUR. Informacijskakampanja bo potekala do srede oktobra terbo izpostavila, da je delež precepljenosti vAvstriji še vedno premajhen. Pnevmokoki sone le najpogostejši povzročitelji vnetja pljuč,srednjega ušesa, možganskih ovojnic, temvečtudi vzrok za sepso, ki utegne prizadeti predvsemotroke, mlajše od dveh let. Dojenčki inmajhni otroci lahko infekcijo prenesejo nastarostnike. V osnovi lahko vsak človek zboliza pnevmokokno infekcijo; otroci, starostnikiter osebe z oslabljenim imunskim odgovoromso skupina z največjim tveganjem. Österreichische Ärztezeitung, št. 17, 10. september 2007Marjan Kordaš»Kdaj, če ne zdaj?Bilo je popoldne, 21. novembra 2007. V» ordinaciji sem prejel e-pošto (Mailnachricht)z oznako ‘AVZ’. Tako so nam bile‘neuradno’ dostavljene priprave na doslej šenikoli uporabljen, hinavski udarec na medicinskooskrbo v Avstriji. Potem je nenadomapostalo vse drugačno, kot je bili poprej.«To je prvi odstavek uvodnika v to številkoglasila Avstrijske zdravniške zbornice (ÖsterreichischeÄrztekammer, ÖÄK), zapisal pa seje podpredsedniku, dr. Güntherju Wawrovskemu.Zdi se, da je bil tako razbesnjen, da seje pri datumu zmotil za en mesec vnaprej(!).V nadaljevanju dr. Wawrovsky piše, da so t.i.AVZ, Ambulante Versorgungszentren, Ambulantnicentri za (medicinsko) oskrbo le vrhledene gore, ki se imenuje »podržavljenjemedicine«. Da gre za tajno delo uradnikov naravni ministrstva ter deželnih uprav, ki naj bihkrati s finančnimi ukrepi temeljno spremenilimedicinsko življenje v Avstriji.Po protestih s strani ÖÄK pa se je politikazačela sprenevedati. Da ta osnutek ni bil avtoriziran,so poudarjali na ministrstvu za zdravstvo,pa tudi deželni »knezi« si nenadoma kajtakšnega niso znali več predstavljati. Pa kljubtemu so bili vsi pripravljeni ta »neavtorizirani«papir podpisati. Ne da bi o tem kaj vedeli.In če bi se vlak začel premikati, ga ne bi bilomogoče več ustaviti!(Opomba: Nihil novum sub sole. Medtemko v Sloveniji zdravstveni domovi propadajo,se zdi, da jih v Avstriji poskušajo ustoličitina novo tako, da ministrstvo deluje tajno,sprenevedajoč se ter v popolnem nasprotju zzdravništvom!)Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 20, 25. oktober 2007Marjan KordašMnožični odpornapadu zapodržavljenjeAvstrija naj bi dobila nov zdravstvenisistem. Žal se o tem ni nihče pogovarjalz zdravniki. Osnutek zakona, ki gabo sredi oktobra obravnaval ministrski svet,daje državi številne nove pravice. Zdravnicein zdravniki bodo podložni državni birokraciji,zdravniške zbornice pa menijo, da se jimodvzema opravilna sposobnost. Avstrijskazdravniška zbornica meni, da bo, med drugim,spremenjeno načrtovanje zdravniških delovnihmest, sestavljanje kataloga ambulantnihstoritev, nadzor kakovosti dela zdravnikovkoncesionarjev ter poenotenje dokumentacijeo zdravniških storitvah.Ministrstvo za zdravstvo doslej Avstrijskizdravniški zbornici (ÖÄK) še ni poslalonobenega predloga za pogajanja. PredsednikWalter Dorner se boji, da bo nova zakonodajauveljavljena mimo zdravništva.Razpoloženje med ÖÄK in ministrstvomza zdravstvo se je ohladilo že prej. Ob koncuseptembra je pozornost vzbudil osnutek do-ISIS december 2007

21IZ EVROPEkumenta za razpravo, v katerem se je prvičpojavil pojem »Ambulatni centri za oskrbo«(ambulante Versorgungszentren, AVZ), kjerbi obveljale pogodbe s posamezniki. Takšnecentre bi lahko ustanovile tudi bolnišnice, vkaterih bi delali bolnišnični zdravniki in bi za toprejemali poseben honorar. Za koncesionarjebi to pomenilo hude čase. Walter Dorner meni,da so načrtovani AVZ le senca nekdanjih poliklinikv Nemški demokratični republiki.Če bo ministrski svet sprejel osnutek tegazakona, ÖÄK pričakuje, da bodo zdravnikisvoje ordinacije zaprli in šli na cesto protestirat.To bi se lahko prvič zgodilo že 8. novembra,nekaj tednov kasneje pa naj bi bila na Dunajupodana izjava. Za vsak primer so v ÖÄK ustanovilikrizni štab, Zvezni odbor (Bundeskurie)zdravnikov koncesionarjav pa najavlja ukrepev zvezi s pogodbami z zdravniško blagajno.Podobne ukrepe načrtujejo tudi zdravniki vbolnišnicah.Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 19, 10. oktober 2007Marjan KordašGrozi namdržavna medicina:»Ambulantnicentri zaoskrbo« namestozdravnikovkoncesionarjev?Predsednik in podpredsednik Štajerskemedicinske zbornice: »Zdravstveni oskrbnicentri so medicinski kolhozi!«Koncept izvira iz (avstrijskega) ministrstvaza zdravstvo in očitno gre za to, da se po možnostine bi obravnaval javno. Se pravi, pri tehcentrih zdravniška zbornica ne bi imela nobenebesede, pa četudi bi po vsebini prevzela delodoslej delujočih skupinskih praks. Oskrbnecentre naj bi nadzoroval nekakšen zvezniupravni organ, delovali pa naj bi predvsemna področju specialistične medicine. Vir: Aerzte Steiermark, oktober 10, 2007Marjan KordašBele halje poddrobnogledomAvstrijsko vrhovno upravno sodiščeje obravnavalo zahtevek internista,ki je pri davčnih olajšavah navajalizdatek za službeno obleko v letnem znesku1700 evrov. Zdravnik je obleko sicer kupoval vmodnih trgovinah, trdil pa je, da jo uporabljale v službi in da jo menja tudi po večkrat nadan. Sodišče je njegov zahtevek zavrnilo inrazsodilo, da mora biti službena obleka, ki najustreza predpisom za odpis davkov, kupljenav trgovini za delovne obleke, ne pa v modnihali športnih trgovinah kot v tem primeru, damora biti bela in da mora biti iz računa jasnorazvidno, da gre za delovno obleko. Izvzete sotiste obleke ali deli, ki imajo odtisnjen logo,če je ta jasno viden in če ga ni mogoče odstraniti.Tudi argument prizadetega zdravnika,da bi bilo smešno hoditi naokrog le v belem,ni pomagal.V prihodnje bodo morali avstrijski zdravniki,če bodo želeli uveljavljati davčne olajšave,kupovati le v trgovinah, ki prodajajo delovnaoblačila. Tudi natančen opis, za kakšna oblačilaje šlo, na računu kakšne modne trgovine nebo več pomagal.Na drugi strani pa je angleško ministrstvoza zdravje prepovedalo zdravnikom nositi belehalje, z veljavnostjo od leta 2008 dalje. Razlognaj bi bila »velika kontaminiranost«, kot je pojasnilzastopnik ministrstva za stike z javnostjo.(Z velikim pričakovanjem, da bodo oblekemenjavali bolj pogosto kot bele halje.)Predsednik nemškega združenja za higienodr. Jürgen Hessemann pa meni, da nisokrive halje, temveč zdravniki, ki jih preredkomenjavajo, »saj je število rezistentnih bakterijv angleških bolnišnicah mnogo večje kot vNemčiji ali Avstriji«.Vir: Kärntner Ärzte Zeitung, oktober 2007Boris KlunNOVA SPLETNA STRAN ZDRAVNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJEwww.zdravniskazbornica.sidecember 2007 ISIS

22FOTOREPORTAŽA11. državno prvenstvo posameznikov v tenisu11. državno prvenstvo posameznikov v tenisu, ki ga je organiziraloZdravniško športno društvo Medicus, je potekalo 22. septembrana igriščih TK Olimpija v Športnem parku Tivoli v Ljubljani.Po meglenem in razmeroma svežem jutru je tekmovalcekmalu obsijalo toplo jesensko sonce in prispevalo, da sose ob že tako vročih dvobojih tekmovalci pošteno razgreli.Letos se je prvenstva udeležilo celo nekaj več tekmovalcevkot lani, vendar pa nas skrbi vedno skromnejša udeležbatekmovalk. Z dobrimi prigrizki nas je ves čas razvajal mojster Marjan,po uradnem delu tekmovanja pa smo za popestritev odigrali še nekajnizov v dvojicah. Med tekmovanjem nas je s svojim obiskom razveseliltudi župan mesta Ljubljana gospod Zoran Jankovič.V imenu športnega društva Medicus se zahvaljujem vsem, ki stenam pomagali pri izvedbi tekmovanja.Veseli smo bili obiska gospoda župana Zorana Jankoviča.Finalista najmočnejše skupine Tomaž Friedrich in Jože VogelnikRezultati: Dame +30:1. Katja Juvan2. Nataša Jelerčič3. Snežana DmitrovičDame +40:1. Zdenka Lužnik2. Dijana Okretič3. Marija OgnjanovičGospodje +25:1. Jože Vogelnik2. Tomaž Friedrich3. Robert MulhGospodje +40:1. Boris Palek2. Marko Vrhovec3. Robi JuvanGospodje +45:1. Andrej Kansky2. Robert Grbec3. Tomi VoušekGospodje +50:1. Branko Avsec2. Tihomir Ratkajec3. Stanko JanžekovičGospodje +55:1. Janez Zore2. Martin Jamšek3. Marko HudnikGospodje +60:1. Franci Koglot2. Boris ŠkoficGospodje +70:1. Feliks Pucher2. Marko Demšar3. Aljoša KanskyOb zaključku tekmovanja Ratko TatalovičISIS december 2007

24INTERVJUPrimarinja Andreja Gostiša Kornhauser,pediatrinja na »otroški kirurgiji«Marjan KordašAndreja Gostiša Kornhauser je osnovno šolo in klasično gimnazijoobiskovala v Ljubljani, diplomirala je na Medicinski fakulteti v Ljubljanileta 1969. Prva njena zaposlitev je bila v farmakološkem laboratorijutovarne zdravil Lek. Od leta 1972 je zvesta »otroški kirurgiji«.Specialistični izpit je opravila leta 1980. Je pooblaščenka predstojnikaKliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo UKCLjubljana. Za primarinjo je bila imenovana leta 1990.Po vsakokratnem najinem srečanju premišljujem, kako Vas opredelitiv enem stavku. A do opredelitve sem prišel šele po najinemzadnjem pogovoru. Glasi se takole: »Biti zdravnica je pri tej ženskipostalo del njene identitete.« Komentar?Znano je, da je poklic zdravnika v naši družbi med najbolj spoštovanimi;tudi v mednarodnih poizvedbah smo na častnem prvemmestu. Obenem ugotavljamo, da je pri nas stroka vse bolj feminizirana.V Mariboru je leta 1989 profesorica Lidija Andolšek (žal že pokojna)vodila »okroglo mizo« Zdravnica in njen poklic. Povabila me je k sodelovanjukot predstavnico zdravnic, ki delamo v bolnišnici, in obenemkot pediatrinjo. V razpravi (ki je bila natisnjena v ZV) sem poudarila,da sem v dežurni službi in v 24-urni pripravljenosti opravila dodatnihur za skoraj 10 let delovne obveznosti (do danes bi bilo teh ur seveda ševeliko več!). Torej, zdravnice smo v službi še enkrat dlje kot v povprečnihpoklicih, obenem opravljamo naloge soproge, skrbimo za otroke,v marsikaterem zakonu (čeprav ni matriarhata) smo prevzele naloge inodgovornost za vsakodnevno »funkcioniranje« družine. Če me pokliczdravnice ne bi veselil in zadovoljeval, ga vsekakor ne bi opravljala, biizbrala lažjo službo. Bistvenih razlik v motivaciji moškega ali ženskebiti zdravnik ni. Upam, da bo takšno krajše pojasnilo zadostilo Vašimpričakovanjem o zapletenem vprašanju »o samobitnosti« ženske kotzdravnice.V svojem zdravnikovanju ste – kot pravite – skoraj 40 let ostalizvesti »otroški kirurgiji«: začeli in končali ste specializacijo iz pediatrije,bili ste skrbna oddelčna zdravnica, asistentka na katedriza pediatrijo ter namestnica predstojnika kliničnega oddelka zaotroško kirurgijo in intenzivno terapijo v ljubljanskem UKC. Kajvas je strokovno in tudi osebno pritegnilo, da boste kljub napornislužbi – zlasti pogoste »dežurne« v enoti za intenzivno terapijo otrok,vztrajali na kliniki do upokojitve?V motivaciji, da sem vztrajala, je v ospredju zadovoljstvo s področjemmedicine, ki sem ga izbrala, zadovoljstvo z rutinskim delom, ki ga ves časopravljam. Dejavnost pediatra ob kirurškem bolniku je izredno pestrain obenem hvaležna, ker večino bolnikov, ki se zdravijo na »otroškikirurgiji«, lahko pozdravimo. Poseben mik daje »interdisciplinarnost«,sodelovanje s kirurgi. Med svojim skoraj 40-letnim delom v naših medsebojnihstikih nikoli nisem doživela podcenjevanja ali nezaupanja.Kirurgi so po svoji naravi večinoma manj zapleteni in bolj odločni, lahkorečem tudi bolj neposredni kot kolegi v drugih strokah, z njimi je zeloprijetno sodelovati! Naj še poudarim, da je bilo sodelovanje pediatra prizdravljenju otroka – kirurškega bolnika še do nedavnega, ne le pri nas,zanemarjeno. Pionirsko vlogo na tem področju je imel profesor PavleKornhauser, ki ga je vodilni kirurg v povojnih časih, profesor BožidarLavrič, povabil, naj prevzame »internistično skrb« za otroke, hospitaliziranena takratni kirurgični kliniki v Ljubljani. Torej, mladi pediatri, kismo se vključili v ta tim še v starih prostorih klinike, v stavbi še iz časovavstro-ogrske monarhije na Zaloški cesti 2, smo imeli obilo možnostiorati ledino in prevzeti ne le nove rutinske naloge v zdravljenju otrok– kirurških bolnikov, temveč tudi raziskovalne izzive. S preselitvijootroškega oddelka kirurgije v našo novo osrednjo bolnišnico, imenovanoKlinični center, je oddelek postal eden najbolj sodobnih pediatrij ne lev naši bivši državi, kjer smo pionirsko razvili novo stroko – intenzivnoterapijo otroka. Podane so bile prej neslutene možnosti za razvoj strokein za ambicije vsakega zdravnika med nami. Naj omenim le podatek,da nas je bilo po selitvi leta 1974 na novem kliničnem oddelku kmalu15 pediatrov in čez 100 medicinskih sester! Osebno sem se poglobilazlasti v zdravljenje otrok z ledvično odpovedjo: prva pri nas sem uspešnoizvedla peritonealno dializo pri novorojenčku. Pozneje sem po izpopolnjevanjuv Veliki Britaniji uvedla pri nas ocenjevanje stopnje okvarpo možganskih topih poškodbah, t.i. Glasgow coma score, ne le ocenoprognoze, temveč tudi »doktrino zdravljenja«. Skupaj s kolegico MetkoDerganc sva se ukvarjali s popolno parenteralno prehrano otrok.Zavedam se, da namen tega intervjuja, profesor Kordaš, ni v orisumoje strokovne dejavnosti skozi desetletja. Očitno ste želeli zvedeti odmene več o pomenu »klime« na kliničnem oddelku, ki naj podpira alitudi zavira ustvarjalnost zdravnika. Za ustrezno motivacijo in za zadovoljstvoz vsakdanjim delom je neprecenljivo, da so medsebojni odnosi,tako z vodilnimi kot tudi s sodelavci oziroma podrejenimi, urejeni, najuporabim prispodobo – človeški. Več s tega »psihološkega področja«je zajeto v Vaših naslednjih vprašanjih in v mojih razmišljanjih naVaše izzive.Poudarek v pričujočemu intervjuju ni na življenjepisu: kljubtemu so za oris osebnosti in za boljše razumevanje odgovorov namoja vprašanja nujni tudi osnovni podatki o intervjuvanki: kaj miboste povedali?Sem Ljubljančanka od svojega petega leta življenja. Rojena sem med2. svetovno vojno na obrobju vasice nedaleč od Ptuja, v hiši s slamnatostreho in s »črno kuhinjo«, kamor se je mama zatekla k sorodnikom pobombardiranju Maribora. Bila je sicer profesorica – slavistka, vendar jepo prihodu družine v Ljubljano opustila poklic in se posvetila možu inotrokoma. Oče, rudarski inženir, je pogosto po uradni dolžnosti menjalslužbo, bil je tudi direktor premogovnika v Trbovljah in Velenju; žal jeprezgodaj umrl, tako da sva se morala z bratom kot študenta denarnoISIS december 2007

25INTERVJUsama znajti do diplome. Zelo sem zadovoljna, da sem končala klasičnogimnazijo, ki je bila sicer stroga, vendar mi je dala široko humanističnoizobrazbo. Kmalu po zaključku študija na medicini sem se poročila. Imam(žal) le enega otroka, ki je danes profesorica fizike; pred kratkim sempostala babica. Bila sem prepričana, da bova z možem skupaj »doklernaju smrt ne razdvoji«. Kako smo ženske naivne... Usoda je hotela, dasem se – ob ločitvi – zbližala s svojim predstojnikom na kliniki (ko ježe odhajal v pokoj) in sva srečno poročena že veliko let.Po 40 letih sem ponovno ponosna lastnica vozila MINI-Cooper: prvegasem imela kot študentka medicine skupaj z bratom (foto: Andraž Cerar,abs. med.).Naj se pohvalim: bila sem dobra študentka medicine, predkliničnepredmete (tudi patofiziologijo, profesor Kordaš!) sem opravila z odličnimuspehom. Sprva sem želela biti raziskovalka, zato sem se zaposlilav farmakološkem laboratoriju tovarne zdravil Lek. Imela semodličnega šefa, kemika in farmakologa, profesorja Djordjevića. Mordabi še danes delala na tem področju, če me ne bi poklical moj sošolec inprijatelj iz gimnazije, Janez Primožič, in povedal, da je zelo zadovoljenkot specializant pediater na otroški kirurgiji ter da je objavljen razpisza še eno delovno mesto. Vprašal je, ali bi kandidirala. Zgodba naprejje znana. Bila sem sprejeta in od takrat sem že 36 let zvesta temu kliničnemuoddelku.Domnevajva, da ste postali predstojnica (s pooblastili, ki so samoumevnale v t.i. Indiji Koromandiji, kjer poštenemu predstojnikuzakoni omogočajo delovanje po zdravi pameti) na novo ustanovljenegakliničnega oddelka vaše stroke. Kako bi iz velikanske populacijeneznanih zdravnikov izbrali svoje sodelavce?Izbira sodelavcev je ključna za uspešnost šefa. V zasebnem podjetjusi lastnik lahko oblikuje tim po lastni želji (tudi v »Indiji Koromandiji«).Omejene pa so možnosti novega predstojnika na kakem kliničnem oddelku,kjer so delovna mesta že zasedena in je zaposlene, tudi vodilnestrokovnjake, prejel za doto. V tem primeru lahko v kratkem času zelomalo stori v izbiri sodelavcev. Moj prvi predstojnik na kliniki, profesorKornhauser, pa je imel enkratno priložnost, da je začel kot edini pediaterna oddelku, čez 10 let pa je že imel tim s 15 pediatri. Spremljala semnjegovo politiko kadrovanja: že na medicinski fakulteti se je zanimalza odlične študente, med obveznim zdravniškim stažem jih je vabilna daljši pogovor in ugotovil, ali so ustrezni za interdisciplinarno sodelovanje,ali jih bo pritegnila urgentna medicina. Šele po dveh, trehmesecih poskusnega dela na kliniki je lahko ocenil mladega zdravnika:če ni ustrezal pričakovanju, mu je svetoval, naj poišče drugo zaposlitev.Zanimivo: znano mi je, da nihče med njimi ni protestiral. Verjetno smobili edina klinika v KC, ki je vodila takšno »aktivno kadrovsko politiko«.Torej, tudi v »samoupravnem socializmu«, kjer naj bi bil delaveczaščiten kot »beli medved«, je bilo možno ustvariti kolektiv, ki je imelmožnosti za dobre medsebojne odnose in obenem za strokovni razvoj.In še to: za uspešno delovanje bolniškega oddelka je pomembno,da ima ne le dobre šolane medicinske sestre, temveč za ta poklic tudizasedena vsa razpisana delovna mesta. Znano je, da so v KC desetletjatarnali, da primanjkuje medicinskih sester. Na »otroški kirurgiji« tegakot zdravnica nisem doživela. S politiko štipendiranja, z osebnim prizadevanjemv razredih medicinskih šol, ne le v Sloveniji, smo pridobiliin še dodatno podiplomsko šolali čez sto medicinskih sester: brez njihbi bilo strokovno delo v intenzivni terapiji onemogočeno.Po vrnitvi v Slovenijo mi je mlada zdravnica, a že t.i. narejenaspecialistka svoje stroke povedala tole: »V ZDA je šef od nas pričakovalogromno, a je bil pripravljen za našo visoko produktivnostin kreativnost tudi veliko nuditi. Zavedal se je visoke vrednosti časasvojih sodelavcev in ni dovolil, da bi čas zapravljali za delo, ki gaje lahko opravila katera od tajnic ali asistentk. Spoštovali smo ga,ker nam je dajal občutek, da povsem obvladuje razmere v našemkliničnem raziskovalnem centru. Če si je kdo želel in potrebovalpomoč (tehnično ali sodelavca), ju je skoraj čez noč tudi dobil. Čepa je bil kdo od skupine moteč, ga je čez noč odpustil«. Ali je pravin pravično – ali pa ne – da ima šef takšna pooblastila?Na to vprašanje sem Vam delno že odgovorila. Seveda so pogoji zazelo široka pooblastila predstojnika v raziskovalnem laboratoriju ali vbolnišnici zelo različni: predstojnik kar tako, čez noč ne more odslovitizdravnika, ki je na oddelku že 20 let. Če novi šef z njim ni zadovoljen,naj mu to pove, obenem naj mu pomaga najti drugo delovno mesto.Čeprav je Slovenija majhna in je izbira omejena, se marsikaj da sporazumnourediti. Če je predstojnik oseba zaupanja in strokovno močan,je prav, da terja za sodelavce ljudi, ki predstavljajo razvoj in ne coklo,ter z njihovo pomočjo načrte tudi uresniči.Pogosto slišimo, da medicina ni le znanost, temveč tudi umetnost.Menim, da je o tem, ali je medicina znanost, mogoče razpravljati. Pravgotovo pa dober zdravnik medicino uporablja (tudi) kot umetnost.Ali jo je mogoče opredeliti?Kot predstavnik »ekzaktne« znanosti, profesor Kordaš, se verjetnonasmihate paradigmi, da je »medicina tudi umetnost«. Pred leti je dvojnidecember 2007 ISIS

26INTERVJUnobelovec, L. C. Pauling, v svojem predavanju v Ljubljani zatrdil, da »medicinaše dolgo ne bo znanost«. Za mene pa je »umetnost« v dejavnostizdravnika psihološki pojem, da se zna vživeti v bolnikovo osebnost, daiz izkušenj lahko dialektično sklepa o možnih diagnozah; nikakor pane iracionalno, samovoljno zdravljenje. Naj bo trditev, da »medicina nile znanost, temveč tudi umetnost«, licentia poetica in nič več.Po mojem pojem odgovornost zajema le dvoje. Samokritičnost inpreganjanje svojega napuha. Koliko je pri tem zdravnik X uspešen,pa ne more presojati X, temveč le njegovi sodelavci. Le povratnazveza te vrste lahko stabilizira sistem. Komentar?Vaša uporaba izraza »napuh« mi ni preveč všeč in mi ne ustreza:slovar slovenskega književnega jezika ga opredeljuje kot domišljavost,prevzetnost, uporabljajo ga v pridigah na prižnici. Vsak človek, tudi najboljskromen menih, se želi uveljaviti in ob tem primerja sebe z drugimi.Kdaj pomanjkanje samokritičnosti postane moteče in »kritično«? Znanoje, da so se številni raziskovalci, zlasti pa umetniki, borili za priznanje,da so jih sodobniki ocenjevali za nesposobne in domišljave, čas pa jimje dal prav. Naj rečem, da je »zdrava ambicioznost« nujna v vsakdanjemživljenju in za razvoj. Če pa precenjevanje pomena lastnega dela, zlastipa omalovaževanje prispevkov sodelavcev – kolegov, vodi do motenj vtimskem sodelovanju, jo je treba kritično obravnavati. »Povratna informacija«je nujna, kar pomeni iskren pogovor med vsemi, ki so v igri.Nekoč sem zapisal, da je usoda zdravnika z intrinzično motivacijopravzaprav tragična, da ob svojem delu gori kot bakla ter sipa lučna svojo okolico. Ko pa bakla zgori, ostane od zdravnika le kupčekpepela. Kaj bi po vašem mnenju moral početi zdravnik, da bi odnjega ne ostal kupček, temveč kup pepela?Vaša metafora mi ni jasna. Ali me sprašujete, kaj mora storiti zdravnik,da bi ostal bolj »viden« v spominu zanamcev? O tej temi bi lahkonapisali knjigo. Nekateri zdravniki so si z odkritji v medicini zaslužilispomenike, po slavnih kliničnih zdravnikih imenujejo različne simpozije.Za svoje bolnike pa je požrtvovalni in strokovno ustrezni podeželskizdravnik storil ogromno dobrega, ne le za posameznega bolnika, bil jetudi svetovalec za njegovo družino, vključil se je v krajevni razvoj: alibo za njim ostal kupček ali kup pepela?Ko sem bil na svojem področju začetnik, je veljalo nenapisanopravilo: delaj, kot ti je naročeno, in drži gobec. Doba, v kateri semse učil delati in molčati kot suženj (standardni izraz za status začetnikav raziskovalnih ustanovah v Angliji in ZDA tistega časa),je trajala približno 12 let. Rezultat te razmeroma dolge učne dobeje, da rad delam in z veseljem poskušam odgovarjati na vprašanja.Tako za sodelavca vzamem le tistega, ki je pripravljen začeti delatikot suženj. Ali se Vam zdi prav ali narobe, da je začetnik suženjtoliko časa, da si v potu svojega obraza prisluži in zasluži statussvobodnjaka v stroki?Čas »velikih vizit«, ko nezmotljivi primarij s prusko disciplino vodizdravnike in medicinske sestre skozi bolniške sobe, je v večini našihbolnišnic preživet. Danes je bolnik obravnavan v manjših strokovnihskupinah, kjer tudi mlajši pridejo do besede. Spominjam se obiska enevodilnih ameriških klinik, ko je pred polnim avditorijem specializant– obenem je hrustal ocvrto piščančje bedro – oporekal svojemu sivolasemuprofesorju. Srednjeevropsko vzgojen razumnik bo takšen odnosocenil za neolikan, celo za nehuman. Moder predstojnik bo z zanimanjemposlušal mnenja tudi najmlajših sodelavcev v timu in če se z njimi nebo strinjal, jih bo s strokovnimi argumenti skušal prepričati, da nimajoprav. Užaljenost ni na mestu. Seveda, tudi jaz si želim za sodelavce ljudi,ki delajo »kot suženj«, vendar ne v slabšalnem pomenu besede, temveč daKiar Meško: Portret Andreje Gostiša. Olje-platno, 75 x 55 cm, 1999.bodo zagrizeni za izpopolnjevanje nalog, da bodo delali brez godrnjanjatudi čez predpisano uro, da bodo solidarni do kolegov in po potrebiopravili delo, ki ni njihova obveznost. Kako dolgo traja »pripravništvo«,da lahko delaš samostojno in da vodiš kak tim, je odvisno od področjaspecializacije v medicini in seveda od sposobnosti posameznika. Menim,da je prav, da se mlajši zavedajo znanja in izkušenosti starejših inda v medsebojnih odnosih te pridobitve upoštevajo. Naj še poudarim,da sta prav tako odgovorna in nelahka naloga, kot je izbira mlajših sodelavcev,tudi iskanje in imenovanje predstojnikov, ki sta žal – ne le prinas – večkrat pogojena s političnimi in zasebnimi interesi.Pred leti je veljalo pravilo: »Kliniki moramo delati, ne pa pisati«.V zadnjih letih pa je slišati – po mojem utemeljeno – mnenje, da seklinična medicina pri nas usmerja preveč v akademsko ter premalov strokovno smer. Da imamo doktorje znanosti ter docente in profesorje,ki pa ne znajo svoje stroke. Komentar?Vaše trditve, da se »klinična medicina pri nas usmerja preveč vakademsko smer«, ne morem enačiti z naslednjo domnevo, da »imamodoktorje znanosti ter docente in profesorje, ki pa ne znajo svoje stroke«.Izrodil se je sicer pozitiven ukrep, da država tudi na klinikah financirašolanje »mladih raziskovalcev« in od njih v določenem času pričakuje,da bodo dosegli akademske nazive. Za medicino v praksi ni dobro, če semladi zdravnik na kliniki v času specializacije posveča predvsem izpitom,ki jih predpisuje magistrski staž, če dela za diplomsko delo preizkuse nabudri, obenem pa naj bi obvladal specializacijo npr. iz kirurgije. Sevedatrpi njegova izobrazba na kliniki. Kaj ima zanj prednost: magisterij aliISIS december 2007

27INTERVJUspecialistični izpit? Ko pa »mladi raziskovalec« opravi doktorat, mu jeodprta pot ne le za napredovanje v fakultetni hierarhiji, temveč »avtomatično«tudi za vodilna mesta v bolnišnici. Njegovi bolnišnični kolegi,ki so se pokazali ne le strokovno boljši, temveč tudi po človeški platibolj primerni za predstojnika, pa nimajo nobenih možnosti za napredovanje.Žal je bil tak sistem značilen za nekdanje socialistične države,tudi v Sloveniji ga je Medicinska fakulteta, na pritisk nekaterih predstavnikovteoretičnih inštitutov, uspela vključiti v statut ljubljanskegaKliničnega centra in je še danes veljaven. Naj poudarim, da takšnegaformalnega ocenjevanja ne poznajo medicinski centri niti v zahodniEvropi, niti v ZDA. Če karikiram zadevo, naj navedem kot primer: čebi se za predstojnika v Ljubljani potegoval mednarodno uveljavljenprofesor iz Francije ali Švice (kar se zagotovo ne bo zgodilo, saj nismoznali ali hoteli obdržati niti slovaškega kardiokirurga, edinega pri nasusmerjenega v operacije prirojenih srčnih napak pri majhnih otrocih!), nebi bil izvoljen, ker le-ti nimajo doktorata znanosti. Da me ne bi napačnorazumeli: prav je, da se zdravnik, ki se odloči za delo na kliniki in tudiza akademsko kariero, ukvarja z raziskovalno dejavnostjo, da predavain objavlja lastne dosežke. Vendar mora imeti vsak, ki se poteguje zapredstojnika, ne le strokovne kvalitete, ampak mora imeti tudi izkušnje,ki so nujne za vodenje: biti mora dober organizator, imeti empatijo dobolnikov in do svojih sodelavcev, biti mora osebnost, ki lastne uveljavitvene postavlja v ospredje v času zaupanega mandata.Naj povem še lastne izkušnje: kot specializantka sem imela za sebojskoraj vse izpite, predpisane za magisterij, moj predstojnik pa je menil,da ima specialistični izpit za kliničnega zdravnika prednost. Pozneje senisem več odločila, da bi sklenila magistrski študij, čeprav me je – tegase dobro spominjam – profesor A. O. Župančič obiskal na kliniki inprepričeval, naj ga dokončam.Komentirajte, prosim, mojo že večkrat zapisano delovno hipotezo:Zdravnik, ki je v kliniki dosegel strokovni vrhunec, delujemed znanim in neznanim. Območje znanega lahko razširi le, česistematično, z znanstveno metodo analizira svoje delo, ugotovi pomanjkljivosti,jih odpravlja in končno razširi območje znanega. Sepravi, raziskovanje v kliniki izhaja iz vrhunskegaobvladovanja stroke.Žal se ne morem opredeliti do Vaše »delovnehipoteze«, saj nisem nikoli doslej »z znanstvenometodo« analizirala lastnih dejavnosti. Menim, daza kliničnega raziskovalca ni potrebno, da »vrhunskoobvlada (celotno) stroko«, mora pa seveda v teorijiin praksi dobro poznati lastno subspecialističnopodročje, s katerim se dnevno ukvarja. Biti moradovolj kritičen pri ocenjevanju lastnih dosežkov inupoštevati na osnovi primerjav z znanimi izsledki vtujem slovstvu, kaj je res novo in veljavno za mednarodnostrokovno javnost, kaj je novega ugotovil,morda le aplikativnega, za domače razmere. Pri temseveda mora upoštevati delež sodelavcev.resnica, temveč tudi resničnost. Komentar?Zadovoljstvo, ki vam ga je tako nazorno orisal vaš znanec, delim znjim tudi jaz. Prepričana sem, da ta občutek ni posledica »degenerativnihsprememb v možganih«. Morda sem privilegirana, ker sem pediatrinja,saj sem izbrala najbolj optimistično vejo medicine; še bolj zato, ker semrasla in dozorela v kolektivu, kjer sem se dobro počutila, kjer sem lahkozadovoljevala lastne strokovne ambicije. Ali ni dovolj prepričljiva ugotovitev,da v skoraj štirih desetletjih nisem na lastni kliniki doživela, dabi se zaradi kakršnihkoli zamer kolegi nehali pogovarjati med seboj, dabi bilo treba zaradi vpitja zapirati vrata... Čeprav utrujena po opravljenislužbi in tudi po nočni »dežurni«, razmišljam, kaj sem uspešno opravila,ali je bilo kaj narobe, kar sem morda zamudila, načrtujem tudi sporedza naslednji delovni dan. Delo z »malimi bolniki«, četudi so morda v»intenzivni terapiji« nezavestni, ali z nezrelimi nedonošenčki mi dajedober občutek, da jim pomagam in prispevam k njihovemu zdravljenju.Tudi stiki, pogovori z njihovimi starši z družinskimi stiskami in pričakovanji,pomenijo za mene spodbudo, da prihoda na delo na klinikone čutim kot tlake.Zelo všeč mi je prispevek torakalnega kirurga profesorja Soka voktobrski številki revije Isis, ko poudarja pomen obnašanja mladegazdravnika. »Vzgajana« sem bila v časih, ko smo na kliniki pionirskouvajali načela »humanizacije hospitalizacije«, ko smo prvi, ne le prinas, temveč tudi v kontinentalni Evropi, odprli vrata sožitju otroka vbolnišnici z njegovimi svojci. Starši bolnikov so bili z nami čez dan innoč in so lahko neposredno spremljali našo dejavnost. Naj še omenimna videz morda majhen ukrep: vsak na kliniki je dobil tablico z imenomin priimkom ter z navedbo stroke, kar je UKC uresničil šele desetletjapozneje. Odpadla je vsaka anonimnost!Ali se strinjate s podmeno, da predstojnik mora imeti pregled inda mora biti zgled. Zato mora začeti delati prvi, delati največ, delatinajbolje in zvečer oditi domov zadnji?Sem srečna, da sem imela odlične, vzorne predstojnike, ki sem jihcenila in upoštevala. Sprva, čeprav v časovno kratki, le dvoletni službi,v farmakološkem laboratoriju tovarne zdravil Lek. In pozneje kot kli-Ko je moj znanec, zdravnik, odhajal v pokoj,mi je povedal tole: »Zdi se mi, da se je v 40 letihmojega dela zgodilo manj kot desetkrat, da semzjutraj jadikoval, da moram v službo. Mar nimamsreče, da sem se vse druge dni veselil, da gremdelat?« Najverjetneje je ta izjava mojega znanca– zdravnika odraz degenerativnih sprememb vnjegovem centralnem živčevju. Seveda pa obstojitudi majhna možnost, da je izjava ne le intimnaPediatri in vodilne medicinske sestre Pediatričnega oddelka kirurških strok KC leta 1987 (fotografijoje priredil karikaturist Božo Kos).december 2007 ISIS

28INTERVJUnična zdravnica na »otroški kirurgiji«. Biti predstojnik ni lahko. Morabiti ne le dober strokovnjak, imeti mora tudi »človeške kvalitete«, daga podrejeni cenijo in da izvajajo njegova navodila (ni odveč, če imajotudi »rešpekt« pred njim...). Od njega pričakujejo, da bo skrbel ne leza nemoteno rutinsko delo na kliniki in za razreševanje vsakodnevnihtežav, temveč da se bo usmerjal tudi v razvoj, da ima »vizijo« za kliničnioddelek, ki ga vodi. Obenem je pomembno, da mu v kolektivuvsi zaupajo, od zdravnika specializanta do strežnice, da bo znal cenitiin vrednotiti delo vsakega posameznika in da bo v pomoč, ko jo bodopotrebovali. Res je, oba moja predstojnika, tako desetletja profesorKornhauser kot sedaj docent Primožič, sta mi za zgled. Menim, da jeza uspešnost medsebojnega sodelovanja v kaki skupini in obenem zadejavnost vsakega posameznika izredno pomembna osebnost predstojnika.Zato leži velika odgovornost na vodilnih v zavodu in na politikih,ki izbirajo in potrjujejo.Dobro delo zdravnika je neprecenljivo, a žal se mi zdi v resnicineocenljivo. Kateri ocenjevalni pripomoček se vam zdi tisti, ki bi bilnajmanj nepravičen in najboljši približek resnici?Žal Vam, profesor Kordaš, na to vprašanje v intervjuju, ki ste ga napovedalikot »kratkega«, ne morem odgovoriti. Dobro delo zdravnikaje za bolnika res – kot pravite – »neprecenljivo«. Za razmišljanja vvrednotenju zdravnika priporočam odlični roman, bolje avtobiografijoameriškega podeželskega zdravnika Charlesa Knickerbockerja (založbaLipa, Koper 1964). V njem z velikim posluhom analizira vrednotenjelastnega dela, ko je z velikim teoretičnim znanjem prišel s fakultete inkmalu ugotovil, da bolniki veliko bolj zaupajo njegovemu precej starejšemupredstojniku, ki ne obvlada sodobnih pridobitev medicine, jepa izredno požrtvovalen, podnevi in ponoči je vedno na voljo svojimbolnikom. Zato se mlademu zdravniku porajajo dvomi, kakšno najbi bilo njegovo poslanstvo, kakšna merila naj uporabi za ocenjevanjelastnega dela. Nam, bralcem knjige, pa prepušča odgovor.Domnevam, da bi zdravnica s takšnim stažem, kot je vaš, svojimkolegom znala poslati t.i. sporočilo zdravnika, ki ljubi svoje delo.Ali takšno sporočilo obstoji? Kaj je?Nisem ideologinja, ki bi znala in bila poklicana »svojim kolegomposlati sporočilo«. Naj namesto lastnih globokoumnih misli navedemodlomek iz »zdravniške oporoke« Amatusa Lusitanusa (1511 do 1568,ki je v izgnanstvu živel tudi v Dubrovniku): »Nikoli ni name vplivalpoložaj bolnikov in vendar sem odgovorno zdravil reveže in bogataše.Pri opravljanju svoje dolžnosti sem vedno govoril tisto, kar sem verjel,da je resnica. Nikoli nisem razkril skrivnosti, ki mi je bila zaupana.Ničesar nisem napravil, kar bi lahko ocenili za nečastno ali nedostojnozdravniškega poklica. Številni učenci, ki so prišli k meni, so me spoštovali,kakor da so moji sinovi; jaz pa sem se trudil, kar sem mogel največ, dabi jih naučil veščin in obnašanja. Objavil sem svoja zdravniška dela, todane zato, da bi zadostil svoji častiželjnosti, temveč zato, ker hočem, dabi prispeval k izboljšanju zdravja človeškega rodu. Drugim prepuščamsodbo o tem, ali mi je vse to uspelo«.Upam, da sem z razmišljanji portugalskega judovskega zdravnika, kiso ustrezna tudi za naš čas, uspešno sklenila najin pogovor.AKTUALNOTestiranje na HIV: kdaj, kdo, koga, kjeISIS december 2007Janez TomažičHIV/aids je dandanes izrazito kronična bolezen, vendar morata biti izpolnjenadva temeljna pogoja: da pride bolnik pravočasno k ustreznemu strokovnjaku inda redno uživa zdravila, ko je to potrebno.VEvropi predvidevajo, da blizu 50 odstotkov oseb,okuženih s HIV, ne ve za svojo okužbo. Kljub temu,da se v primerjavi z razvitim svetom pri nas testirarelativno manj oseb, je v Sloveniji ta delež, sodeč popresejalnih epidemioloških testiranjih, precej manjši,vendar še vedno prevelik. V zadnjih letih opažamo porast incidenceHIV-okužbe. Na leto na novo odkrijemo več kot 30 okuženih oseb.Približno polovica odkritih ima zgodnjo okužbo (do enega leta poprimarni okužbi), ostali pa so okuženi več let in so pogosto že simptomatski.Številne bolnike odkrijemo že v obdobju poznih zapletovbolezni (obdobje aidsa). Pogosto jih pred nami, infektologi, pregledajože številni zdravniki različnih specialnosti (v povprečju dva do trijezdravniki), ki okužbe ne prepoznajo. Pri tem pogosto delajo številnenepotrebne invazivne preiskave in sebe izpostavljajo potencialni okužbi.Okužba pri bolniku ostane prikrita, napreduje, poleg tega pa jo lahkoprenese na druge osebe.

32AKTUALNOKlinična genetika –nova specializacija v SlovenijiNataša Tul MandićKlinična genetika je mlada, hitro razvijajoča se veja medicine. Je zanimiva in polnaizzivov, tako zaradi vsakodnevnih novih odkritij kot zaradi številnih neznank.Posega na vsa področja medicine in v vsa življenjska obdobja– od oploditve, preko življenja v maternici, do obdobjanovorojenčka in otroštva, odrasle dobe, vse do starosti insmrti.Klinični genetiki so pomembni člani številnih multidisciplinarnihdelovnih skupin. Primer: na Ginekološki kliniki v Ljubljaninajpogosteje sodelujejo s perinatologi (načrtovanje zanositve pri parihz genetskimi boleznimi v družini, predrojstna diagnostika, obravnavanosečnic s plodovi z razvojnimi nepravilnostmi, obravnava novorojenčkovz razvojnimi nepravilnostmi) ter specialisti reproduktivne medicine(predimplantacijska diagnostika, obravnava parov v postopku oploditvez biomedicinsko pomočjo).Klinična genetika ima v Sloveniji že dolgoletno tradicijo. Zdravniki,ki se pri nas ukvarjajo z genetiko, imajo osnovno specializacijoiz drugih vej medicine (pediatrije, nevrologije, ginekologije...). Leta2003 je bila prvič razpisana posebna specializacija iz klinične genetike.Specializacija je namenjena diplomantom medicinske fakultete. Trajašest let in zajema izobraževanje na področju klinične in laboratorijskegenetike. Na področju laboratorijske genetike specializanti spoznajo delov laboratorijih za citogenetiko, molekularno citogenetiko in molekularnogenetiko. Poznavanje metodologije je izjemno pomembno pri odločanjuza ustrezno genetsko preiskavo pri posameznem preiskovancu in priinterpretaciji izvidov. Področje klinične genetike je izjemno pestro, sajzajema pravzaprav vse veje medicine. Klinični genetiki se ukvarjajo sprirojenimi nepravilnostmi pri plodu, novorojenčku, z razvojnim zaostankompri otrocih, nevrodegenerativnimi boleznimi pri odraslih,metabolnimi boleznimi, dednimi boleznimi kože, dednimi oblikamiraka...Specializanti krožijo na oddelkih za interno medicino, pediatrijo,ginekologijo, porodništvo, nevrologijo, dermatologijo in oftalmologijo.Najdaljše kroženje opravijo v genetskih ambulantah, kjer se polegopravljanja pregledov izpopolnijo še v veščini genetskega svetovanjain komuniciranja z bolniki. Velik poudarek je tudi na učenju nudenjapsihološke podpore bolnikom in svojcem. Specializante kliničnegenetike spodbujajo k opravljanju dela specializacije v tujini, kar jimomogoča pridobitev novih znanj na subspecialističnih področjih (zlastitistih, ki so pri nas še manj razvita) ter vpogled v organizacijo dela zamejami. Ob kliničnem in laboratorijskem delu se slovenski genetikizelo intenzivno ukvarjajo tudi z raziskovalnim delom. V pomembnihmedicinskih revijah imajo objavljene številne znanstvene prispevke.Intenzivno raziskujejo tudi specializanti.Kariotip ploda s trisomijoPrvi specialističniizpit iz kliničnegenetike v Slovenijije potekal 6. avgusta2007 v stari knjižniciGinekološke klinikev Ljubljani. S pohvaloga je opraviladoktorica znanostiKarin Writzl, dr.med.Predsednica komisijeje bila prim.Anamarija Brezigar,člana sta bila prof.Tadej Battelino inprof. Dušan Ferluga,zapisnik pa sempisala dr. Nataša TulMandić. Na izpituje bil prisoten tudimentor prof. BorutPeterlin. Izpit je bilsestavljen iz praktičnega (pregled deklice z genetskim sindromom) inteoretičnega dela. Vesela sem, da sem lahko prisostvovala izpitu. Navdušilome je zares široko znanje, ki ga je pokazala Karin. Izpitna vprašanjaso se razvila v zanimive razprave. Iz povsem kliničnih problemov so sev razpravah spustili do osnovnih molekularnih dogajanj v celicah terdo genetskih in patofizioloških osnov bolezni. Razprave so se razširilevse do etičnih in moralnih dilem – kaj smemo in kaj zmoremo, kaj jeljudem v korist in kje so pasti sodobnih genetskih preiskav.Poleg prve specialistke imamo v državi trenutno še dva specializantaklinične genetike. Glede na hiter razvoj genetike verjamem, da bomozdravniki različnih strok v prihodnjih letih vse pogosteje in vse večsodelovali s kliničnimi genetiki. V Veliki Britaniji zaposlijo vsako letopribližno 20 novih specialistov klinične genetike. Britanska vlada vlaga vrazvoj mreže genetskih centrov obsežna sredstva. V Sloveniji že imamonekaj dobrih centrov za medicinsko genetiko. Z vlaganjem v nadaljnjirazvoj centrov, predvsem pa z izobraževanjem novih strokovnjakovsi bomo zagotovili napredek, državljanom pa sodobno zdravstvenooskrbo.ISIS december 2007

34AKTUALNOKajenje je odvisnostMartin LasičZaradi trenutno aktualne tematike kajenja v zaprtih prostorih,na delovnih mestih in tudi doma, sem se kot zdravnik,ki se tako rekoč vsak dan srečuje s posledicami kajenja, inzaradi znanja, ki ga imam s tega področja, čutil dolžneganapisati nekaj več o kajenju, kadilcih ter o zdravstveni problematiki,ki je povezana s kajenjem. Kadilci so namreč kar naenkratpostali iztrebljana vrsta, ki ne more več povsod zadovoljevati svoje razvade.Žalostno pa je, da se ta razvada primerja z vsemi ostalimi, hkratipa se nihče noče ali ne upa vprašati, oziroma vsi vedo, pa si nihče neupa povedati, kaj kajenje sploh je.V medicinski literaturi je pogosto zapisano, da je kajenje odvisnost.Nikotin 1000-krat hitreje zasvoji od alkohola, 10- do 100-krat hitrejeod barbituratov ter 5- do 10-krat hitreje kot morfij ali kokain. Vendarje za razliko od ostalih trdih drog legalen. In zato se kadi. Na veliko,smrdeče in predvsem v smrt. Počasno, kruto, ponižujočo. Kot zdravnikinatančno poznamo pomen zadnjega stavka.Odvisnost od nikotina se razvije različno hitro, odvisno od posameznegaorganizma. Rezultat pa je povsod enak. Ko začneš vnašati vtelo nikotin, le-ta vpliva na acetilholinske nikotinske receptorje. Ker jevsebnost nevrotransmiterja prevelika in s tem prevelik živčni signal, setelo ubrani z zmanjšanjem števila receptorjev. Ko pa nehamo z vnosomnikotina, pride do premajhnega živčnega signala in posledično našetelo zahteva novo dozo nikotina. Zakaj torej sploh kadimo, saj naše telonikotin (cigareta) potrebuje šele potem, ko smo že odvisni? Na začetkuimajo kadilci naslednje simptome, ki pa so daleč od prijetnega občutka:slabost, omotičnost, hitro bitje srca. Zakaj potem kadimo že na začetku?Pacienti največkrat navedejo v svojo »obrambo«, da se jim zdi »kul«,počutili so se odraslega, samostojnega, da so lahko končno odločali osvojem življenju, dajalo jim je občutek moči, počutili so se upornikedo družbe, pričakovali so, da bodo tako lažje sprejeti med »prijatelje«,nekateri so mislili in še mislijo, da bodo shujšali... In od kod jim vsete ideje, ti izgovori? Namreč, tobačna industrija in marketing sta eno.Hodita z roko v roki. Potrošnike želita že od malega navaditi, da kupujejocigarete. Oglašujejo se v vseh možnih medijih, na vse mogoče načine.Glavna pri tem so predvsem subtilna sporočila. Ne prisilijo nas neposredno,temveč diskretno. Tako se cigarete pojavljajo v filmih, tiskanihmedijih, na reklamnih panojih, povsod. In kar je najhujše, začnejo žetako rekoč pri otrocih! Želijo jih navaditi kaditi, da bodo za čim dlječasa postali njihovi stalni odjemalci. Grdo!Vsaka pokajene cigareta vsebuje približno štiri tisoč snovi. Kajnatančno, nam tobačna industrija nikdar ne bo izdala. Vseeno pa poznamonekaj sestavin. Prvo sredstvo je nikotin, ki povzroča odvisnostna način, ki je opisan zgoraj. Da prodre nikotin v telo najhitreje prekopljuč, je naravnost genialno. Hitreje lahko vnesemo v telo substance leše parenteralno. Da nikotin pride od cigarete v možgane, je potrebnihle deset sekund. Poleg tega vsebuje vsaka cigareta še približno šestdesetdrugih rakotvornih snovi. Med drugim tudi benzopiren, snov, ki je visokomutagena in kancerogena, ter nitrozamine, ki imajo naziv »smrtnorakavtvorec«. Najdemo lahko tudi vodikov cianid, s katerim so Nemci meddrugo svetovno vojno množično pobijali žide v plinskih celicah. Kocigareta izgoreva, se sprošča tudi ogljikov monoksid, tako imenovanitihi ubijalec. Na telo vpliva tako dolgoročno kot tudi kratkoročno. Včasihmanjka le še ena cigareta, da človeka zadane nenadna srčna smrt. Sproščajose prosti radikali, ki poškodujejo celice, povzročajo spremembegenskega materiala, poškodujejo kožo, žilje, večinoma o prostih radikalihin njihovemu učinku vemo že vsi. Moč je najti svinec 210 ter polonij210. Slednja dva sta radioaktivna elementa. V katranu se prenašata vpljuča, kjer se usedeta predvsem na razcepišče sapnice.Učinki pokajenih cigaret se ne seštevajo, množijo se! Počasi. Izraz,da je vsaka pokajena cigareta nov žebelj v krsti, drži. Rek, da pa bomoimeli zato le bolj okovane krste, tudi, saj nas bodo prej in hitreje potegnilepod zemljo. V Ameriki potegnejo cigarete v prerani grob na dan1205 ljudi, kar znese 440.000 ljudi na leto. Na svetu potegnejo cigaretev prerani grob približno 16.000 ljudi na dan, to je skoraj šest milijonovna leto. SZO računa, da bo v 100 letih umrlo zaradi kajenja milijardaljudi, saj število kadilcev v svetu eksponentno raste.Kajenje vpliva najmočneje na telo preko srčno-žilnega sistema. Kadilciimajo namreč večjo zbolevnost srčno-žilnega sistema: prizadenejih lahko nenadna srčna kap, prosti radikali poškodujejo stene žil. S temse omogoči nalaganje holesterola v stene, nastane ateroskleroza in z njozoženje premera žilja. Poleg tega nikotin poveča sproščanje adrenalinain s tem se poveča srčna frekvenca ter zožijo žile. Kot pozna posledicase lahko pojavi angina pektoris oziroma kasneje nenadna srčna kap. Poraziskavah naj bi imel kadilec, star pod 40 let, petkrat večjo možnostnenadne srčne smrti kot nekadilec.Poleg na srce imajo cigarete vpliv še na dihalni sistem. Razvije sekronični kadilski bronhitis, ki mu lahko sledi emfizem. Kot poznaposledica prvih dveh je kronična obstruktivna pljučna bolezen. Na začetku»kadilske kariere« so prisotni pogosti bronhitisi ter prehladi inpljučnice. Seveda vsemu temu sledijo rakave bolezni pljučnega tkiva,dihalnih poti, grla, glasilk.Največji udarec za moške je, da ne bodo mogli več ustrezno uporabljatisvojega spolnega uda, saj kajenje povzroča impotenco. Iz tega sledirek: »Uživaš ob lulanju? Po toliko cigaretah kaj drugega z njim mordane boš več mogel početi!« Pri moških kadilcih je namreč 85 odstotkovvečja verjetnost razvoja impotence kot pri nekadilcih.Pri ženskah kajenje prav tako povzroča neplodnost, zato zanje veljarek: »Večina žensk se pritožuje nad bolečinami pri porodu, tebi bomogoče prizaneseno!«Ker smo ljudje socialna bitja in med seboj komuniciramo večinomaz govorom, bo naslednja resnica nekoliko boleča, ampak ravno prava:»Naslednji punci bo po tvojih besedah morda kar toplo pri srcu, ko bovsebina njenega želodca na pol poti proti ustom!« Kajenje povzročaslab zadah.Cigarete vplivajo tudi na možgane. Pri kadilcih se lažje razvije Alzheimerjevabolezen, opažen je tudi hitrejši upad kognitivnih funkcij.Seveda pa cigaretni dim sodeluje pri nastanku mnogih rakavih bolezni.Prej sem že omenil rake pljuč. Sledijo jim rakave bolezni ledvic. Pogostiso raki v ustni votlini, rak žrela, grla, prsi, materničnega vratu priženskah. Povečano je tveganje za nastanek levkemij, rakov kože, jeter,tankega in debelega črevesje ter rektuma in mehurja.Za konec: pasivni kadilci smo prav tako dojemljivi za zgoraj našteteISIS december 2007

35AKTUALNObolezni, kot če bi bili aktivno udeleženi. Dokazano!Dovolj smo si škodovali! Poglejmo še gostince. Zakaj se gostinciželijo tako trdoživo upirati Zakonu o omejevanju uporabe tobačnihizdelkov (ZOUTI)? Ali jih čisto nič ne zanima zdravje svojih zaposlenihin seveda gostov nekadilcev? Pravi odgovor poznajo le oni, s stališčazdravnika pa bi si lahko mislil, da ne. Zakaj? Ker imajo, po informacijahGospodarske zbornice Slovenije, zaposlene večinoma študente. Njimplačajo le urno postavko ter še nekaj drobiža študentskemu servisu.In plačujejo jim le takrat, ko so tam. Gostincem za študente ni trebaplačevati zdravstvenega zavarovanja, bolniških odsotnosti. Zdravstvenozavarovanje študentom plačuje kar država. Seveda, ko je človek mlad, jebolj odporen in ima manj pogoste prehlade, bronhitise, občasne pljučnice.Vendar kljub vsemu mnogo bolj pogosto kot njegov kolega, ki ne delav gostinstvu. Sicer pa, če dandanes preživetje gostincev temelji le natobačnem dimu in se zdaj, ko ga več ni, ne znajo prilagoditi trgu, potemsi zaslužijo, da propadejo. Žal, 1991. leta smo izglasovali demokracijoin z njo umazani kapitalizem.Seveda ni problem le pri zaposlenih v gostinstvu. Celostno so problematičnivsi ljudje, ki kadijo. Namreč, zgoraj naštete bolezni se pojavijov eni izmed oblik skoraj pri vsakemu vztrajnemu kadilcu, tako aktivnemkot pasivnem. Gledano s stališča države je to slabo, saj so stroškizdravljenja visoki. Zakaj ne naredimo več proti temu, ne vem. Ali respobere več davkov od tobačne industrije kot da denarja za zdravljenjeposledic kajenja - ne verjamem. Po izračunu Evropske komisije predstavljazdravljenje posledic kajenja večji strošek, kot dobi država z davkiod prodaje tobačnih izdelkov.Esmeralda Canjuga Vidmar iz Združenja ponudnikov gostinskihstoritev nam je povedala, da je kajenje prisotno že od časa Indijancev. Tovsekakor drži, namreč indijanski poglavarji so se s tobakom zadevali inopravljali določene obrede. Kot zdravilo je bil tobak prinešen v Evropo,kjer se je kmalu razširil med pomembnejšo gospodo. Vendar takratnasadov tobaka ni upravljala danes tako močna tobačna industrija.Pogumno zlivajo na tone pesticidov, ki jih na prehrambene rastlineniti pod razno ne bi smeli, na rastlinice tobaka. Tobak ni hrana, na tempodročju ni določil. Množična proizvodnja: čim prej, čim več in čimceneje pridelati cigarete - to je cilj.Dobiček »pokasirajo« oni, škodo pa plačujemo iz zdravstvene blagajne.Literatura: The Tobacco Atlas (second edition), 2006, American Cancer Society.december 2007 ISIS

36FORUMMisli o kliničnem raziskovalnem delu – ponovnoISIS december 2007Matija Horvat9. oktobra 2007 je imel novo imenovani redni profesor Medicinske fakultetev Ljubljani, dr. Marko Noč, nastopno, častno predavanje.Vbogato ilustriranem predavanju je prikazal problemein uspehe zdravljenja bolnikov z akutnim koronarnimsindromom in ob tem so poslušalci dobili tudi vpogledv njegovo pot kliničnega zdravnika in raziskovalca.V uvodniku k 10. številki revije Isis (1. oktober2007) prim. Jože Ferk razpravlja o zdravstveni dejavnosti na terciarniravni. V obširnem prispevku mi je najbolj padla v oči ideja o združitvispecializacij in formalnega doktorskega študija. »Specializanti bi s pričetkomspecializacije pričeli tudi podiplomski študij na svojem področjuin bi ga lahko zaključili s kliničnim doktoratom (podčrtal M. H.). Zzdružitvijo specializacije in podiplomskega študija bi se pomembnoskrajšal čas izobraževanja, podiplomski študij bi bil usmerjen v strokovnopodročje in povečalo bi se število strokovnjakov za delo na vsehpodročjih terciarne dejavnosti.«Kaj ima to dvoje, predavanje in omenjeni uvodnik, skupnega?Nič. Gre za razliko v odnosu do kliničnega raziskovalnega dela, zabistveno razliko med vsebino in obliko.Marko Noč je najvidnejši predstavnik mlade generacije zdravnikoviz Centra za intenzivno interno medicino (CIIM). Generacije, ki je vzadnjih 15 letih končala specializacijo iz interne medicine, objavila večkot sto znanstvenoraziskovalnih prispevkov v vodilnih svetovnih revijah,ki jih citira SCI, in ob tem opravila obsežno, neprecenljivo strokovno inpedagoško delo. Ob rednem strokovnem delu in številnih dežurstvihso dosegli doktorske in učiteljske naslove: mnogo prezgodaj umrlidocent Bojan Pohar, profesor Dušan Štajer, Simona Kržišnik Zorman,docent Andrej Pernat, Tom Ploj, Mojca Remškar. Magistrske nasloveso dosegli: Hugon Možina, primarij Vojka Gorjup, Katja Ažman Juvan,Anja Jazbec, Špela Tadel.Mlada generacija je nasledila srednjo in starejšo, v kateri so biliprofesorji: Primož Rode, Bojan Čerček, Meta Milčinski, Anton Grad;magister Andrej Bručan ter primarij Marjan Fortuna. Čerček, Milčinskiin Grad so pričeli svoje raziskovalno delo v CIIM-u, doktorirali pa sokasneje, drugje.Zakaj naštevam vse te zdravnike, njihove akademske nazive in objave?Predvsem zato, ker sem imel priložnost, da sem od blizu spremljalnjihov strokovni in znanstvenoraziskovalni razvoj ter pedagoški prispevek.Nikoli niso bili deležni nikakršnega popusta na strokovnempodročju! Vedno so delali in dežurali v polnem obsegu v intenzivnienoti in v urgentni službi na internistični prvi pomoči. Pri najhuje prizadetihbolnikih in diagnostično zapletenih primerih, sobote, nedelje,praznike. V najhujši prostorski stiski. Ob vsaki uri dneva so moralisprejeti in zdraviti neposredno življenjsko ogrožene bolnike. Ne gledena njihovo število in na razpoložljiv prostor v CIIM-u, ki je imel in šeima samo 14 postelj.Vsi omenjeni zdravniki so prišli do svoje izobrazbe na način, ki jev Sloveniji uveljavljen že mnogo let. Pot do kakovosti seveda ni kratka.Menim, da so razne bližnjice do akademskih naslovov (npr. bolonjska)v klinični medicini le slepilo, ki ustreza politikom in povzpetnikom, kijim je medicina predvsem sredstvo za osebno uveljavitev.Na kratko bi povzel nekaj mejnikov, ki so bili po mojem mnenjubistveni za Nočev uspeh. Po končanem študiju in pripravništvu je bilsprejet za mladega raziskovalca v CIIM (skupaj z Dušanom Štajerjem).Takoj smo ju vključili v klinično delo in kmalu napotili na izobraževanjeiz ehokardiografije, za katero smo menili, da je nujna stalna obposteljnapreiskava pri urgentnem bolniku in v intenzivni enoti. Ob specializacijije končal tudi magistrsko delo, ki je bilo namenjeno zdravljenju motenjsrčnega ritma, in objava študije v »American Journal of Cardiology«je doživela številne citate v svetovni literaturi. Za njegov napredek jebilo bistveno tudi delo in bivanje v dveh vrhunskih ameriških centrih:Institute of Critical Care Medicine (prof. Max Harry Weil) v Chicagu inv Cedars Sinai Medical Centru v Los Angelesu. V te centre se je odpravilkot mlad zdravnik tik pred specialističnim izpitom, a z veliko kliničnimiizkušnjami (Chicago) oziroma kot zdravnik po specialističnem izpitu indoktoratu znanosti (Los Angeles). V prvi ustanovi je pridobil idejo inopravil eksperimentalno delo za svoj doktorat. To je bilo eno temeljnihdel, ki danes spreminja način srčnega oživljanja z dokazom, da je priosnovnem oživljanju laikov zadostna že sama zunanja masaža brezdodatka dihanja »usta na usta«. S tem postaja osnovno srčno oživljanjeenostavnejše in učinkovitejše, zaradi česar ga bodo laiki verjetno boljpogosto izvajali. V Los Angelesu se je posvetil teoretičnim in praktičnimproblemom koronarne bolezni. To mu je pomagalo, da je najprej napodročju Ljubljane, kasneje pa tudi drugje v Sloveniji skupaj z interventnimikardiologi Kliničnega oddelka za kardiologijo in sodelavci vCIIM-u razvil sistem takojšnje perkutane koronarne intervencije pribolnikih z akutnim srčnim infarktom. Rezultat: bolnišnična umrljivostpri teh bolnikih se je v primerjavi z zdravljenjem s trombolizo zmanjšalaod 16,4 odstotka na 6,2 odstotka. Tak način obravnave je uvrstilSlovenijo med najbolj napredne države na tem področju na svetu,omenjeni rezultati pa bodo v začetku leta 2008 objavljeni v »AmericanJournal of Cardiology«.Profesor Noč je tako v nekaj letih s svojim strokovnim in znanstvenoraziskovalnimdelom zelo pripomogel k ugledu slovenske medicinein k reševanju življenj mnogih naših bolnikov. Zelo je pomembentudi njegov prispevek pri izobraževanju in usposabljanju slovenskihzdravnikov.Na osnovi teh dejstev postavljam nekaj zaključkov.1. Predpogoj za klinično raziskovalno delo je solidno obvladanje stroke.Mlad zdravnik naj se sprva posveti predvsem kliničnemu delu,torej specializaciji. Škodljivo bi mu bilo takoj na začetku postavljatizahteve po akademskih dosežkih. Take zahteve mu bodo zmanjšalezanimanje za bolnika, za opazovanje poteka bolezni, učinkov zdravljenja,za občutek odgovornosti. Mimogrede bo začel zanemarjati»knjigo življenja« zaradi papirjev, algoritmov, smernic, predavanj,simpozijev, kongresov. Sposobnost kliničnega opazovanja je osnovaza raziskovalno idejo.2. Med specializacijo naj mladi zdravnik pridobi tudi osnove za raziskovalnodelo, torej tehnologijo. Rezultat tega je bilo včasih magistrskodelo, za idejo raziskave je poskrbel mentor.

37FORUM3. Doktorat je že po definiciji samostojno znanstveno delo. Malo verjetnoje, da bi do izvirne ideje za znanstvenoraziskovalno delo nakliničnem področju lahko prišel nekdo, ki tega področja še ne obvladav celoti, torej specializant. Doktorata znanosti naj se praviloma lotizdravnik specialist.4. Izbira mentorja in centra (oddelka, klinike), v katerem je mladi specializantin kasneje specialist pričel s strokovnim in raziskovalnimdelom, je za njegovo rast zelo pomembna, verjetno takoj za njegovoosebno kakovostjo. Enota mora biti sposobna za brezkompromisno,demokratično in neprestano analizo strokovnega dela, v njej semorajo tako rekoč dnevno porajati ideje za raziskovalno delo.5. Zelo priporočljivo je delo v tujini, v priznanih univerzitetnih središčih,kjer se doktorand sreča z najrazličnejšimi mnenji in idejami,neusmiljenim seciranjem raziskovalnih del, pa tudi s tradicionalnouspešnostjo. V takem centru je treba delati, narediti in dokončatiraziskovalno delo. Samo obisk in opazovanje dela drugih je le malopomembno. Za tako delo se je potrebno odtrgati najmanj za eno letood doma in ustaljenega načina življenja. Dr. Noč je prebil na delu vZDA skupno tri leta in pol. Upajmo, da se bo tudi pri nas pojavilonekaj več središč, ki bodo vsaj približno sodila v najvišjo svetovnokategorijo.Zelo verjetno ti zaključki ne bodo povsod sprejeti z odobravanjem,saj zahtevajo trdo delo, nadarjenega mladega zdravnika, z veliko veseljain pripravljenosti za žrtvovanje veliko zasebnosti za uspeh na poti doznanstvenega in pedagoškega napredka. Akademski naslov ne sme bitiprimarni cilj, priti mora kar sam od sebe kot nagrada za uspešno delo.Osebno dajem vso prednost kakovosti pred količino. Navsezadnjeimamo na internetu vsak dan ponudbe za doktorsko diplomo, doseženobrez dela, za malo denarja.Zato sem tudi proti uvedbi nekakšnega »kliničnega doktorata«, ki bibil (poleg vseh navedenih pomislekov) gotovo nekakšna olajšava, bližnjica.Doktorat je doktorat, na kakršnem koli področju. Razne reformeprocesov učenja – sam se jih spominjam veliko število – se porajajoin ugašajo v pravilnem ritmu, kot menjava letnih časov. Njihov pomenpri raziskovalnem in tudi strokovnem razvoju je zanemarljiv, tudi česo domišljene na »najvišjem evropskem vrhu«.Resničen problem, ki ga pri nas neuspešno rešujemo že mnogo let,je pravilno vrednotenje strokovnega dela. Popolnoma objektivnih,neovrgljivih meril ne bomo odkrili. Menim, da se bomo morali opretina mnenje komisije uglednih (predvsem pa poštenih) strokovnjakov skandidatovega ožjega področja, nujno pa tudi s področij, s katerimi prihajakandidat pogosto v stik pri svojem strokovnem delu. Primer: poleginternistov naj strokovnost internista ocenijo tudi kirurgi, anesteziologi,radiologi, specialisti družinske medicine – tisti, ki so si pri rednem deluustvarili vtis o sposobnosti kandidata. To velja za vse stroke. Vem, da sedanes vsi namrdnejo, ko naletijo na izraza »uglednost« in »poštenost«,saj sta objektivno neizmerljiva pojma. Vendar se brez poštenosti nekadružba ne more premakniti naprej.Zaradi težav pri merjenju strokovnosti ostajajo nekateri zelo dobristrokovnjaki neupravičeno na obrobju. Njihova edina »pomanjkljivost«je v tem, da jih neposredno strokovno delo v celoti zadovoljuje in da nemorejo najti dovolj motiva za izvajanje raziskav in oblikovanje njihovihrezultatov. Take kolege bi bilo treba odkriti, jih primerno oceniti,vzpodbuditi in uporabiti pri pedagoškem procesu. Pri dodiplomskemin podiplomskem usposabljanju.Mogoče bi bilo tako zadoščeno tudi nekaterim željam, ki jih izražaprim. Ferk v omenjenem uvodniku.Šolsko-zdravstveno-plačna zakonodajaTomaž RottNekaj uvodnikov in člankov v reviji Isis me je vznemirilo,da nekateri pravzaprav ne poznajo trenutne situacijeglede možnosti modernega izobraževanja na Medicinskifakulteti in se ne zavedajo neusklajenosti zdravstvene,šolske in plačne zakonodaje, ki bi omogočala nemotenoustrezno in kakovostno visokošolsko izobraževanje.Novi zakon o sistemu plač naj bi bil eden od stebrov zakonodaje, kinaj bi vsaj z ene strani postavil vse na svoje pravo mesto. Ali je to res?Mislim, da snovalci zakona vsaj nekatere stvari prav tako premalo poznajo,tako da bomo iz ene neurejenosti prešli v drugo z morda usodnimiposledicami za visokošolsko izobraževanje v medicini.Že primerjava zdravnika, ki mora imeti poleg najdaljšega študija šedodatno nujno zahtevano izobrazbo (specializacijo), da sploh lahko pridobilicenco za samostojno delo, z ostalimi poklici z visoko izobrazbo(npr. sodstvom) je daleč od kakšne skladnosti in urejenosti sistema. Zašolnike na univerzi pa je situacija še bistveno slabša! Poleg ostalegabo nastal nevzdržen razkorak med zdravniki v zdravstveni dejavnostiin zdravniki v pedagoški usmeritvi. O tem sem pred dobrim letom žepisal, ker pa se v zvezi s tem porajajo novi problemi, bi vseeno nekajstvari ponovil in opozoril na nekaj novih okoliščin.Če ponovno pogledamo uradni predlog horizontalnih uvrstitev, kizajema 65 plačnih razredov, vidimo, da so v samem vrhu funkcionarjiizvršilne (v plačnih razredih od 65. do 52.), zakonodajne (od 65. do 53.razreda) oblasti in funkcionarji v drugih državnih organih (od 65. do37. razreda). Razumljivo naj bi bilo, da je potrebno te naporne poklicedobro plačati (!). Tik pod vrhom so funkcionarji sodne oblasti (od 62.do 37. razreda), ravnatelji, direktorji in tajniki (od 62. do 29. razreda),funkcionarji v lokalnih skupnostih (od 59. do 32. razreda).Če pustim vnemar skrb za funkcionarske poklice, me zanima predvsemzdravstvo in šolstvo.Najvišje izhodišče zdravstva (od 55. do 26. razreda) in visokegašolstva (od 55. do 18. razreda) pa je izenačeno z uradniki v drugihdržavnih organih (od 55. do 12. razreda), državni in sodni upravi inupravah lokalnih skupnosti (od 55. do 6. razreda)!Že iz navedenega je razvidno, da zdravniki ne bodo izenačeni s sodniki,da raje tudi ne govorim, kje bodo pristali univerzitetni profesorji,posebej v primerjavi z uradniki v upravah lokalnih skupnosti! Očitnopa je za upravne oziroma funkcionarske poklice dobro poskrbljeno.Zanimive so neuradne primerjave med zdravniki in visokošolskimiučitelji.Zdravnik začetnik (nejasno definirano - stažist?, sekundarij?, specializant?)naj bi imel enak dohodek kot asistent na fakulteti. Zdravnikdecember 2007 ISIS

38F O R U Mspecialist s 15-letnim stažem naj bi bil izenačen z univerzitetnimprofesorjem.Kaj bo to pomenilo za pedagoške poklice, ni potrebno omenjati. Vsakmladi zdravnik bo raje ostal v osnovnem zdravstvu ali na kliniki, cenjenmed bolniki, spoštovan med kolegi itd. Le kakšni motivi bi v tem primeruvodili mladega diplomanta v pedagoško delo: donkihotsko lovljenje točkin vseh drugih sproti spreminjajočih se in čedalje zahtevnejših, včasihtudi nedosledno uveljavljanih pogojev za (re)elekcije? Znanstveno delo?Verjetno ne, saj ga lahko vsaj deloma opravlja tudi kot nepedagoškidelavec na kliniki. Bojim se, da bodo v takem primeru postajala pedagoškamesta namesto odličnosti mesta negativne selekcije – tisti,ki ne bi dobili zaželenih mest na kliniki ali drugih javnih ali zasebnihzdravstvenih ustanovah, bodo morda izbrali pedagoško pot. Dolgoročnobo to lahko za Medicinsko fakulteto prej ali slej pogubno.Situacija je vseeno nekoliko drugačna na drugih fakultetah. Česi seznanjen s plačnim sistemom in te vseeno preveva pedagoškavnema, morda ob ne prevelikih pedagoških obremenitvah to lahkosprejmeš, saj je na univerzi precej takih mest, kjer ti kljub neposrednimpedagoškim obveznostim (predavanja, vaje, seminarji) ostaja še dovoljčasa, da lahko znanstveno ustvarjaš in si lahko še dodatno z večjo alimanjšo iznajdljivostjo povsem legalno in legitimno odrežeš še bolj alimanj zajeten košček dodatne potice. To pa na strokovnih inštitutihMedicinske fakultete za opravljeno strokovno delo v prihodnje baje nebi bilo mogoče!? Pa je to res?Tako postaja eden največjih problemov nelogičnost in neusklajenostšolsko-zdravstveno-plačne zakonodaje pri zdravnikih, ki delajov vzgojno-izobraževalnem sistemu, še bolj konkretno, na Medicinskifakulteti.Na Medicinski fakulteti, kot lahko upravičeno predvidevam, izobražujemopredvsem bodoče zdravnike in deloma tudi druge zdravstvenedelavce, zato je vsaj za več izrazito medicinskih in medicinsko-strokovnihpredmetov, ki sodijo v okvir inštitutov Medicinske fakultete, potrebno alipa vsaj zaželeno delo zdravnikov (anatomija, histologija, fiziologija itd.),ponekod pa tudi glede na zdravstveno zakonodajo nujno medicinskostrokovno delo zdravnikov specialistov (mikrobiologija, patologija,sodna medicina).Medicinsko strokovno delo se je pred časom v Statut Medicinskefakultete pod dolgem večdesetletnem prerivanju vendarle prerinilo,kar je bilo spodbudno, saj se je s tem nekaterim inštitutom, ki zahtevajostrokovne specializacije (predvsem patologiji in sodni medicini), vendarlepriznalo, da poleg pedagoškega in raziskovalnega dela opravljajotudi strokovno delo za naše zdravstvene ustanove. To je obsežno inpredstavlja zaradi nemajhnih prispevkov omenjenih inštitutov tudinezanemarljiv vir dohodkov same Medicinske fakultete.Trenutno je na Medicinski fakulteti v skladu z zakonodajo in politikoUniverze situacija taka, da se dohodki lahko povišajo največ za20 odstotkov nad izhodiščno plačo, določenih je bilo 11 odstotkovza raziskovalno dejavnost, 9 odstotkov pa za strokovno delo. Ni trebabiti jasnovidec, da so te številke brez vsake dejanske podlage, naj bo toza raziskovalno ali strokovno delo, pač pa le reševanje oziroma krpanjetrenutne situacije. Žal je bilo podobnega krpanja in ad hoc reševanjaproblemov, ki tičijo za tem, v zadnjih vsaj dobrih 30 letih, kar delam naInštitutu za patologijo, že preveč.Ne vem, zakaj se Medicinski fakulteti ali pa vsaj omenjenim izrazitostrokovno naravnanim inštitutom ne dodeli poseben status, saj nacelotni Univerzi ni primerljive situacije. Pa naj bo to priznanje statusakliničnih inštitutov, ki se vleče že v obdobje tretjega ministra za zdravje.Osebno sicer nisem povsem prepričan, da bo priznanje res rešilo navidez nerešljivo situacijo. Vseeno pa bi morala biti Medicinska fakultetaže zaradi finančne koristi za to zainteresirana. Verjetno si ne želi razcepljanjainštitutov na od fakultete neodvisni strokovni del ali prenosastrokovnega dela na že obstoječe ali na novoustanovljene institucijez odhodom najboljših kadrov in ustreznim odtokom strokovnegadela? To bi bila prava katastrofa, ne samo finančna, predvsem kadrovskaza kakovostno izobraževanje. Tudi zgolj pogodbeno strokovno delo nadrugih inštitucijah s prenosom strokovnega dela verjetno ne bi najboljevplivalo na samo pedagoško dejavnost. Grožnja z licenčnimi klavzulamije brezpredmetna, saj ne moreš prepovedati nečesa, česar ne priznavaš.Mimogrede, tudi smiselnost licenčne klavzule za pedagoško delo imale omejeno, in še to vprašljivo, vrednost, saj ne more zajemati različnihpodiplomskih izobraževanj, strokovnih seminarjev, vprašanje je, kamsodijo vabljena predavanja za izrazito specializirana področja itd. Nebi govoril o trdi stavki z odklanjanjem biopsijskega dela, za katerega nizagotovljenega plačila, ki je neetična do bolnikov, komu pa bi najboljškodila t.i. mehka stavka z neobračunanimi storitvami, pa je že drugazgodba. Nejasno in neodgovorjeno je tudi, kam bi se zbirala sredstvaza plačane storitve in kdo bi jih koristil, če tega ni mogoče izplačati neposrednimizvajalcem. Skratka, kup vprašanj in problemov.Vendar sem optimist, vsakdo lahko sprevidi, da je racionalen sporazum,ki tudi spoštuje in ustrezno nagrajuje delavce, dober za vsevpletene, vztrajanje za okopi pa le vsem lahko škoduje, posameznikomin ustanovam, in ne nazadnje bolnikom. Saj smo zdravniki, mar ne?Osebno vidim problem predvsem v neustreznem odnosu do ali celonepriznavanju strokovnih specializacij tako na fakulteti kot predvsemna univerzi za delo zdravnikov specialistov na inštitutih, ki so tesnovpleteni v študij medicine. Kaj so tehtni razlogi za nepriznavanje, verjetnove samo Bog in še nekaj njegovih ožjih (kot ponavadi neznanih)sodelavcev. Floskule, da to ne sodi v pedagoški proces, so prazne.Na nekaterih sestankih poslušam, da je za dobro sodelovanje inpodiplomsko izobraževanje, kamor po mojem nedvomno sodijo tudistrokovne specializacije (verjetno še bolj kot magisteriji ali doktorati),potrebno sodelovanje Zdravniške zbornice, Zdravniškega društva inpolitike, o Medicinski fakulteti pa nič. Je to res pravilna naravnanost?Na drugi strani berem, da je potrebno modernizirati študij, za karje seveda naenkrat in zaenkrat odgovorna le Medicinska fakulteta zuvajanjem novih metod za pridobivanje praktičnih znanj, med drugimtudi t.i. case-oriented study. Absolutno se s tem strinjam. Vendar, kdobo lahko strokovno neoporečno poučeval patologijo. Po mojem tisti,ki je uspešno doštudiral na Medicinski fakulteti, ki je po zdravstvenizakonodaji uspešno dokončal ustrezno specializacijo in ki imatudi na tem področju dovolj izkušenj – pa ne le za 9 odstotkov!, in kimora zato imeti tudi ustrezno licenco Zdravniške zbornice in sevedaplačevati članarino.Za ilustracijo lahko povem resnični dogodek. Doktor medicinskihznanosti in specialist (seveda z odločno premalo izkušnjami) me jena vsak način hotel prepričati, da predstavljajo pomnoženi alveolarnimakrofagi žlezni karcinom (res je, da so makrofagi lahko včasih polimorfni,tudi z več jedri in tudi z mitozami). Kaj bi se zgodilo s pacientomv primeru neustrezne diagnoze, ni potrebno komentirati.Saj res, še enkrat lahko ponovim, celo v zdravstvenih krogih smoza mnoge zdravstvene delavce še vedno le mrtvozori, ne pa zdravnikispecialisti, ki zaradi naše histološke diagnostike znatno vplivamo nazdravljenje bolnikov, pa čeprav le iz ozadja. Kljub temu, da skušajo nekaterivztrajno minimalizirati pomen patologije, sem prepričan, da jepatologija eden osnovnih temeljnih medicinskih predmetov – zajemavse bolezni z etiopatogenezo, morfologijo, razloži simptomatiko itd.Tudi kdor ima premalo strokovnih izkušenj iz patologije in njenihsubspecializacij, ki so pri nas že krepko uveljavljene (pokojnemu prof.Lenartu so se neupravičeno potihoma smejali, ko je dejal, da potrebuje20 patologov za danes uveljavljeno sodobno klinično patologijo), pa-ISIS december 2007

40F O R U Mtologije ne more strokovno neoporečno poučevati.Če mi tega ne verjamete, pa si samo predstavljajte, kako bi jaz neoporečnopraktično poučeval kirurgijo ali okulistiko?! In potem, kakozahtevati strokovno neoporečno izboljšanje študija z novimi metodami,delom v majhnih skupinah itd.Ja, ko je potrebno nekaj plačevati, pridobivati licence, si nas radi vsilastijo, ko pa nam je potrebno pomagati, naenkrat nisi v nikogaršnjiingerenci.Pripisujejo mi, da se rad razburjam (če omilim opazke, ki so bileizrečene na moj račun), da sem aroganten itd. Pa vendar, skrbi me, kajse bo v bližnji in daljni prihodnosti dogajalo na našem inštitutu, naMedicinski fakulteti. Osebno še v tako črnem scenariju ne bom tolikoizgubil, kot lahko nekateri. Naš inštitut je izrazito strokovno naravnan.Večina laboratorijskega kadra opravlja strokovno delo, samo z njim pase ukvarja le nekaj zdravnikov, ki ga brez nadaljnjega dela pedagoškihdelavcev ne bodo zmogli. Vendar, koga od pedagoških delavcev bomogoče prisiliti, da bo opravljal obsežno neplačano strokovno delo (za9-odstotni dodatek, pa čeprav je tega tudi za dodatnih 100 odstotkov naposameznika). Ob tem pa še enkrat poudarjam, da malo strokovnegadela ni dovolj za strokovno in ustrezno pedagoško usposobljenost.In zakaj ne zaposlite več ljudi za strokovno delo? Koliko pa naj bi biloresničnih interesentov za naše delo ob postopnem krčenju ugodnosti(dopusta), negotovih plač (in še to, po katerem sistemu?)? Predvsempremalo za uspešno kadrovanje!Če zakonodaja ne ustreza življenjskim potrebam, jo je potrebnodopolniti, spremeniti ali celo na novo napisati, predvsem pa medsebojnouskladiti. Posebno za tiste poklice, ki sodijo tako v okvir šolskekot zdravstvene zakonodaje, o čemer tudi v zakonu o plačnem sistemusploh niso razmišljali. Življenje kroji zakone, ki naj urejajo normalnodelo, in ne obratno.Ob koncu še malo prilagojena anekdota iz nekdanje zvezne skupščine.Ko so se poslanci razburjali ob ponovni uveljavitvi strokovnihnazivov v medicini in so predlagali, da dr. pred imenom predstavljaznanost, dr. za imenom pa zdravnika, je eden dejal: ne bom spraševalzdravnika, ali je dr. od spredaj ali od zadaj, ampak če me lahko pozdravi.Res je, vsa znanost lahko odpove ali lahko celo škodi, če ne prideš v rokestrokovnjaku, ki pozna stroko, pa če ima ali nima nobenih visokoletečihin donečih nazivov. Še zdaleč ni enačaja med dobrim znanstvenikom indobrim zdravnikom. Gre za dve precej samosvoji in včasih neodvisniusmeritvi. Verjetno bi zato morali glede na trajanje in način izobraževanjapričeti razmišljati o enačaju med specializacijo in magisterijem incelo doktoratom (bogokletno(!), vendar ob številu doktorandov skorajupravičeno). Gre pač za dve različni poti, ki pa sta obe pomembni.Morda bi se tudi tako naš miselni tok noveliral in recenziral, konceptizakonodaje pa dobili ustrezen smisel.Prosto plezanje - zobozdravnikovKrištof ZevnikProsto plezanje je zanimiv šport. Čeprav se imenuje prosto,to ne pomeni, da plezaš brez kakršnegakoli varovala. Spodajstoječi soplezalec te varuje trdno vpet z zankami na tleh.Tako lahko plezalec prosto pleza in se vzpenja proti vrhu.Ob spodrsljaju v steni ali po zmagoviti osvojitvi vrha seponovno spusti na tla in kolegialno varuje naslednji vzpon svojegasoplezalca. Njunega razmerja in kolegialnosti ne določa njun statusin noben zakon ali pravilnik, ampak enakopravnost v športu, ki stase ga lotila.Od leta 1992 lahko zobozdravniki kot zasebniki koncesionarji prostoplezajo po spolzkih strmih birokratskih stenah zavarovalnic, predpisihdržave in organizacijskih balvanih.Razširjenost in smotrnost koncesionarskega opravljanja zobozdravniškegapoklica iz dneva v dan nagovarja mlade zobozdravnikek samostojnosti opravljanja svojega poklica, česar si nobeden izmednjih ne jemlje kot pravico, ampak kot možnost izboljšanja razmer, vkaterih že ta trenutek oskrbuje svoje paciente. Vendar je zavračanjepodeljevanja koncesij s strani nekaterih občin neumorno. Na krilihparol o razgradnji zdravstvenih domov in v imenu javnega interesa neizbirajo sredstev.V oktobrskih dneh so mediji poročali o zobozdravnikih, združenihv Zdravniški zbornici Slovenije, ki opozarjajo na nevzdržnost in podcenjenostzobozdravstvenih storitev. Ob tem navajajo, da zobozdravnikisami vlagajo v opremo in prostore, pri tem pa jim zavarovalnica ne pomaga.Problem je še večji, ker zavarovalnice ne plačujejo vseh storitev,ampak samo nekatere.Vsaj nekaj sto kolegov, zaposlenih v zdravstvenih domovih po Sloveniji,bi si želelo opravljati samostojno delo ter iz lastnih sredstev opremitizastarele ordinacije in vložiti v diagnostično opremo, pa te možnostinimajo. Upajo, da bodo nekoč imeli priložnost opremiti ordinacije, tudis pomočjo sredstev, pridobljenih iz plačila nadstandardnih storitev.Zaenkrat lahko ti zobozdravniki samo nemočno opazujejo svojestanovske predstavnike na Zdravniški zbornici v boju za zvišanjevrednosti zobozdravstvenih storitev.Ob tej borbi z ZZZS se zastavlja vprašanje, kdo zastopa zobozdravnikev zdravstvenih domovih? Kdo v njihovem imenu stopi pred kamere ingovori o težavah, s katerimi se vsakodnevno soočajo v zdravstvenihdomovih?Spomladi smo zobozdravniki doživeli napovedi civilnih gibanjin opozicije o rušitvi javnega sistema, divji privatizaciji in razgradnjizdravstvenih domov.So predstavniki zobozdravništva res storili vse in branili kolege, kisi želijo postati zobozdravniki koncesionarji, prav tako, kot so to onisami?Na očitke ZZZS, da zobozdravniki sploh ne izpolnjujejo programa,je zmeraj vnaprej pripravljen odgovor, da zobozdravniki koncesionarjiizpolnjujejo svoje pogodbene obveznosti do ZZZS. Nihče pa ne argumentiradejstva, da večinoma zobozdravniki v zdravstvenih domovihtežko naredijo oziroma ne morejo izpolnjevati »norme«, ki jo v njihovemimenu brez njihove vednosti vsakoletno podpisujejo direktorjizdravstvenih domov (ki največkrat niso zobozdravniki).Možnost proste izbire delovne skupine, neodvisnost strokovnihISIS december 2007

41FORUModločitev, nepristranskost in neodvisnost izvajanja njihove službe je zazobozdravnike v zdravstvenih domovih samo črka na papirju zakonao zdravniški službi, ki naj bi veljal za vse zdravnike.Zgodbe kolegov, kjer nekateri več mesecev čakajo na delovno oblekoin obutev, večni boj z dostavo in kakovostjo materialov, izbiropodizvajalcev, nenadomeščanjem ob daljši odsotnosti, neplačilom alineustreznim plačilom za nadstandardne storitve v vrednosti urne študentskepostavke, z neizogibnim daljšanjem čakalnih dob, intenzivnimukvarjanjem vodstva zdravstvenih domov s pritožbami pacientov (šeposebej na račun »neprilagojenih« zobozdravnikov) so zgodbe, ki jihpiše vsakodnevno življenje v zdravstvenih domovih. Čeprav je razlogovza nemir v vrstah zobozdravnikov veliko, je glasnikov premalo.Na koncu se poraja vprašanje, ali gre res samo za razvrednotenjezobozdravniških storitev ali pa morda za razvrednotenje zobozdravnikakot posameznika v družbi sebi enakih kolegov.Nikdar povedanih razlogov, zakaj stvari predstavljajo samo enostransko,je najbrž veliko. Zdravniška zbornica je organizacija vsehzdravnikov in zobozdravnikov. Dualizem delovanja zobozdravnikov vjavni mreži se odraža tudi v Zdravniški zbornici. Eni in drugi služijoistemu javnemu interesu, zato je ravno Zdravniška zbornica tista, kipreko zdravnikov definira javni interes oziroma interes vsakega pacientav javni mreži.Upajmo, da ne bo zgolj čas pokazal na smotrnost samostojnegaopravljanja javne zobozdravniške službe, ampak bo pri tem dejavno invseobsegajoče pomagala tudi Zdravniška zbornica in s tem vplivala naodločitev vladnih, opozicijskih in nevladnih institucij.Do takrat je prosto plezanje zobozdravnikov namenjeno samo nekaterimkolegom, medtem ko ostali le varujejo prostega plezalca v steni.Samo kratek račun (III, zadnjič)Marjan Kordaš»Wenn ihr wollt, ist es kein Märchen,«Theodor Herzl: Altneuland (1902)Potem, ko sem zapis z naslovom Samo kratek račun (II)spravil v arhiv, se je pojavilo nekaj značilnih povratnih informacij.Seveda predvsem s strani posameznikov, sedanjihštudentov medicine, ki razmišljajo dolgoročno. Rezultat jebilo dognanje, da je mogoče načelo »1 študent, 1 pacient,1 anamneza + status« v življenje spraviti takoj, brez hrupa, preprostoin razmeroma poceni.Izhodišče: Sedanja popolna regulacija je permisivna in neučinkovita.Zato deregulacija; celotno pobudo prepustiti študentu.Metoda: Študent izbere (praviloma v Sloveniji; sua sponte; kadarkoliter v katerikoli bolnišnični ustanovi) pacienta, se mu predstavi in gaprosi za dovoljenje, da ga lahko preišče. V zahvalo za dovoljenje za pregledbo študent pacientu na voljo za vprašanja in pojasnila o njegovihtegobah. Študent anamnezo in status natipka, tipkopis odda lečečemuzdravniku za komentar, pripombe in - če le mogoče - za pogovor terformativno preverjanje znanja. Lečeči zdravnik v tipkopis vpiše svojekomentarje ter se na koncu podpiše.Potek: Pred izpitom iz kliničnega predmeta X mora študent po vzorcuzgoraj samostojno pregledati določeno število (npr. 10) pacientov različnekazuistike X. To je vstopnica za izpit; tako pripravljeno (izvirno,z vpisanimi komentarji lečečih zdravnikov) dokumentacijo na izpitupregleda in po svoji presoji komentira izpraševalec ter lahko upoštevapri končni oceni.Komentar: Če bo študent pokazal motivacijo in strokovno podkovanost,menim, da praktično ni zdravnika, ki študentu ne bi pomagal priizboru pacienta; ki bi odklonil pregled zgledno pripravljene anamneze instatusa ter pogovor z mlajšim kolegom. Če bo vedenje študenta vljudno,menim, da praktično ni pacienta, ki v zameno za izčrpno informacijoo svoji bolezni ne bi privolil v klinični pregled.Čeri: Temu pristopu se utegnejo upirati študenti medicine, ki so razvajenizaradi udobnosti sedanje permisivnosti. Ki zato ne vidijo potrebe,da bi razvijali svojo samoiniciativnost ter odgovornost.Prehod iz starega na novo: Začne se lahko kot izbirna oblika, seveda zatakšnega študenta z ustreznim bonusom za nadaljnji študij (npr. prednostpri vpisu na podiplomski študij; priporočilo za specializacijo).Izkušnje iz preteklosti: Zelo pozitivne. Četudi precej manj sistematična,je nekoč bila običajna metoda za pripravo na izpit. Nekaj podobnegapočnejo posamezniki tudi dandanes.Vprašanje: Je ta pobuda za naše razmere nekaj nepredstavljivega?Pobožna želja? Pravljica?Odgovor: Na koncu uvoda v znamenito knjigo Der Judenstaat(Judovska država, 1896) je avtor, Theodor Herzl, začetnik ideje o tej- takrat nepredstavljivi - državi, zapisal tole:»Mar to, kar govorim, danes še ni pravo? Sem pred svojim časom?Mar trpljenje Judov še ni dovolj veliko? To bomo pač še videli.Le od Judov samih je odvisno, ali je ta zapis o državi zaenkrat le nekakšenroman o državi. Če je sedanja generacija še preveč zatohla, boprišla neka nova, višja, boljša. Judje, ki hočejo, bodo svojo državo imeliin si jo bodo zaslužili.«Svojo vero v moč človekovega hotenja je Herzl izrazil v enem samemstavku. Zapisal ga je kot moto pod naslov svoje naslednje knjigeAltneuland (1902). Ker tudi jaz verujem v moč človekovega hotenja,sem isti stavek v nemškem izvirniku uporabil tudi kot svoj moto, zgoraj,za tale zapis. V prevodu se sliši takole: »Če (zares) hočete, to ni (več)pravljica.«Theodorja Herzla so mnogokrat parafrazirali. Najboljša, ki mi jeostala v spominu, ki hkrati odlično odraža nemščino, je v dveh stavkihin se sliši takole:»Wenn ihr nicht wollt, ist es und bleibt es ein Märchen. Wenn ihraber wollt, wird es kein Märchen.«Pri mojem zapisu seveda ne gre za Jude in ne gre za ustanovitevnove države.Gre le za pobudo za drugačen način razmišljanja in odločanja.Zatorej si bom - ob tej, za naše razmere morda nepredstavljivi pobudiza učinkovito in dostojno opravljanje kliničnih vaj - dovolil TheodorjaHerzla parafrazirati po vzorcu zgoraj; da človek sicer lahko noče, da palahko enako močno tudi - hoče. In uporabil bom 2. osebo množine:»Če pač nočete, to je in bo ostala le pravljica. A če hočete, ne bo večpravljica.«december 2007 ISIS

42F O R U MStatistična ali klinična signifikanca– stvar poštenosti?Božidar BrudarPrav prijetno me je presenetil članek z naslovom Statističnaali klinična signifikanca? avtorja Stanislava Šuškoviča vnovembrski številki Izide. Čeprav nisem zdravnik, imamtudi sam osebno izkušnjo iz statistične obdelave v nekemfarmacevtskem članku izpred 40 let. Šlo je za prikazuspešnosti nekega antibiotika družbe Pliva iz Zagreba. V tistih časihsmo v raziskovalnem oddelku jeseniške železarne preizkušali paketračunalniških programov, ki smo ga skupaj z najnovejšim računalnikomkupili pri podjetju IBM.Med programskimi orodji je bil tudi paket za statistično analizo eksperimentalnihpodatkov. Podatke iz Plivinega članka smo »vtaknili« vnaš program in poskušali dobiti enake rezultate statistične analize, kotso jih dobili v Zagrebu. Na naše razočaranje je »prišlo ven« čisto nekajdrugega. V svoji naivnosti sem pisal uredništvu Plivinega časopisa, dapo našem programu, ki ga je dobavilo podjetje IBM, ne pride takšenrezultat, in sem jih spraševal, ali mi lahko kaj pomagajo. Po mesecu dnisem iz uredništva dobil užaljen odgovor, da ne »shavaćaju, šta imamoprotiv avtora tog članka«.V poznejših letih sem naletel na množico člankov, ne le s področjamedicine, ampak iz tehničnih ved, v katerih se je že na prvi pogledvidelo, da je statistična analiza samo okrasek. Iz prikazanih grafov instatističnih analiz, ki so tem sledile, je bilo večkrat očitno, da gre začloveške pomanjkljivosti, kakršne so imenitno opisane v vašem članku.Stvari so se z dobo računalniških obdelav prav malo izboljšale. Rezultatioziroma statistični parametri so večkrat izpisani samo na več decimalk,kar naj bi naredilo vtis na bralce. To pa velja tako za medicinske kottudi za nemedicinske revije pri nas ali v tujini.Pred leti sem se udeležil svetovne konference o informatiki (The 8 thWorld Multi-conference on Systemics, Cybernetics and Informatics,SCI 2004) v Orlandu v ZDA. Sam sem v svojem prispevku opozorilsamo na poštenost, ki manjka pri analizah eksperimentalnih podatkovoziroma pri testiranju hipotez.Če je vzorec zadosti majhen, lahko vedno trdimo, da ničelne hipotezeni mogoče zavreči, in obratno - veliko število podatkov v vzorcu lahkozavrže katerokoli hipotezo. Če seveda zamolčimo, kolikšni sta verjetnostiza napaki prve in druge vrste.Vedno je potreben strokovnjak uporabnik, ki zna oceniti, kaj lahkopredstavlja tudi »klinično« pomembno razliko, ki je pomembna tudiza prakso. Zelo narobe je, če zdravnik uporabnik podleže analizam, naprimer farmacevtskih družb, ki dajejo pomanjkljive podatke o statističnianalizi lastnosti in vplivnosti njihovega izdelka ali jih celo skrivajo kotposlovno tajnost. V matematični statistiki je samo verjetnostni računtisti, ki definira okvire statistične pomembnosti.Predlagam, da se zdravniki sami ne ukvarjajo z analizami, ampak najdajo rezultate svojih preiskav v analizo statističnim strokovnjakom, kini nujno, da poznajo medicinsko problematiko. Povedo naj le, kaj lahkoiz izmerjenih rezultatov v nekem vzorcu sklepajo v luči verjetnosti zanapako prvega in drugega reda. Lahko pa predvidijo, katero zanesljivejšoinformacijo bi na primer (morda) prinesel večji vzorec.Zdravnik, ki ve, kaj je klinično pomembno, in statistik naj se usedetaskupaj in načrtujeta velikost vzorca ter zaključke formulirata skupaj.Obe vrsti signifikance, ki sta omenjeni v naslovu omenjenega članka,je treba upoštevati skupaj.Naj navedem v ilustracijo povedanega izmišljen primer:Želimo ugotoviti, ali se povprečna višina prebivalcev Maribora razlikujeod povprečne višine prebivalcev Ljubljane.Prepričan sem, da se, saj ni verjetno, da bi bili obe vrednosti natančnoenaki na tisočinko milimetra.Do ustreznega zaključka želimo priti na osnovi merjenja na naključnoizbranem vzorcu.Če je vzorec majhen (na primer pet meritev v vsakem mestu) inupoštevamo navodila iz matematične statistike za testiranje ničelnehipoteze, bomo ugotovili, da ni mogoče take hipoteze zavreči s primernoverjetnostjo: trdili bomo, da se povprečni višini ne razlikujeta.Če vzamemo velik vzorec (na primer 10.000 meritev iz vsakega mesta)in spet upoštevamo navodila matematične statistike za testiranje ničelnehipoteze, bomo ugotovili, da je mogoče ničelno hipotezo zavreči z velikoverjetnostjo: trdili bomo, da se srednji vrednosti višin razlikujeta.To je klasičen primer nepopolnega zavajajočega rezultata, če v prvemprimeru ne povemo v isti sapi, kolikšna bi bila verjetnost, da je naš zaključeknapačen in da se morda povprečni višini razlikujeta za 5 cm,kar smo morda zgrešili zaradi premajhnega vzorca.Ali pa če v drugem primeru ne povemo v isti sapi, za kolikšno pričakovanorazliko pri tem gre. Če gre za 1 mm, morda vsa analiza splohni zanimiva in vredna truda.Pošten strokovnjak za statistične analize pove oba podatka.Uporabnik statistične analize pa lahko oceni, kaj naj bi to pomeniloza njegovo hipotezo. Od uporabnika je odvisno tudi, kolikšen naj bovzorec. Zato naj skupaj s strokovnjakom za statistiko vnaprej določitapotrebno velikost vzorca, potem ko se tudi vnaprej odločita za rizikonapake prve in druge vrste.Pri vsem skupaj gre namreč za poštenost, ki nima dosti opraviti zmožnostmi, ki jih pri statističnih analizah nudi razvoj računalništva.Zdravniki naj bi pri svojem delu upoštevali tak način razmišljanja,kadar govorimo kakršnikoli signifikantnosti. Verjetno slave in denarjane bodo deležni, morda pa bodo vsakdanje obremenitve vesti, ki jihprinaša tveganost njihovih odločitev, laže prenašali.Literatura:B. Brudar: Interpretation of Data, SCI 2004, Orlando, ZDA,The 8 th World Multi-conference on Systemics, Cybernetics and Informatics.Organiziral jo je International Institute of Informatics and Systemics (IIIS), ki je član InternationalFederation of Systems Research (IFSR).ISIS december 2007

44ZANIMIVOEhokardiografija v SlovenijiTatjana Golob Gulič, Herbert Bernhardt, Iztok Gradecki, Janez TasičUltrazvok srca (UZ), ehokardiografija, je ena osnovnihdiagnostičnih metod v kardiologiji ob anamnezi inkliničnem pregledu. Preiskava je varna, neinvazivna,izvedljiva ob postelji bolnika, pomembno je, da jolahko brez večje škode za bolnika ponavljamo in takospremljamo potek bolezni. Vse, kar potrebujemo, je dober aparat inizurjen izvajalec. Preiskava nam odkriva morfološke in funkcionalnespremembe srca, kakor tudi omogoča vpogled v hemodinamsko ocenobolnika.Zavedati se moramo,kakšne so možnostiUZ, kaj lahkoin kaj ne moremo s topreiskavo videti, kakšneso njene omejitve.Dobro je, če pogojesnemanja omenimov samem izvidu intako postavimo težoPredavatelj dr. Martin Tretjaktej preiskavi. Tudi obzelo slabi vidljivostije boljša takšna kakornikakršna preiskava. Izvajalec preiskave se ne sme omejiti samo na slikovnoin številčno oceno, za dober izvid UZ srca je potrebno poznavanjeanamnestičnih in kliničnih podatkov bolnika, izvidov ostalih preiskavin preteklih UZ-izvidov. Seveda pa mora poznati tudi možne patološkespremembe, njihove patofiziološke posledice, saj le tako preiskava dobisvojo polno vrednost in ehokardiografist postane konzultant klinikupri vodenju bolnika - dobi funkcijo ehokardiologa. Pomembno je, dapred pričetkom preiskave vemo, zakaj preiskavo delamo, tako, ob sicerstandardni izvedbi preiskave, ciljano preiščemo in opišemo določenestrukture, opravimo dodatne meritve in tako postavimo odgovor nazastavljeno vprašanje.Pri vsakem bolniku opravimo celoten sistematičen UZ-pregled,tako kot je zahteva standardne UZ-preiskave srca, šele nato dodamociljane dodatne meritve ali pristope, glede na zastavljeno vprašanje;izjema so bolniki z opravljeno celotno preiskavo v bližnji preteklosti,kjer spremljamo patološke spremembe.Šola ehokardiografije Dr. Tužič, prim. Janez Tasič, dr. Mirta Koželj(od leve)Prvi začetki Šole eho segajo v leto 1995, ko sta s to dejavnostjo pričelaprim. mag. Nadja Ružič Medvešček in prim. Jernej Markež. V okviruZdruženja kardiologov Slovenije je bila že takrat ustanovljena Delovnaskupina za ehokardiografijo, katere delo pa se je okrepilo ponovno šelev letu 2005, in sicer zaradi vedno bolj perečega problema sistematičnegaizobraževanja na tem področju, pa tudi pritiska Evropskega kardiološkegazdruženja (ESC) oziroma sedaj Evropskega ehokardiografskegazdruženja (EAE). Tako smo se v novi zasedbi (Janez Tasič, HerbertBernhardt, Iztok Gradecki, Mirta Koželj, Nadja Ružič, Matjaž Klemenc,Nataša Černič Šuligoj, Petra Žohar, Martin Tretjak in Tatjana GolobGulič - krepko napisani so člani strokovnega sveta Šole ehokardiografije)sestali spomladi2005 in predlagaliSlovenske smerniceučenja ehokardiografijedecembra 2005, vkaterih smo opredelilicilje, obsege znanjain ravni usposobljenosti,oblike učnegaprocesa in preverjanjaznanja. Predvsemsmo se dogovorili zatakojšnji pričetek izobraževanjana tempodročju v skladu z navodili Evropskega ehokardiografskega združenjain Ameriškega združenja za ehokardiografijo. Šola je v praksi zaživelaleta 2006, ko smo izvedli tri tečaje I. letnika Šole ehokardiografije z 41slušatelji, ob pomoči farmacevtskega podjetja Krka, ki nam je tudi odstopiloprostore za izvajanje tečaja v Zdravilišču Šmarješke Toplice. Vtreh sklopih smo sistematsko pregledali vsa področja ehokardiografije:osnove UZ, Dopplerja, ehokardiografsko anatomijo, standardne ehokardiografskeprojekcije in meritve, patologijo srčne mišice, boleznizaklopk, ishemično bolezen srca, prirojenih srčnih napak, bolezni aorte,ves čas ob teoretičnih predavanjih predvajali še veliko posnetkov izlastne prakse, kakor tudi praktično delali na UZ-aparatih, ki so nam jihza ta namen posodila različna podjetja (Aloka, Phillips, GE). Januarja2007 smo izvedli še preverjanje teoretičnega obsega znanja za slušateljeI. letnika Šole eho, v pripravah je preverjanje praktičnega znanja, kizaenkrat služi le samopotrditvi in pripravi za evropski licenčni izpit,kasneje pa bo morda lahko osnova za pridobitev licence za področjeehokardiografije, ko bo to področje tudi pravno urejeno. Poizkusilismo vzpostaviti tudi mrežo mentorjev po vsej Sloveniji z zavedanjem,da so tečaji samo začetek težkega dela do praktične usposobljenostiehokardiologov. Tu se srečujemo s preobremenjenostjo laboratorijev inizvajalcev, kar onemogoča kakovostno mentorsko delo, ki seveda, kotvečina takih stvari v Sloveniji, tudi finančno ni urejeno.V letu 2007 smo uspešno speljali še II. letnik šole s 35 slušatelji in predvidevamokontinuirano organizacijo tako začetnih tečajev kot srečanjkardiologov – ehokardiograferjev, ki bi temeljila na praktični izmenjaviizkušenj in poudarkih na novih znanjih s področja ehokardiografije.Druge dejavnosti Naše delo pa ne zajema samo Šole ehokardiografije, temveč tudidejavnosti na področju izdelave formularja ehokardiografije, izdelavestandardov minimalne ehokardiografske preiskave, vzdrževanja usposobljenostiza delo in kakovostne kontrole izvajanja samih preiskav kotehokardiografskih laboratorijev.Namesto zaključka Verjamemo v Slovensko šolo ehokardiografije in njen pomen. Nenehnimtežavam in tudi nekaterim nesoglasjem navkljub, ki pa so takoISIS december 2007

46Z A N I M I V Orekoč del našega vsakdana, vztrajamo, ker nas vodi in motivira hvaležnostnaših slušateljev, ki končno ne begajo samo s prstom po različni literaturi,temveč dobijo sistematičen pregled in tudi stik z ehokardiograferji poSloveniji, ker nas vodi misel, da skupaj lahko naredimo več.Vabilo: 12. in 13. aprila 2008 predvidevamo srečanje ADVANCES IN ECHOza izkušene ehokardiograferje, ki želijo svoje znanje dopolniti z novimispoznanji in možnostmi.Endometrioza v ingvinalnem kanaluBoštjan MlakarDiagnosticiranje in operiranje dimeljskih kil sodi med»vsakodnevni kruh« splošnega oziroma abdominalnegakirurga. Specializanti si z operiranjem pridobivajo »kilometrino«,z leti pa postajajo te operacije čista rutina inzagretost upada. Gre pač za poseg, ki praviloma ne prinaša»slave«. Vztrajnim pa vseeno občasno prinese kakšen »ocvirk«.48-letna ženska, mati dveh otrok je prišla v mojo ambulanto v Kirurškemsanatoriju Rožna dolina po peto mnenje zaradi leto dni trajajočihbolečin v desnih dimljah. Zaradi bolečin, ki so se sprva pojavljale le v časumenstruacij je obiskala dva ginekologa in imela opravljen ginekološkiultrazvok, ki je bil v mejah normale. Izbrana zdravnica jo je napotilaše na ultrazvok dimelj, kjer je bil opisan 8 mm širok notranji dimeljskiobroč in postavljen sum na dimeljsko kilo. Pregledana je bila pri dvehkirurgih, ki klinično kile nista mogla potrditi. Ker so se bolečine stopnjevalein bile v zadnjih dveh mesecih stalno prisotne, jo je zdravnicanapotila še na rentgensko slikanje desnega kolka in medenice, ki je bilov mejah normale.Ob pregledu sem zatipal minimalno bočenje in s pritiskom nadimeljski kanal okrepil bolečino. Odločila sva se za operacijo v lokalnianesteziji z namenom, da bo lahko dejavno sodelovala z napenjanjemtrebušne stene, saj sem se bal, da sicer začetne kile sploh ne bomidentificiral. Pri operaciji sem v predelu zunanjega dimeljskega obročanaletel na fibrozirano strukturo, ki je aponevrozo zunanje poševnemišice (m. obliquus externus abdominis) fiksirala na spodaj ležečo notranjopoševno mišico (m. obliquus internus abdominis), zato se plastitri centimetre proti notranjemu dimeljskemu obroču nista hoteli ločiti,kot je to sicer običajno. Pomislil sem na kak eksotičen tumor, zato smopacientko prevedli v splošno anestezijo. Aponevrozo zunanje poševnemišice sem z lahkoto odprl v predelu notranjega dimeljskega obroča, kjersem identificiral ligamentum teres uteri, ki je v smeri proti zunanjemuobroču prehajal v prej opisano fibrozirano tumorozno spremembo.Kilna vreča je bila minimalna. Odločil sem se za »en bloc« izpraznitevdimeljskega kanala od pubičnega tuberkla do notranjega obroča (slika1), odstraniti sem moral del ingvinalnega ligamenta, del zunanje innotranje poševne mišice, saj sicer »tumorja« ne bi odstranil v zdravo.Prosti konec ligamentum teres uteri sem zašil pod notranjo poševnomišico. Za rekonstrukcijo dimeljskega kanala sem moral uporabitimrežico, še prej pa sem notranji obroč začepil z istim materialom. Bilsem presenečen nad izvidom histologije: endometrioza, ni zle rasti. Odoperacije je sedaj minilo 10 mesecev in gospa je brez težav.Nekaj mesecev kasneje je prišla v ambulanto 37-letna ženska, matidveh otrok, zaradi dogovora o operativnem zdravljenju levostranskedimeljske kile, ki se je pojavila pred štirimi leti. Za pregled se je odločila,ker jo je zadnje mesece kila pogosteje bolela in je v dimljah opažala oteklino,ki se je občasno večala.Zatipal sem 2 x 3 cm velikonereponibilno spremembo.Iz prvega primera sem se naučil,da je v dimljah možnaendometrioza, zato sem sezelo ogrel za to diagnozo, komi je potrdila, da je najslabšemed menstruacijo. Sicer niimela nobenih ginekološkihtežav. Naredili smo ultrazvok,ki je pokazal cistično, septirano formacijo v ingvinalnem kanalu. Prioperaciji v spinalni anesteziji sem v dimeljskem kanalu našel cističnospremembo s serozno vsebino, ki je ni bilo moč ločiti od ligamentumteres uteri, notranji dimeljski obroč pa je bil razširjen. Ligamentum teresuteri s cistično spremembo sem odstranil in krn podšil pod notranjopoševno mišico. Naredil sem hernioplastiko po Bassiniju. Histologijaje potrdila klinični sum na endometriozo. Od operacije je minilo šestmesecev in pacientka se dobro počuti.Endometrioza izven medenice, imenovana tudi ekstragenitalnaendometrioza, je redka. Markham et al (1) je za to obliko endometriozepredlagal razdelitev v štiri skupine: prva skupina – intestinalni trakt,druga skupina – urinarni sistem, tretja skupina – pljuča in prsna votlina,in četrta skupina – ostale lokacije (koža, trebušna stena, živčni sistem…).Le občasno poročajo o ingvinalni endometriozi. Praviloma se pojavljana desni strani in je v tretjini primerov povezana z dimeljsko kilo (2).Pri ženskah v plodnem obdobju moramo pri bolečinah v dimljahpomisliti tudi na ingvinalno endometriozo. Tipična ciklična bolečina(vezana na menstruacijo) se sicer pojavlja le v polovici primerov (3),pravilna predoperativna diagnoza pa se postavi le v 38 odstotkih(4). Klinična slika je lahko zelo različna in tudi makroskopski videzendometriozno spremenjenega tkiva je precej variabilen. Zdravljenjeingvinalne endometrioze zajema radikalno ekscizijo spremenjenegatkiva (5). Priporoča se tudi napotitev h ginekologu zaradi možnostisočasne intraperitonealne oziroma pelvične endometrioze (5, 3). Literatura:1. Markham SM, Carpenter SE, Rock JA. Extrapelvic endometriosis. Obstetrics and GynecologyClinics of North America 1989; 16: 193-4.2. Clausen I, Nielsen KT. Endometriosis in the groin (review). Int Gynecol Obstet 1987; 25:469-71.3. Singh KK et al. Presentation of endometriosis to general surgeons: a 10 year experience? BrJ Surg 1995; 82 (10): 1349-51.4. Sataloff DM, LaVorgna KA, McFarland MM. Extrapelvic endometriosis presenting as ahernia clinical reports and review of the literature. Surgery 1989; 105: 109-12.5. Kapan M, Kapan S, Vedut Durgun A, Goksoy E. Inguinal endometriosis. Arch Gynecol Obstet2005; 271: 76-8.ISIS december 2007

48DELO ZBORNICENa podlagi 14. člena poslovnika o delu skupščine in izvršilnega odbora Zdravniške zbornice Slovenije(osnovno besedilo sprejeto na ustanovni skupščini Zdravniške zbornice Slovenije dne 28. 3. 1992, dopolnitve sprejete na 24. redni sejiskupščine dne 22. 4. 1995 in 10. 6. 1995, na 26. redni seji skupščine dne 21. 9. 1996, na 36. redni seji skupščine dne 26. 10. 2000 ter na37. redni seji skupščine dne 29. 3. 2001)RAZPISUJEMnadomestne volitveza poslanca skupščineZdravniške zbornice Slovenijeza volilno enoto ZO2 (Osnovno zdravstvo - Štajerska)regije zasebni zdravniki Slovenijeza 14. december 2007Poslanec skupščine se voli na splošnih in tajnih volitvah dne 14. decembra 2007.Za poslanca skupščine lahko kandidira vsak član volilne enote, čigar kandidaturo podpre vsaj deset članov volilne enote.Kandidature določijo zdravniki na volilnem zboru volilne enote.Član volilne komisije ne more kandidirati za poslanca skupščine iz te volilne enote.Podrobna navodila za izvedbo volitev bo namestnik predsednika regijskega odbora prejel s posebnim dopisom.Asist. Vojko Kanič, dr. med.,predsednik skupščineZdravniške zbornice SlovenijeISIS december 2007

49D E L O Z B O R N I C ENa podlagi 14. člena poslovnika o delu skupščine in izvršilnega odbora Zdravniške zbornice Slovenije(osnovno besedilo sprejeto na ustanovni skupščini Zdravniške zbornice Slovenije dne 28. 3. 1992, dopolnitve sprejete na 24. redni sejiskupščine dne 22. 4. 1995 in 10. 6. 1995, na 26. redni seji skupščine dne 21. 9. 1996, na 36. redni seji skupščine dne 26. 10. 2000 ter na37. redni seji skupščine dne 29. 3. 2001)RAZPISUJEMvolitveposlancev skupščineZdravniške zbornice Slovenijeza 13. maj 2008Poslanci skupščine Zdravniške zbornice Slovenije se volijo na splošnih in tajnih volitvah dne 13. maja 2008.Za poslanca skupščine lahko kandidira vsak član volilne enote, čigar kandidaturo podpre vsaj deset članov volilne enote.Kandidature določijo zdravniki in zobozdravniki na volilnem zboru posamezne volilne enote.Podrobna navodila za izvedbo volitev bodo regijski odbori in dosedanji poslanci prejeli s posebnim dopisom v skladuz akti Zdravniške zbornice Slovenije.Asist. Vojko Kanič, dr. med.,predsednik skupščineZdravniške zbornice Slovenijedecember 2007 ISIS

50D E L O Z B O R N I C ELJUBLJANSKI REGIJSKI ODBOR – BOLNIŠNIČNO IN SPECIALISTIČNO ZDRAVSTVOStanovske teme morajo najti pot na seje skupščineMarko BitencLjubljanski regijski odbor – bolnišnično in specialističnozdravstvo:asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., specialist splošne kirurgije, KOza torakalno kirurgijo, SPS Kirurška klinika, UKC Ljubljana, predsednik;Matjaž Koželj, dr. med., specialist interne medicine, KO zagastroenterologijo, SPS Interna klinika, UKC Ljubljana, član; prim. dr.Cvetka Bilban Jakopin, dr. med., specialistka radioterapije in onkologije,Onkološki inštitut Ljubljana, članicaPoslanici:izr. prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., specialist pediatrije, SPSPediatrična klinika, UKC; doc. dr. Janez Tomažič, dr. med., specialistinterne medicine, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja,UKC Ljubljana; mag. Erik Brecelj, dr. med., specialist splošne kirurgije,Onkološki inštitut Ljubljana; asist. mag. Tomaž Čakš, dr. med.,specialist splošne medicine in specialist higiene, Inštitut za higieno,Medicinska fakulteta Ljubljana; Aljaž Hojski, dr. med., sekundarij,Ljubljanska regija; prof. dr. Marjeta Hren Božič, dr. med., specialistkaginekologije in porodništva, upokojena zdravnica, Ljubljana; MatejaKaja Ježovnik, dr. med., sekundarijka, Ljubljanska regija; doc. dr.Franek Klemenc, dr. dent. med., specialist za zobne in ustne bolezniSPS Stomatološka klinika, UKC Ljubljana; prim. Andrej Možina, dr.med., specialist ginekologije in porodništva, SPS Ginekološka klinika,UKC Ljubljana; prim. asist. Martin Možina, dr. med., specialistinterne medicine, Center za zastrupitve, SPS Interna klinika, UKCLjubljana; Urška Rahne Potokar, dr. med., specialistka kliničnemikrobiol., Zavod RS za transfuzijsko med.; Vladimir Senekovič, dr.med., specialist splošne kirurgije, KO za travmatologijo, SPS Kirurškaklinika, UKC Ljubljana; izr. prof. dr. Branka Stirn Krajnc, dr. med.,specialistka oftalmologije, Očesna klinika, KC; prim. mag. RajmondŠavrin, dr. med., specialist fizikalne medicine in rehabilitacije, InštitutRS za rehabilitacijo; prim. mag. Anton Šteblaj, dr. med., specialistpsihiatrije, Psihiatrična klinika Ljubljana; asist. Zdravko Štor, dr. med.,specialist splošne kirurgije, KO za abdominalno kirurgijo, SPS Kirurškaklinika, UKC Ljubljana; asist. dr. Marjeta Terčelj Zorman, dr. med.,specialistka interne medicine, Center za pljučne bolezni in alergologijo,SPS Interna klinika, UKC Ljubljana; asist. Dušan Vlahović, dr.med., specialist anesteziologije in reanimatologije, KO za anestez. inintenzivno terapijo operativnih strok, SPS Kirurška klinika, KC; mag.Marjan Zaletel, dr. med., specialist nevrologije, KO za nevrologijo,SPS Nevrološka klinika, UKC LjubljanaDelo našega regijskega odbora, ki pokriva članice in člane, zaposlenev Kliničnem centru, na Onkološkem inštitutu, Medicinski fakulteti, Psihiatričnikliniki in Inštitutu za rehabilitacijo, je v zadnjih letih stalno. Oborganizaciji zbora zdravnikov pred pomladanskim zasedanjem skupščinein seji regijskega odbora v razširjeni sestavi pred jesenskim zasedanjemskupščine smo se v vmesnem času sestajali v okviru regijskega odbora.Na podlagi veljavnih pravil Zbornicesmo podajali mnenja kolegicamin kolegom ob postopkihza podelitev koncesije. Na zborupred pomladanskim zasedanjemskupščine smo predlagali pomočskrbstvenega sklada družini pokojnegačlana. Ob obravnavi besedilanovega statuta Zbornice, kipredvideva nov model članarineza tiste članice in članice, ki v časuopravljanja zdravniške službeprehodno opravljajo pomembneAsist. mag. Marko Bitenc, dr. med. funkcije v državnih organih, smopredlagali enako članarino tudi zatiste članice in člane, ki so zaposleni izključno na medicinskih fakultetah.Razlog za naš predlog je, da prej omenjeni ne prejemajo plač v skladu spoklicno kolektivno pogodbo za zdravnike in zaradi tega ne prejemajozdravniškega dodatka. Njihovi dohodki so zaradi tega nižji.Drugi predlog našega regijskega odbora skupščini je bil, da sprejmesklep, ki bi nemudoma povzročil priznavanje specializacij na podlagiminulega dela. Razlog za tak predlog je stanje, ko bodo iz sistema specializacijprihajali specialisti gastroenterologi, travmatologi, kardiologi,kardiovaskularni kirurgi, torakalni kirurgi itd., katerim so bili mentorjispecialisti internisti in splošni kirurgi.Pomembnih stanovskih tem na skupščine v zadnjih letih iz neznanihrazlogov nismo uspeli uvrstiti. V lanskem letu smo si želeliargumentirane razprave o delovnopravnih položajih zdravnika, kotjih kot najustreznejše za kakovostno, učinkovito in racionalno javnozdravstvo in stimulativno okolje za nas vidimo sami. Verjetno smo siveliko tudi sami krivi, če potem o naših pogojih za opravljanje poklicaveliko predavajo in vplivajo na javno mnenje drugi, mi pa le bolj ali manjuspešno reagiramo. Čeprav vemo, da se položaj slovenske zdravnice inzdravnika ne glede na njihov delovnopravni položaj slabša, pogrešamojasno strategijo in koordinacijo slovenskih zdravniških organizacij, kibi našemu poklicu v prihodnosti obetala boljše čase. V zadnjih letih jerealna vrednost našega dela padla za okoli 40 odstotkov, v naših vrstahpa razen v neformalnih pogovorih majhnih skupin kolegic in kolegovni čutiti upora. Razprave o takih in podobnih stanovskih problemihsmo si želeli doživeti na zadnji skupščini, pa je nismo. Mogoče bi bila obstanovskih temah tudi udeležba poslancev na skupščinah boljša.In prav zaradi zgoraj povedanega sem na začetku tega poročila zapisal,da je delo našega regijskega odbora stalno. Mogoče pa predstavljaskupina naših kolegov revmatologov, ki se je brezpogojno odločila zavelike spremembe, tisti sunek sile, ki nam bo predstavljala začetek sprememb.Če ne drugega, nam bo spremenila stalnost. Ne pozabimo, sonaši kolegi in člani Zbornice.ISIS december 2007

52D E L O Z B O R N I C E1893 1992 200715 let ponovnega delovanjaZdravniške zbornice SlovenijeJesen je čas pobiranja sadov dela v preteklemobdobju in hkrati čas sejanjaranine za žetev v naslednjem letu. Deltega večnega kroga življenja je tudiZdravniška zbornica Slovenije, ki v letošnjemletu praznuje 15 let svojega ponovnegadelovanja. Jesenski dnevi so v polnem žarenju5. novembra 2007 v unionski dvorana hotelaUnion v Ljubljani pozdravili številne goste naslovesnosti, ki ni bila namenjena le pregledudela, temveč tudi zahvali številnim, ki so jopomagali soustvarjati. Častni pokrovitelj jebil predsednik Državnega zbora RepublikeSlovenije, France Cukjati, dr. med. Ne zato,ker je bil prvi sekretar Zbornice, temveč zato,ker je čas praznika sovpadel s predsedniškimivolitvami.Program so s svojimi glasovi popestriličlani zasedbe Perpetuum Jazzile. V osnovnisestavi zasedba nastopa kot zbor, ki zna nadomeščatizvoke številnih inštrumentov, takoda solistični vokal dejansko obkroža glasbenoozadje, kjer ni mogoče z gotovostjo trditi, daza pevci, nekje v globokem zaodrju, ni skritajazzovska instrumentalna zasedba. Dirigentskodelo z veseljem in žarom opravlja TomažKozlevčar.Po obveznih uvodnih himnah je oder suverenozavzela asist. mag. Nena Kopčavar Guček,dr. med., specialistka družinske medicine inasistentka na Katedri za družinsko medicino naljubljanski Medicinski fakulteti. Z izjemno pretanjenostnjo,profesionalnostjo in uglajenostjoje sprejela izziv vodenja prireditve.Zbrane goste je najprej pozdravil predstavniknajvišjega zakonodajnega telesa stanovskeorganizacije, predsednik skupščine Zbornice,asist. Vojko Kanič, dr. med. V imenu zobozdravnikovje goste pozdravila podpredsednicaskupščine Zdravniške zbornice, Diana TerlevićDabić, dr. dent. med. Zbornice ne bi bilo, če neAsist. mag. Nena Kopčavar Guček, dr. med.,specialistka družinske medicine in asistentkana Katedri za družinsko medicino na ljubljanskiMedicinski fakulteti, je z izjemno pretanjenostnjo,profesionalnostjo in uglajenostjosprejela izziv vodenja prireditveAsist. Vojko Kanič, dr. med., predsednikskupščineDiana Terlević Dabić, dr. dent. med., podpredsednicaskupščineISIS december 2007

53D E L O Z B O R N I C EProf. dr. Pavel Poredoš, dr. med., predsednikSlovenskega zdravniškega društvabi idejo zagrabili in realizirali v Slovenskemzdravniškem društvu. V njegovem imenu se jespomnil zgodovinskih dejstev njegov sedanjipredsednik, prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med.Zbrane je v imenu Sindikata zdravnikov inzobozdravnikov Slovenije FIDES pozdravilpredsednik, Konrad Kuštrin, dr. med. Naslovesnost sta bila vabljena dekana obeh slovenskihmedicinskih fakultet. Medtem, ko se jeprof. dr. Ivan Krajnc opravičil, je prof. dr. DušanŠuput, dr. med., dekan Medicinske fakultete vLjubljani, predstavil možnosti sodelovanja medobema organizacijama v prihodnje.Konrad Kuštrin, dr. med., predsednik Sindikatazdravnikov in zobozdravnikov SlovenijeFIDESZdravniška zbornica Slovenije se tesnopovezuje in sodeluje s sosednjimi zbornicami.Zato so se povabilu odzvali prim. DraženBorčić, dr. med., podpredsednik Hrvatskeliječniške komore, prof. dr. Mauro Melato,predsednik Zbornice zdravnikov in zobozdravnikovza Trst, dr. Roberta Chersevani,predsednica Zbornice zdravnikov in zobozdravnikovza Gorico.Zdravniki tesno sodelujejo z drugimimedicinskimi strokovnjaki in veseli smo bili,da sta se povabilu odzvali in spregovorilitudi dr. Bojana Filej, predsednica ZborniceProf. dr. Dušan Šuput, dr. med., dekan Medicinskefakultete v Ljubljanizdravstvene in babiške nege Slovenije, termag. Andreja Čufar, predsednica Lekarniškezbornice Slovenije.Trije slavnostni govorniki, prof. dr. VladislavPegan, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije,mag. Zofija Mazej Kukovič, ministrica zazdravje in g. France Cukjati, dr. med., predsednikDržavnega zbora in častni pokrovitelj, sobolj obširno predstavili Zbornico, zato njihovegovore objavljamo v nadaljevanju.Slovesno so bila podeljena odličja Zbornice,ki so jih prejeli: Hipokratovo priznanje:prim. Gustav Weilguny, dr. med. in MarkoPrim. Dražen Borčić, podpredsednik,Hrvatska liječniška komoraProf. dr. Mauro Melato, predsednik Zbornicezdravnikov in zobozdravnikov za TrstDr. Roberta Chersevani, predsednica Zbornicezdravnikov in zobozdravnikov za Goricodecember 2007 ISIS

54D E L O Z B O R N I C EDr. Bojana Filej, predsednica Zbornice zdravstvenein babiške nege SlovenijePetrič, dr. dent. med.; naziv častna članica/častničlan Zdravniške zbornice Slovenije: VidaVadnov, dr. med., in Peter Gabrovec, dr. dent.med.; naziv zaslužni član Zdravniške zborniceSlovenije: Darinka Grmek Štrukelj, dr. med.,prim. Helena Jelka Reberšek Gorišek, dr. med.,prof. dr. Anton Dolenc, dr. med., prim. asist.mag. Jože Arzenšek, dr. med., France Cukjati,dr. med., prim. prof. dr. Marko Kolenc, dr. med.,Mag. Andreja Čufar, predsednica Lekarniškezbornice SlovenijeBoris Kravanja, dr. dent. med., Jože Možgan, dr.med., doc. dr. Marjan Premik, dr. dent. med.,prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent. med., prim. prof.dr. Zmago Turk, dr. med., prim. mag. FranceUrlep, dr. med., in prim. mag. France Vrevc,dr. med. Podrobne obrazložitve so podane vnadaljevanju.Tokrat so bila posebej slovesno podeljenatudi potrdila o opravljenem specialističnemizpitu, s čimer zdravnik pridobi licenco zasamostojno delo s pacienti. Ob tej priložnostije zbrane nagovoril prof. dr. Matija Horvat, dr.med., predsednik sveta za izobraževanje priZdravniški zbornici Slovenije.Ob koncu prireditve so z balkona zadonelizvoki zanimive skupine Leseni rogisti zDolenjske. Jože Setničar je iz vej in koreninizdelal unikatne rogove, skoraj brez dodanihmaterialov. Posamezno glasbilo zato ne zmoreigrati celotne lestvice tonov, kar je g. Setnikarrešil tako, da je izdelal različno uglašene rogove.Sedanja glasba je komponirana za devetrazličnih rogov, toliko mora biti tudi najmanjglasbenikov.Prireditev so omogočili: Krka, d. d., Lek,član skupine Sandoz, Pfizer, d. d. Elizabeta Bobnar NajžerFoto: Andraž GregoričSlavnostni govor predsednikaZdravniške zbornice Slovenijeprof. dr. Vladislava Pegana Spoštovani predsednik državnega zboraRepublike Slovenije France Cukjati, dr. med.,spoštovana ministrica za zdravje gospa mag.Zofija Mazej Kukovič, spoštovani predsedniktržaške zdravniške zbornice prof. dr. MauroMelato, predsednica goriške zdravniške zbornicegospa dr. Roberta Chersevani, podpredsednikHrvatske liječničke komore gospodPrejemniki potrdil o opravljenem specialističnem izpitu. Prvi z leve prof. dr. Matija Horvat, prvi z desne prof. dr. Vladislav Pegan.ISIS december 2007

55D E L O Z B O R N I C EMandat 1992 - 1996Prvi predsednik Zbornice je bil voljenna splošnih volitvah vseh članov. Po funkcijije bil tudi predsednik skupščine, izvršilnovodstvo je bilo v rokah generalnega sekretarja.Predsednik skupščine in predsednikZbornice: prim. Kurt Kancler, dr. med.Podpredsednik skupščine in podpredsednikZbornice: prim. mag. France Vrevc,dr. med.Generalni sekretar: France Cukjati,dr. med.Člani izvršilnega odbora: prim. mag.France Urlep, dr. med., višji svetnik (odborza osnovno zdravstvo), prim. Janez Zajec,dr. med., prim. Andrej Možina, dr. med.(odbor za bolnišnično zdravstvo), prof. dr.Matjaž Rode, dr. med., višji svetnik (odborza zobozdravstvo), Samo Fakin, dr. med.,asist. mag. Marko Bitenc, dr. med. (socialnoekonomskakomisija), prim. Milan Kotnik,dr. med. (komisija za pravno-etična vprašanja),mag. Anka Tekstor Tominšek, dr. dent.med. (komisija za zasebno dejavnost)dr. Dražen Borčič, predsednik Slovenskegazdravniškega društva prof. Pavel Poredoš,predsednik sindikata slovenskih zdravnikovFides Konrad Kuštrin, dr. med., in drugi visokigosti, dame in gospodje, kolegice in kolegiV imenu vseh slovenskih zdravnic in zdravnikov,zobozdravnic in zobozdravnikov, kakortudi v svojem imenu se vsem prisotnim iskrenozahvaljujem, da ste se odzvali našemu vabiluin na ta način dodali še bolj svečano obeležjedanašnjemu dogodku.Prva zdravniška zbornica v našem geografskemprostoru je bila ustanovljena pred 114leti kot Zdravniška zbornica Dežele Kranjske.Od ustanovitve leta 1893 dalje je Zbornicaskušala vse bolj urejati zdravniški poklic, kerpa vlada ni želela upoštevati njenih priporočil,so jo člani leta 1903 razpustili.Leta 1923 je bila Zdravniška zbornica napodročju Slovenije ponovno ustanovljena.Njen vpliv na samouravnavanje zdravniškegapoklica je bil vedno večji. Vodila je imenikzdravnikov, skrbela za enakomerno razporejanjezdravnikov po deželi, urejala delo tujihzdravnikov in izločala iz poklicne dejavnostizdravnike, ki so bili obsojeni zaradi kaznivegadejanja ali bili spoznani za krive pred razsodiščemZbornice.Zbornica je delovala do leta 1946, ko so bilirazpuščeni njeni organi.Danes proslavljamo 15-letnico ponovneustanovitve Zdravniške zbornice v samostojnidržavi Sloveniji leta 1992. Slovenski zdravnikiProf. dr. Vladislav Pegan, dr. med., predsednikZdravniške zbornice Slovenijeso namreč vse bolj pogrešali ustanovo, ki bi bilasposobna braniti in uveljavljati njihove stanovskeinterese. Že leta 1989 je bil na 126. rednemletnem srečanju Slovenskega zdravniškegadruštva v Velenju sprejet sklep o pripravah zaustanovitev Zdravniške zbornice. Čez dve letije bil imenovan iniciativni odbor za ustanovitevzbornice, kmalu se mu je pridružila šeena skupina zavzetih kolegov in z združenimimočmi so dosegli, da so se sanje vse bolj približevalesvojemu uresničenju. Pravna podlagaza formalno ustanovitev Zdravniške zborniceje bila zapisana v Zakonu o zdravstveni dejavnosti,ki je bil sprejet januarja 1992. Naslednjimesec je takratni minister za zdravje dal soglasjena predlog statuta Zdravniške zbornicein 28. marca 1992 je bila sklicana ustanovnaskupščina Zdravniške zbornice Slovenije. Drugpomemben mejnik za delovanje Zbornice jebil leta 1999 sprejem Zakona o zdravniškislužbi. Pri pripravi tega zakona sta sodelovalatudi Zdravniško društvo in zdravniški sindikatFides. Sodelovanje vseh treh zdravniškihorganizacij je bilo ves čas do danes spoznanokot jamstvo za uveljavitev legitimnih zahtevslovenskih zdravnikov in zobozdravnikov.Zdravniška zbornica Slovenije je v relativnokratkem obdobju od ponovne vzpostavitvepred petnajstimi leti dosegla visoko stopnjozrelosti, kar pa seveda ne pomeni, da nas vprihodnje ne čaka še veliko dela. Upam, danam z delom ne bo potrebno prekiniti, kotse je dogajalo v preteklosti. Delo Zbornice jebrez dvoma v javnem interesu, ki se izraža vskrbi za kakovostno zdravstveno varstvo našihvarovancev.Mandat 1996 - 2000Spremenjen statut je določil, da seločita zakonodajna in izvršilna vodstvenafunkcija, zato je bil na splošnih volitvahizvoljen predsednik Zbornice (nadomestilje prejšnjo funkcijo generalnega sekretarja),predsednika skupščine so izmed sebeizvolili poslanci.Predsednik Zbornice: asist. mag. MarkoBitenc, dr. med.Podpredsednik Zbornice: prim. AndrejMožina, dr. med.Predsednik skupščine: prim. AntonFeliks Židanik, dr. med.Podpredsednik skupščine: Živo Bobič,dr. dent. med.Člani izvršilnega odbora: Igor Praznik,dr. med. (odbor za osnovno zdravstvo),prim. Andrej Možina, dr. med. (odbor zabolnišnično in specialistično zdravstvo),prof. dr. Franc Farčnik, dr. dent. med. (odborza zobozdravstvo), prof. dr. Eldar M.Gadžijev, dr. med., višji svetnik (odbor zastrokovno-medicinska vprašanja), akad.prof. dr. Matija Horvat, dr. med., višji svetnik(svet za izobraževanje zdravnikov), doc.dr. Vojko Flis, dr. med., Žarko Pinter, dr.med. (odbor za pravno-etična vprašanja),Jani Dernič, dr. med. (odbor za socialnoekonomskavprašanja), France Cukjati, dr.med. (odbor za zasebno dejavnost)Zdravniška zbornica Slovenije je v 15 letihdosegla tudi visoko stopnjo samouravnavanjapoklica zdravnik in zobozdravnik. Pri tem sonajpomembnejša javna pooblastila, ki so ji bilazaupana. Vodenje registra zdravnikov, podeljevanjein podaljševanje licenc za samostojnozdravniško delo, opravljanje nadzorov in odleta 1999 tudi vodenje specializacij.Kot je že povedala podpredsednica skupščine,Diana Terlević Dabić, dr. med., trenutnopoteka sprejemanje novega statuta, ki posodobljenmed drugim daje večjo samostojnostzobozdravnikom, ki so se ob novih pogojihodločili, da ostanejo del Zdravniške zborniceSlovenije.Slovenska zdravniška zbornica ima tesnestike z vsemi evropskimi zdravniškimi organizacijami.V nekaterih so člani naše Zbornicedosegli visoka mesta, kar nam omogoča, da sedejavno vključujemo v reševanje problemovevropskih zdravnikov. Sodelujemo tudi zzdravniškimi zbornicami sosednjih držav.Medicinska znanost je v nenehnem razvoju.Vse več je možnosti za uspešno zdravljenjebolezni, ki so do pred kratkim veljale zaneozdravljive. Bolniki imajo polno pravico,da dobijo zdravstveno oskrbo v skladu zdecember 2007 ISIS

56D E L O Z B O R N I C EMandat 2000 - 2004Predsednik Zbornice: asist. mag. MarkoBitenc, dr. med.Podpredsednika Zbornice: prim. AndrejMožina, dr. med., prof. dr. Franc Farčnik,dr. dent. med.Predsednik skupščine: prim. AntonFeliks Židanik, dr. med.Podpredsednik skupščine: Živo Bobič,dr. dent. med.Člani izvršilnega odbora: asist. GordanaŽivčec Kalan, dr. med. (odbor za osnovnozdravstvo), prim. Andrej Možina, dr. med.(odbor za bolnišnično in specialističnozdravstvo), prof. dr. Franc Farčnik, dr. dent.med. (odbor za zobozdravstvo), prof. dr.Vladislav Pegan, dr. med. (odbor za strokovno-medicinskavprašanja), Žarko Pinter, dr.med. (odbor za pravno-etična vprašanja),Jani Dernič, dr. med. (odbor za socialnoekonomskavprašanja), Igor Praznik, dr.med. (odbor za zasebno dejavnost), akad.prof. dr. Matija Horvat, dr. med., (svet zaizobraževanje zdravnikov)najnovejšimi izsledki medicinske znanosti.Zdravniki pa so tisti vezni in nepogrešljivičlen v tej verigi procesa zdravljenja. Prenosnajnaprednejših načinov zdravljenja jevsakokrat dolžnost dobro obveščenih inizobraženih zdravnikov. Za njihovo čimboljkakovostno delo so nujno potrebni dobri pogojidela, med katere spada sodobna oprema,primerni prostori, primerno nagrajevanje inmožnost kakovostnega oddiha. Zdravniškazbornica ima za eno svojih temeljnih nalogprav zagotavljanje teh optimalnih pogojevza zdravniško delo. Samo dobro strokovnopodkovan, sproščen, materialno neodvisenin nasploh zadovoljen zdravnik je sposobennuditi bolniku kakovostno storitev.Zadnje čase veliko govorimo o pomanjkanjuzdravnikov v Sloveniji. Posledice sopreobremenjenost zdravnikov, neenakomernadostopnost do zdravstvene oskrbe, predolgečakalne dobe in še kaj bi se našlo. V naslednjihletih lahko pričakujemo še poslabšanje tegastanja. Zdravnikov, ki bi prihajali v Slovenijoiz novih članic Evropske unije, praktično ni.Nekoliko večje je zanimanje za zdravniškodelo v Sloveniji iz republik nekdanje skupnedržave. A tudi to število je zanemarljivo. Prilivnovih diplomantov lahko pričakujemo le znaših dveh medicinskih fakultet. MariborskaMF bo nove zdravnike pričela ustvarjati šelečez nekaj let, torej smo naslednjih nekaj letodvisni le od ljubljanske MF. Tako se lahkonadejamo, da se bo število zdravnikov v Slovenijipričelo povečevati šele v naslednjemdesetletju. Da bi zmogli zadržati primernokakovost zdravstvene oskrbe naših bolnikovin hkrati ohranili javno zdravstvo, pa moramozagotoviti dva pogoja. Za prehodno obdobje,ko še ni pričakovanega priliva domačih zdravnikov,je potrebno mobilizirati razpoložljivekadre. Seveda to ne bo šlo brez primernemotivacije, ki jo predstavljajo boljši pogojidela, med katere spada tudi primerno nagrajevanje.Drugi pogoj pa je, da naše zdravnikezadržimo v domovini. V EU je možen prostpretok zdravnikov, ki pri sosedih ali kjerkoliv EU dobijo dokazano boljše pogoje za svojedelo. Za primer naj navedem Poljsko, kjer jepo priključitvi k EU odšlo v tujino že več tisočzdravnikov, več 10.000 pa jih je izrazilo željo poodhodu. Seveda ja vzrok za tolikšno emigracijopredvsem ekonomske narave.Naši dve fakulteti vzgajata kakovostnezdravnike. Tega se Evropa dobro zaveda. Ne dopustimo,da bi naši, predvsem mladi zdravnikiodhajali iz Slovenije iz ekonomskih razlogov.Skupaj naredimo nekaj, da se bo izboljšal tudimaterialni položaj slovenskega zdravnika. Kobodo zdravniki pričeli odhajati iz domovine,verjemite, bo prepozno.Mandat 2004 - 2008Predsednik Zbornice: prof. dr. VladislavPegan, dr. med.Podpredsedniki Zbornice: prof. dr.Andreja Kocijančič, dr. med., višja svetnica,prof. dr. Nenad Funduk, dr. dent. med.,(2004 - marec 2006) Sabina Markoli, dr.dent. med. (od marec 2006)Predsednik skupščine: asist. Vojko Kanič,dr. med.Podpredsednici skupščine: Sabina Markoli,dr. dent. med., (2004 - marec 2006)Diana Terlević Dabić, dr. dent. med. (odmarec 2006)Člani izvršilnega odbora: prim. asist. dr.Mateja Bulc, dr. med. (odbor za osnovnozdravstvo), prim. Jože Ferk, dr. med. (odborza bolnišnično in specialistično zdravstvo),prof. dr. Nenad Funduk, dr. dent. med.,Sabina Markoli, dr. dent. med. (odbor zazobozdravstvo), prof. dr. Andreja Kocijančič,dr. med., višja svetnica (odbor zastrokovno-medicinska vprašanja), ŽarkoPinter, dr. med. (odbor za pravno-etičnavprašanja), Jani Dernič, dr. med. (odborza socialno-ekonomska vprašanja), TatjanaPuc Kous, dr. med. (odbor za zasebno dejavnost),akad. prof. dr. Matija Horvat, dr.med., višji svetnik (svet za izobraževanjezdravnikov)Naslednja leta bodo za zdravstvo prelomna.Demografske spremembe v smislu staranjaprebivalstva, nova medicinska tehnologija,draga, a učinkovita zdravila proti raznimoblikam raka, vse večja osveščenost in tudizahtevnost naših bolnikov bodo ustvarjale neslutenepritiske na zdravstveno blagajno in naizvajalce zdravstvenega varstva. Vsi, ki na neknačin krojimo sistem zdravstvenega varstva vtej državi, bomo morali s skupnimi močmi najtiprimerne rešitve. Pri tem nelahkem opravilubomo morali prisluhniti tudi našim bolnikom,ki dobro vedo, kaj jim kakovostno zdravstvolahko ponudi.Potrebnih bo veliko dogovorov in usklajevanj,ki morajo potekati v strpnem ozračju.Zbornica bo kot doslej po svojih najboljšihmočeh pripravljena iskati prave poti v slovenskemzdravstvu.Današnji večer pa naj bo namenjen manjresnim zadevam, zato vam vsem, spoštovaniprisotni, želim osebnega ugodja ob prisostvovanjuproslavi ob jubileju naše Zbornice. Govor ministrice za zdravje ZofijeMazej Kukovič Dober večer, spoštovane gospe in gospodje,spoštovani predsednik državnega zbora gospodCukjati, spoštovani predsednik Zdravniškezbornice prof. PeganMag. Zofija Mazej Kukovič, ministrica zazdravjeGospod Cukjati in prof. Pegan sta človeka,ki sta mi dala ogromno, ko sem vstopila vprofesionalni svet zdravstva. In tudi roka, kije iskreno podana, pomeni, da dobimo ljudjeenergijo, da lahko opravljamo naloge in smoISIS december 2007

57D E L O Z B O R N I C Ekos še tako težkim izzivom. Zdravstvo je izjemnotežek izziv, sama sem bila navajena bolnikovv gospodarskem smislu... podjetij, ki jih je bilopotrebno sanirati. V sistemu zdravstva je tolikoodprtih priložnosti in to mi daje po teh skorajdveh mesecih res moči in elana, da verjamem,da lahko skupaj storimo mnogo. S predstavnikiZdravniške zbornice sem se imela že priložnostnekajkrat srečati. Govorili smo o zelo aktualnihtemah, o nacionalnem programu, za kateregavemo, da ga nujno potrebujemo, da nujnopotrebujemo ta kažipot za naprej, da nismosamo gasilci, ki gasimo vsak dan, ampak smotisti, ki trdno vidimo prihodnost. Predstavnikizdravstvene dejavnosti govorijo o različnihtežavah in velikokrat naštevajo stvari, ki sona videz nerešljive. Tudi o Zdravniški zborniciimajo veliko povedati. Dostikrat povprašam inpravim: »Pa saj ste vi člani Zbornice, zakaj nereagirate, zakaj ne dajete tam pobud?« Nakarpravijo, da ne gre, ne vem, ali ni dovolj pogumaali dovolj energije. Vsekakor sem prepričana,da je Zdravniška zbornica tista, ki je ogromnopripomogla in lahko pripomore k razvojuzdravstva v Sloveniji, k temu, da bomo imelijutri zadovoljne paciente in seveda zadovoljneizvajalce. Kajti to lebdenje v zraku, ki se ga čutiiz vseh javnih zavodov, je vendar tisto, ki opozarjana to, da so spremembe potrebne. Ne tistespremembe, ki obrnejo vse na glavo, ampaktiste, ki na kakovosti že obstoječega nadgradijonekaj novega. Kajti tisto, kar je danes dobro,pomeni, da jutri že ni več prav, jutri moramobiti boljši, kakovostnejši. Ob predsedovanjuEvropski uniji je velika priložnost za vse vas,ki ste strokovnjaki ne samo nacionalnegakova, ampak tudi evropskega in svetovnega.Tu je priložnost za to, da se na konferencah, kijih bomo organizirali, s poudarkom na raku, spoudarkom na informacijski podpori zdravju,izmenjajo nove izkušnje in da Slovenija stopiše korak višje na piedestalu na področjuzdravstva, ki ga sicer že ima. Najlepše čestitkevsem slavljencem, najlepše čestitke Zdravniškizbornici. Verjamem, da ta vlada o ukinjanjuZbornice ne razmišlja, vsaj v tem mandatu ne.Srečno vsem.Govor častnega pokrovitelja,predsednika državnega zbora,Franceta Cukjatija Drage kolegice, kolegi, spoštovana ministrica,ob takem jubileju, kot je 15-letnica, se človekz veseljem ozre nazaj v zgodovino, tudi z nekonostalgijo, nekim veseljem, saj veste, lepo seje spominjati mladih let. Mislim, da so tističasi zelo zanimivi za vse nas, ne samo za tiste,tukaj jih je mnogo, ki smo resnično delali ingarali. Nismo garali samo s šampanjcem, karste videli na fotografijah. Veste, v tistih časih,v 80. letih, ko je cvetelo neko razburljivo dogajanjev Sloveniji in želja po demokratizaciji,po osamosvojitvi, po neki novi državni tvorbiitd., se je rojevala, kot ste slišali gospoda predsednikaZdravniške zbornice, tudi v zdravniškihvrstah želja po ponovni vzpostavitvizbornice. Od vsega začetka je obstajala nekaideja o tej zbornici, ne samo vprašanje plačzdravnikov, zato imamo sindikate. Ne samoželja po strokovnem izobraževanju, to je resničnoin se je izkazalo tudi za dobro, nalogaSlovenskega zdravniškega društva, ampaknekaj drugega, česar nismo imeli do takrat,to je ustanovitev Zbornice. Neka povezanostzdravnikov, ki potem kot en sistem vpliva nazdravstveno politiko. Na tisto politiko, ki določane samo pogoje dela v zdravstvu, ampakodloča tudi, kako bo ta sistem služil bolnikom.In če pogledate, kdo pravzaprav najbolje poznaprobleme bolnikov danes? Kdo, če nezdravnik? Kdo tudi vidi in čuti na svoji kožinapake zdravstvenega sistema, ki ovirajo deloali pa ne dopuščajo najbolj učinkovitega delaza bolnike? Kdo, če ne zdravnik? In kdo naj bivso to znanje, vse to čutenje, vse to odkrivanje– intuitivno, pa tudi strokovno, statistično intako dalje – zbral in nekako, rekel bi, politiziral,če ne Zbornica? In kdo naj bi bil tisti, ki naj bita dognanja, ta odkritja, to čutenje razumel inmu prisluhnil, če ne politika? Glejte, v tistihčasih, ko se je rojevala Zbornica, je bilo to neprestanopred očmi. Še ob koncu 80. let, še predZakonom o zdravstveni dejavnosti, še predensmo lahko ustanovili Zbornico, smo v tistihmanjših skupinah že oblikovali prvi registerzdravnikov Slovenije. Mi smo imeli že dve letipred zakonom ali vsaj leto in pol ta register,priimek in ime, kje dela, koliko je star. In sicersmo imeli po vseh bolnišnicah in zdravstvenihdomovih ljudi, ki so delali seznam, aktualniseznam. In ko smo imeli ta register, smo žepred zakonom oblikovali volilne enote, se pripravljalina volitve, oblikovali osnutek statuta,pravilnik o volitvah. Ko je bil zakon sprejet,smo v mesecu in pol, niti v dveh mesecih,že imeli prvo konstitutivno sejo. FrancetuBučarju, takratnemu predsedniku skupščine,se zahvaljujem, da nam je dovolil, da smo vveliki dvorani imeli to ustanovno skupščino. Inpotem se je začelo. Zdravniško društvo nam jezagotovilo prostor: kletna soba, drugega ni bilo,4x2 metra, ena miza, računalnik, veste kakšnezmogljivosti je imel, in potem se je začelo. Inpoglejte, kaj je danes. V 15 letih tako močnaorganizacija, enotna, brez prepirov, ki jih je bilonekako čutiti na začetku med zdravniškimiorganizacijami. In ponovno poudarjam, ciljZdravniške zbornice je organizirati delo, nesamo za posameznega zdravnika, za njegovoizobraževanje, za organizacijo dela in pomoč,ampak tudi za celoten zdravstveni sistem.Vplivati na politiko, to je najbolj verodostojensogovornik politiki za zdravstvo. Verjemite mi.Že v prvih letih, ko smo, v začetku še ne kotZbornica, sodelovali pri oblikovanju Zakonao zdravstveni dejavnosti, so bile mnoge zelodobre stvari vnešene prav z našim naporom.In doslej še noben zdravstveni zakon ni zdržalveč kot deset let, ta je zdržal več, čeprav je potrebenpopravkov, kajti novi izzivi zahtevajospremembe. In ponovno poudarjam, dva pogojamorata biti izpolnjena, da bo ta učinekv korist vsem, vsej državi: da vse zdravniškeorganizacije ostanejo med sabo povezane, dasodelujejo, ter da Zdravniška zbornica kot taka,grajena na resnično parlamentarni ravni, to sepravi, kjer resnično dobijo vse volilne enote,vsi, ki so pripravljeni delati, glas v zbornici,vpliv na zbornico, da ta zbornica zna pritegnitves sistem dogajanja v zdravstvu, ga oblikovativ sprejemljivo obliko in ga ponuditi politiki.Politika pa naj ne bo neumna in naj ne zavračate na krožniku prinešene možnosti. Kadarkolije v teh 15 letih, to lahko rečem, politika zavrnilatehtne, premišljene predloge Zbornice,France Cukjati, dr. med., predsednik Državnegazbora in častni pokroviteljse je izkazalo za zelo napačno. Zelo sem vesel,da je gospa ministrica tako pozitivno prikazalasvoj odnos do Zdravniške zbornice. Želim, data zbornica ohrani čut za nacionalno zdravje,za naš zdravstveni sistem, za zdravnika kottistega nosilca, ki je pravzaprav odgovoren,ne samo za enega pacienta, za vse paciente zavso državo na nek način, da to ostane prisotnoin, da se tega vedno znova zavedamo. Če kdaj,december 2007 ISIS

58D E L O Z B O R N I C EPrim. Stanislav Mahne, dr. med., prim. Gustav Weilguny, dr. med., prof. dr. Vladislav Pegan, dr.med. (z leve)potem sedaj, v državnem zboru, lahko rečem,da mi ni žal, da je slovensko zdravništvo šlopo tej poti, mi je pa žal, kadar politika tega nezna ceniti.Obrazložitev dodelitve Hipokratovegapriznanja prim. Gustavu Weilgunyu,dr. med. Prim. Gustav Weilguny, dr. med., se je rodil9. 3. 1935 v Ljubljani, kjer je končal osnovnošolo in klasično gimnazijo. Odločil se je zaštudij splošne medicine in diplomiral leta 1960na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Obveznistaž je opravljal deloma v Ljubljani, deloma vtrboveljski bolnišnici.Po opravljenem strokovnem izpitu se je leta1962 zaposlil kot splošni zdravnik v slovenjgraškemzdravstvenem domu in se leta 1964preselil v Koper. Nadaljeval je z delom splošnegazdravnika v tukajšnjem zdravstvenemdomu, s terenskim delom in občasnim delomv šmarski ambulanti ter v ambulanti za pregledvozniških kandidatov. Leta 1968 je postal tudiizbrani zdravnik v podjetju Slavnik, saj takratspecializacije z medicine dela še ni bilo. Natose je odločil za specializacijo iz dermatovenerologijein jo končal leta 1974. Organiziral jeprvo redno dermatovenerološko ambulanto inkožnovenerični dispanzer v splošni bolnišniciIzola, ki je pričela z delom v prostorih starepiranske bolnišnice. Vzporedno z osnovno zadolžitvijoje šest let poučeval dermatovenerologijotudi na srednji zdravstveni šoli v Piranu.V letih od 1984 do 1988 je bil direktor tedanjebolnišnice Piran. Poleg tega je vsa leta delovalv dermatološki sekciji SZD, zlasti z dejavnimsodelovanjem pri podiplomskih tečajih zaosnovno zdravstvo v okviru Kogojevih dnevov.ISIS december 2007Več mandatnih dob je bil član razširjenegastrokovnega kolegija dermatovenerološkeklinike v Ljubljani. Kljub majhnosti enote vSB Izola so uspeli organizirati nekaj srečanjslovenskih dermatologov na Obali. Bil je edenod pobudnikov dobrega sodelovanja s kolegifarmacevti, tako na lokalni kot na republiškiravni, npr. pri pripravi teme za podiplomskoizobraževanje farmacevtov. Organiziral je tudisekcijsko srečanje goriških, koroških in obalnihfarmacevtov s samostojnim strokovnim programom.Poleg tega je bil somentor inženirjufarmacije za specializacijo s področja pripravemagistralnih zdravil. Do leta 2006 je bil stalnisodni izvedenec za dermatovenerologijo.V okviru podiplomskega izobraževanjav osnovnem zdravstvu je vrsto let po predhodnihdogovorih pripravljal predavanja zamedicinske sestre in zdravnike v Izoli in Luciji.Vsa leta delovanja kor dermatovenerolog jesodeloval pri mnogih oddajah na koprskemradiu in TV.Kot dermatolog je bil mentor več kot 80zdravnikom, ki so opravljali obvezni zdravniškistaž po nekdanjih predpisih, ter 22 zdravnikomv okviru njihovih specializacij, ki so v svojemprogramu obsegale dermatovenerologijo.Zdravniška zbornica Slovenije svojemučlanu prim. Gustavu Weilgunyu, dr. med.podeljuje Hipokratovo priznanje za izjemnezasluge pri stanovskem in organizacijskem deluter bistveni prispevek k ugledu slovenskegazdravništva in zobozdravništva. Obrazložitev dodelitve Hipokratovegapriznanja Marku Petriču, dr.dent. med. Marko Petrič, dr. dent. med., se je rodil 4.12. 1933 v Ljubljani, v Kranj se je preselil leta1937. V Kranju je obiskoval osnovno šolo ingimnazijo ter leta 1952 maturiral. Istega leta seje vpisal na Medicinsko fakulteto, oddelek zastomatologijo, v Ljubljani in julija 1957 diplomiral.Istega leta se je zaposlil v zdravstvenemdomu v Kranju, kjer je bil 18 let strokovnivodja zobozdravstvene službe. Od leta 1994je bil zasebnik s koncesijo za oralno kirurgijodo leta 2000, ko se je upokojil.V šolskem letu 1970/71 je opravil podiplomskištudij javnega zdravstva na šoli A.Štamparja Zagreb (oddelek v Ljubljani). Učilse je tudi pri prof. Čelešniku. Ko je bila danazakonska možnost za specializacijo iz oralnekirurgije, je postal prvi specialist oralne ki-Prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., Marko Petrič, dr. dent. med., Diana Terlević Dabić, dr. dent.med. (z leve)

59D E L O Z B O R N I C Erurgije v Sloveniji - januarja 1975. Kot prvi vSloveniji je uvedel sodobne metode dentalneimplantologije.Bil je prvi zobozdravnik, ki je skupaj zanesteziologom popravljal zobe duševnoprizadetim otrokom v splošni anesteziji. Vletih od 1979 do 1980 je opravil akademskospecializacijo.Prvi je uvedel tudi silikonske odtise v protetiki.Novost je prinesel iz Nemčije, kjer je sodelovals prof. Schönom, ko je bil tudi vabljenipredavatelj na nemški kliniki in se je v glavnemukvarjal z ergonomijo. Je tudi avtor številnihknjig o ergonomiji v zobozdravstvu.Dejavno je sodeloval na strokovnih sestankihin kongresih v nekdanji Jugoslaviji in vokviru FDI. Najgloblje je preučil fokaloze in biltakrat vodilni strokovnjak na tem področju.Zdravniška zbornica Slovenije svojemučlanu Marku Petriču, dr. det. med. podeljujeHipokratovo priznanje za izjemne zasluge pristanovskem in organizacijskem delu ter bistveniprispevek k ugledu slovenskega zdravništvain zobozdravništva.Obrazložitev dodelitve naziva »častnačlanica Zdravniške zbornice Slovenije«Vidi Vadnov, dr. med. Vida Vadnov, dr. med., je rojena 30. 5. 1927v Ljubljani. Medicino je študirala v Ljubljani,prvo službo je nastopila v Piranu kot splošnazdravnica. Ob vsem delu in dežurstvu je prostovoljnodelala tudi v Dispanzerju za pljučnebolezni v Piranu. V zgodnjih šestdesetih letihje začela delati na internem oddelku Splošnebolnišnice v Kopru. Kasneje se je bolnišničnioddelek interne medicine preselil iz Kopra vAnkaran in tam je nadaljevala specializacijo izinterne medicine. Kot specialistka interne medicineje v zgodnjih sedemdesetih letih štiri letaopravljala funkcijo direktorice v Bolnišnici zapljučne bolezni v Sežani. Vrsto let je predavalana Srednji medicinski šoli v Piranu.Sodelovala je v invalidski komisiji in raznihdrugih komisijah v sklopu nekdanjega Socialnegazavarovanja. Sodelovala je pri organizacijifluorografskih akcij. Med tem delom je dobivalasveže podatke o prevalenci sladkornebolezni, ki je nezadržno naraščala.Leta 1975 je ustanovila Dispanzer za sladkornobolezen v Kopru. Organizirala je inskrbela za diabetološko službo na Obali. Bilaje pobudnica za zbiranje sredstev za izgradnjostavbe v sklopu Zdravstvenega doma Koper,kjer je dispanzer še danes. Na začetku je dispanzerskrbel za sladkorne bolnike iz Notranjske,severne Primorske in Obale. Vodila ga je dosvoje upokojitve leta 1982.Po njeni zaslugi je dispanzer ves čas delovalsamostojno. Za bolnike je skrbel in še vednoPrim. asist. dr. Mateja Bulc, dr. med., Vida Vadnov, dr. med., prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med.(z leve)skrbi posebej izobražen strokovni kader.Vedno je skrbela za sprotno izobraževanjein usposabljanje sodelavcev. Tudi po njeniupokojitvi je dispanzer deloval brez problemov,saj je še pravi čas poskrbela za šolanje novihspecialistov. Vsem mladim zdravnicam inzdravnikom, ki so prihajali delat v Zdravstvenidom Koper, je bila vedno pripravljena pomagatiz nasvetom, pa tudi s konzultantskimipregledi bolnikov, ki so se začetnikom zdelizapleteni, pa čeprav niso bili diabetiki.Zdravniška zbornica Slovenije Vidi Vadnov,dr. med., podeljuje naziv »častna članicaZdravniške zbornice Slovenije« za izjemnezasluge pri stanovskem in organizacijskem deluter bistveni prispevek k ugledu slovenskegazdravništva in zobozdravništva. Obrazložitev dodelitve naziva»častni član Zdravniške zborniceSlovenije« Petru Gabrovcu, dr.dent. med. Peter Gabrovec, dr. dent. med., rojen v Žireh,se je po končani srednji šoli vpisal na oddelekza stomatologijo Medicinske fakultete v Ljubljani,kjer je diplomiral leta 1961. Specializacijoza zobne in ustne bolezni je opravil leta 1979.Asistent na Medicinski fakulteti za področjezobnih in ustnih bolezni je bil do leta 1972.Peter Gabrovec, dr. dent. med., je ime, ki jeza številne generacije diplomantov Medicinskefakultete s področja stomatologije in tudi zaširšo strokovno javnost neločljivo povezanos področjem prenašanja znanja zdravljenjazob in ustnih bolezni. Bil je izjemen fakultetniučitelj, saj je bil nesporen vzgled mnogimštudentom, zlasti zaradi svoje natančnosti incelovitosti pristopa v odnosu do problemovpacientov. Ob sočasnem, pravzaprav neponovljivem,skoraj nalezljivem izžarevanju svojepredanosti poklicu in pedagoškemu etosu jevselej nevsiljivo in s svojim neprikritim navdušenjemza pomen kakovostne ravni odnosado našega strokovnega dela s pacienti vsemnam – njegovim študentom – znal privzgojitimiselnost, da ohranitev vsakega zoba pomeniveliko za posameznikovo zdravje in da je našskupni trud vedno v funkciji udejanjanja našepoklicne zaveze: ohraniti zdrave zobe čim dlje.Kot izvrsten pedagog si je vedno prizadevalštudentu in pacientu zagotoviti tisto kakovostnonajboljšo rešitev v danem trenutku.Nikoli ni skoparil s pohvalo študentu, ki jenapredoval. Če bi bilo študentovo delo lahkoše boljše, kot je bilo, ga ni nikoli grajal, marvečmu je razložil in svetoval, s čim in kako lahkohitreje napreduje pri svojem delu.Kot pedagog in sodelavec je bil PeterGabrovec vedno osebno skromen, človeškotopel in dostopen, študentom in sodelavcempa je vedno znal prisluhniti s pristnim zanimanjem.Zdravniška zbornica Slovenije Petru Gabrovcu,dr. dent. med., podeljuje naziv »častničlan Zdravniške zbornice Slovenije« za izjemnezasluge pri stanovskem in organizacijskem deluter bistveni prispevek k ugledu slovenskegazdravništva in zobozdravništva. Obrazložitev dodelitve odličja»zaslužna članica - zaslužni članZdravniške zbornice Slovenije« Zamisel o ustanovitvi zdravniške zbornicese je pojavljala že nekaj let, javno izražena padecember 2007 ISIS

60D E L O Z B O R N I C EProf. dr. Vladislav Pegan, dr. med., Peter Gabrovec, dr. dent. med., Sabina Markoli, dr. dent. med.(z leve)je bila na občnem zboru Slovenskega zdravniškegadruštva leta 1989. Naslednje leto,18. maja 1990, je bil na 127. rednem letnemsrečanju članov Slovenskega zdravniškegadruštva v Velenju izvoljen iniciativni odborza ustanovitev »Zdravniške zbornice Slovenijev ustanavljanju«. Ena prvih nalog iniciativnegaodbora je bila, da pripravi »scenarij«vseh opravil in postopkov, ki naj bi na koncuvodili v novo stanovsko združenje. V istemobdobju so tudi nekateri zdravniki, ki nisodelovali v okviru Slovenskega zdravniškegadruštva, ustanovili iniciativni odbor za ustanovitevzdravniške zbornice. Novembra 1990sta obe skupini tudi formalno združili močiin ustanovljen je bil pripravljalni odbor zaustanovitev zbornice v sestavi: Jože Arzenšek,France Cukjati, Helena Jelka Reberšek Gorišek,Darinka Grmek Štrukelj, Marko Kolenc, BorisKravanja, Jože Možgan, Marjan Premik, MatjažRode, Zmago Turk, France Vrevc in FranceUrlep. Izoblikoval je predlog ciljev zbornicein izdelal organizacijsko shemo. Na podlagivzorcev je pripravil prvi osnutek statuta intudi osnutke nekaterih za delo zbornice zelopomembnih dokumentov.Pripravljalni odbor je 17. novembra istegaleta v predavalnici Medicinske fakultete v Ljubljanisklical ustanovni občni zbor Zdravniškezbornice v ustanavljanju, ki se ga je udeležil tudipredsednik takratnega predsedstva RepublikeSlovenije Milan Kučan.Leto 1991 je bilo leto intenzivnih priprav:februarja je bil objavljen osnutek statutaZdravniške zbornice Slovenije, ustanovljeni sobili tričlanski regijski koordinacijski odbori zaizvedbo volitev poslancev in glavnih funkcionarjevZbornice, septembra je bil objavljenrazpis za zbornične funkcionarje, v decembruistega leta pa so bile volitve poslancev in predsednikaZbornice.V februarju 1992 je pripravljalni odbortakratnemu ministru za zdravstvo BožidarjuVoljču poslal v soglasje predlog statuta Zdravniškezbornice.28. marec 1992 je bil za slovensko zdravništvopomemben dan, saj so se poslanci inorganizatorji dopoldne zbrali v slovenskemparlamentu na ustanovni skupščini Zdravniškezbornice Slovenije.Naštetih je le nekaj nalog, ki so jih opraviličlani iniciativnega odbora, da so ustvarili pogojeza ustanovitev Zdravniške zbornice Slovenije.Uresničitvi ideje so posvetili veliko svojegadragocenega časa in energije ter s svojim delomizdatno prispevali h krepitvi stanovske zavestimed slovenskim zdravništvom.Zdravniška zbornica Slovenije podeljujeodličje »zaslužna članica - zaslužni član« članominiciativnega oziroma pripravljalnegaodbora za ustanovitev Zdravniške zborniceSlovenije za izjemni prispevek pri uveljavljanjuposlanstva stanovske organizacije– zbornice doma in v tujini, ki ga prejmejo:prof. dr. Anton Dolenc, dr. med.; DarinkaGrmek Štrukelj, dr. med.; prim. Helena JelkaReberšek Gorišek, dr. med.; prim. asist. mag.Jože Arzenšek, dr. med.; France Cukjati, dr.med.; prim. prof. dr. Marko Kolenc, dr. med.;Boris Kravanja, dr. dent. med.; Jože Možgan,dr. med.; doc. dr. Marjan Premik, dr. dent.med.; prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent. med.;prim. prof. dr. Zmago Turk, dr. med.; prim.mag. France Urlep, dr. med.; prim. mag.France Vrevc, dr. med.Dobitniki odličij »zaslužni član – zaslužna članica« z vodstvom zbornice: Diana Terlević Dabić, France Vrevc, Zmago Turk, France Urlep, Matjaž Rode,Marjan Premik, Boris Kravanja, Marko Kolenc, Marija Dolenc (soproga Antona Dolenca), France Cukjati, Jože Arzenšek, Vojko Kanič, Jelka HelenaReberšek Gorišek, Vladislav Pegan, Jože Možgan s soprogo, Darinka Grmek Štrukelj (z leve proti desni)ISIS december 2007

62D E L O Z B O R N I C EZapisniki IO ZZSZapisnik 15. seje izvršilnega odboraZdravniške zbornice Slovenije,ki je potekala 27. septembra 2007Prisotni člani izvršilnega odbora: prim. asist. Mateja Bulc, dr. med.,prim. Jožef Ferk, dr. med., prof. dr. Matija Horvat, dr. med., prof. dr. AndrejaKocijančič, dr. med., Sabina Markoli, dr. dent. med., prof. dr. Vladislav Pegan,dr. med., Tatjana Puc Kous, dr. med., mag. Jana Wahl, dr. med.Prisotni vabljeni: Matej Andoljšek, dr. med., Elizabeta Bobnar Najžer,prof., Brane Dobnikar, univ. dipl. prav., Branko Pirš, dr. med., Diana TerlevićDabić, dr. dent. med.Odsotni vabljeni: asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., dr. Zlatko Fras,dr. med., prof. dr. Eldar Gadžijev, dr. med., asist. Vojko Kanič, dr. med.,asist. Dean Klančič, dr. med., prim. mag. Brane Mežnar, dr. med., AnicaNovak, dr. med.Vladislav Pegan je pozdravil prisotne ter predlagal razširitev dnevnegareda z dodatnimi točkami pod razno.Sklep št. 188/15/2007:1. Potrditev zapisnika 14. seje izvršilnega odbora z dne 6. septembra2007 in poročilo o izvršitvi sklepov2. Uvedba novih vprašalnikov za nadzore na primarni ravni3. Zdravniški dom Maribor – pismo o nameri4. Imenovanje dodatnih nadzorovanih zdravnikov in nadzornihkomisij za leto 20075. Imenovanje dodatnih nadzornih zdravnikov6. Predlog obnovitve pooblastil za izvajanje medicinskih specializacij7. Sprememba programa specializacije iz otroške nevrologije8. Imenovanje dodatnih nadzorovanih zobozdravnikov in nadzornihkomisij za leto 20079. Imenovanje novega člana v Komisijo za ugotavljanje izpolnjevanjapogojev zavodov za izvajanje pripravništva, sekundarijata inspecializacij zdravnikov in zobozdravnikov10. Razrešitev članov odbora za osnovno zdravstvo11. Mnenje Zbornice k podelitvi koncesije12. Mnenje Zbornice k podelitvi koncesije13. Mnenje Zbornice k podelitvi koncesije14. Mnenje Zbornice k podelitvi koncesije15. Mnenje Zbornice k podelitvi koncesije16. RaznoSklep je bil soglasno sprejet.K 1. točki dnevnega reda: Potrditev zapisnika 14. seje izvršilnega odboraz dne 6. septembra 2007 in poročilo o izvršitvi sklepovVladislav Pegan je omenil prejšnji sklep glede nagrade skupini za pripravoaktov. Povedal je, da je odločil, da bo plačilo sorazmerno s porabour za pripravo na seje.Vladislav Pegan je predlagal v potrditev zapisnik 14. seje.Sklep št. 189/15/2007:Izvršilni odbor je potrdil zapisnik 14. seje izvršilnega odbora z dne6. septembra 2007.Sklep je bil soglasno sprejet.K 2. točki dnevnega reda: Uvedba novih vprašalnikov za nadzore naprimarni ravniAndreja Kocijančič je povedala, da odbor za strokovno-medicinskavprašanja podpira čimprejšnjo implementacijo vprašalnikov.Mateja Bulc je povedala, da je odbor za osnovno zdravstvo sprejelsklep, v katerem pozdravlja uvedbo takšnega načina stalnega strokovneganadzora zdravnikov družinske medicine in priporoča Zdravniški zborniciSlovenije, da ga uvede kot obliko stalnega strokovnega ocenjevanja. Pravtako priporoča vsem zdravnikom družinske medicine, da ga uporabijo zasamoocenjevanje - to je prva stopnja procesa izboljševanja kakovosti.Tatjana Puc Kous je povedala, da je odbor za zasebno dejavnost sprejelsklep, v katerem se je seznanil s predlogom »Evropski sistem ocenjevanjaambulant«. Odbor za zasebno dejavnost podpira predlog in predlaga spremembein dopolnitve, kot so razvidne iz gradiva, ter se zavzema, da naj bostrokovni nadzor za vse zdravnike v pristojnosti Zdravniške zbornice Slovenije.Dodano je bilo mnenje, da bi vsi zdravniki, ki opravljajo delo z bolniki,imeli tudi potrdilo o zaključenem tečaju reanimacije ter da bi se ta vprašalnikimplementiral kot vprašalnik za nadzore na specialistični ravni.Andreja Kocijančič je pojasnila, da gre za prvo fazo, to je uvedba novihvprašalnikov.Sklep št. 190/15/2007:Izvršilni odbor je potrdil, da komisije, ki jih določa odbor za strokovno-medicinskavprašanja, pričnejo uporabljati nove vprašalnikepri svojem delu.Sklep je bil soglasno sprejet.K 3. točki dnevnega reda: Zdravniški dom Maribor – pismo o nameriVladislav Pegan je spomnil, da je skupščina ZZS leta 2006 sprejela sklep,da se prispeva sredstva za nakup zdravniškega doma v Mariboru. Povedalje, da so zopet aktualni prvotni prostori, ki so bili predstavljeni s straniMaribora. Omenil je, da nekaj podatkov še vedno manjka.Brane Dobnikar je povedal, da je pismo o nameri dobra osnova za naslednjikorak, vendar bi bilo potrebno izločiti prvi odstavek, kjer piše, da ses tem pismom sklene dogovor o nakupu organizacij, upravljanju, najemuin programiranju dejavnosti v zdravniškem domu, saj pismo dejansko otem ne govori in tudi še ni finančne konstrukcije. Za to področje je bilaimenovana delovna skupina. Izpostavil je podpisnike pisma, in sicer dvapodpisnika s strani Zbornice in Slovensko zdravniško društvo, dogovorjenopa je bilo, da gre za Domus Medica treh zdravniških organizacij. Predlagalje, da se podpiše sporazum s potrebnimi spremembami.Jože Ferk je opravičil prim. Antona Židanika, dr. med., ter povedal, daso se vse tri organizacije odločile za nakup predlaganih prostorov. Če jeZZS še vedno pripravljena sofinancirati nakup prostorov, kot je bilo dogovorjeno,bi se lahko pristopilo k projektu.Sabina Markoli je prav tako izpostavila vprašanje, ali pri nakupuprostorov sodeluje tudi sindikat Fides, saj je bilo dogovorjeno da gre zaprojekt vseh treh zdravniških organizacij.Vladislav Pegan je predlagal, da se prvi odstavek pisma o namerispremeni po predlogu generalnega sekretarja ter da se razjasni, kaj je ssodelovanjem sindikata Fides.Sklep št. 191/15/2007:Izvršilni odbor je potrdil podpis pisma o nameri s sprememboprvega odstavka. Mariborski regijski odbor bo podal informacijo, alisodeluje tudi sindikat Fides.Sklep je bil soglasno sprejet.K 4. točki dnevnega reda: Imenovanje dodatnih nadzorovanih zdravnikovin nadzornih komisij za leto 2007Andreja Kocijančič je povedala, da je odbor za strokovno-medicinskavprašanja obravnaval predlog izvedbe dodatnih strokovnih nadzorov vletu 2007 ter nadzornih komisij.ISIS december 2007

63D E L O Z B O R N I C ESklep št. 192/15/2007:V letu 2007 ima odbor za strokovno-medicinska vprašanja navoljo dodatnih sredstev za 68 nadzorov, od tega se imenuje 61 rednihstrokovnih nadzorov. Kot kriterije za izvedbo rednih nadzorov je odboropredelil:- potek licence v letu 2007,- število zbranih kreditnih točk v licenčnem obdobju pod 140.Redni strokovni nadzori se izvedejo pri zdravnikih, ki so navedeniv prilogi.Sklep je bil soglasno sprejet.K 5. točki dnevnega reda: Imenovanje dodatnih nadzornih zdravnikovAndreja Kocijančič je podala v imenovanje dodatne nadzornezdravnike.Sklep št. 193/15/2007:Za posamezna področja se imenuje predlagane nadzorne zdravnike,kot so navedeni v prilogi.Sklep je bil soglasno sprejet.K 6. točki dnevnega reda: Predlog obnovitve pooblastil za izvajanjemedicinskih specializacijMatija Horvat je glede na to, da Ministrstvo za zdravje na predlogZdravniške zbornice Slovenije za dobo pet let pooblasti izvajalce za izvajanjeposameznih področij in obsega programov pripravništva, sekundarijatain specializacij zdravnikov, pojasnil, da je v letu 2007 potrebno pooblastilaobnoviti. V potrditev je podal obnovljen predlog pooblastil izvajalcem zaizvajanje medicinskih specializacij.Mateja Bulc je vprašala, ali so pri pripravi sodelovali tudi koordinatorjispecializacij.Matija Horvat je odgovoril, da so.Jože Ferk je omenil sestanek z Zlatkom Frasom in prof. dr. PavlomPoredošem, na katerem je bilo dogovorjeno, da bo Maribor naknadnopodal vlogo, s pripombami.Andreja Kocijančič je predlagala, da se celotni seznam sprejme takšen,kot je, ali pa se ga dopolnjenega da na naslednjo sejo, saj prisotni nisopristojni za razpravo o omenjenih razdelitvah.Sklep št. 194/15/2007:Izvršilni odbor potrjuje seznam pooblaščenih izvajalcev za izvajanjemedicinskih specializacij v obsegu, kot je razvidno iz priloge.Sklep je bil sprejet z dvema vzdržanima glasovoma.K 7. točki dnevnega reda: Sprememba programa specializacije izotroške nevrologijeMatija Horvat je pojasnil, da so v predlogu spremenjeni vstopni pogojiin razpored kroženj. V veljavni vsebini je namreč eden izmed pogojev zavstop v specializacijo iz otroške nevrologije opravljen del specializacije iznevrologije in del specializacije iz pediatrije, kar pa po veljavni zakonodajini mogoče, saj le-ta dovoljuje pridobitev maksimalno dveh specializacij,zato kandidat ne bi mogel kandidirati še za tretjo - otroško nevrologijo.Zato je pripravljalec vsebine, prof. dr. David Neubauer, dr. med.,višji svet.,pripravil spremenjen predlog, po katerem bi se lahko v specializacijo izotroške nevrologije vključevali specialisti pediatrije ali specialisti oziromaspecializanti nevrologije. Za vsako od teh skupin je pripravil tudi svojpredlog časovnega razporeda kroženja.Sklep št. 195/15/2007:Izvršilni odbor potrdi predlog spremembe vsebine specializacijeiz otroške nevrologije.Sklep je bil soglasno sprejet.K 8. točki dnevnega reda: Imenovanje dodatnih nadzorovanih zobozdravnikovin nadzornih komisij za leto 2007Sabina Markoli je povedala, da je odbor za zobodravstvo obravnavalpredlog izvedbe dodatnih strokovnih nadzorov in nadzornih komisij vletu 2007. Predlagala je v sprejem naslednji sklep.Sklep št. 196/15/2007:V letu 2007 ima odbor za zobozdravstvo na voljo dodatnih sredstevza 17 nadzorov, od tega se imenuje 17 rednih strokovnih nadzorov. Kotkriterije za izvedbo rednih nadzorov je odbor opredelil:- potek licence v letu 2007,- število zbranih kreditnih točk v licenčnem obdobju pod 90.Redni strokovni nadzori se izvedejo pri zobozdravnikih, ki so navedeniv prilogi.Sklep je bil soglasno sprejet.K 9. točki dnevnega reda: Imenovanje novega člana v Komisijo zaugotavljanje izpolnjevanja pogojev zavodov za izvajanje pripravništva,sekundarijata in specializacij zdravnikov in zobozdravnikovSabina Markoli je pojasnila, da zaradi upokojitve dosedanjega predstavnikaza zobozdravstvo v komisiji odbor za zobozdravstvo predlagaimenovanje novega člana.Sklep št. 197/15/2007:Izvršilni odbor za članico Komisije za ugotavljanje izpolnjevanjapogojev za izvajanje posameznih programov pripravništva, sekundarijatain specializacij zdravnikov in zobozdravnikov na mesto doc.dr. Franeka Klemenca, dr. dent. med., imenuje Andrejko OmerzelTopalovič, dr. dent. med.Sklep je bil soglasno sprejet.K 10. točki dnevnega reda: Razrešitev članov odbora za osnovnozdravstvoMateja Bulc je v imenu odbora za osnovno zdravstvo predlagala razrešitevdveh članov odbora, in sicer na njuno željo. Odbor za osnovno zdravstvoje sprejel sklep: »Izvršilni odbor razreši obveznosti članstva v odboru zaosnovno zdravstvo Marka Mlinariča, dr. med., in Martino Bučar, dr. med.Razrešitev je na njuno lastno željo. Za vse dosedanje delo se jima iskrenozahvaljujemo.« Predlog o razrešitvi bo podan na sejo skupščine.Prisotni so se seznanili s predlogom.K 11. točki dnevnega reda: Mnenje Zbornice k podelitvi koncesijeTatjana Puc Kous je povedala, da gre pri vseh petih primerih za problemdveh različnih mnenj regijskih odborov. Ker se isti problem ponavljaže več let, je predlagala spremembo pravilnika, ki velja za kriterije zapodelitev koncesije.Vladislav Pegan je poudaril, da Zbornica poda le mnenje, ki se nanašana t.i. primernost kandidata za pridobitev koncesije in ne na upoštevanjemreže. Pozitivno mnenje Zbornice ne prejudicira širjenja mreže, ker sta zato področje odgovorna Ministrstvo za zdravje in ne nazadnje tudi ZZZS,ki zagotovi sredstva za pogodbeno delo z novim koncesionarjem.Sabina Markoli je povedala, da bi bilo priporočljivo, da bi imela Zbornicavečji vpliv pri podelitvah koncesij in večji vpliv na mrežo. Praktičnose koncesije podeljujejo ne glede na mnenje Zbornice, saj soglasje daje leMinistrstvo za zdravje.Tatjana Puc Kous je povedala, da je odbor za zasebno dejavnost sprejelna zadnji seji sklep: Odbor za zasebno dejavnost predlaga, da se v gradivu»Postopek in kriteriji za podeljevanje mnenj ZZS k podelitvi koncesije«črta kriterij, naveden pod točko 1.4: Mreža zdravstvene službe.Predlog se posreduje v obravnavo skupščinskemu svetu in izvršilnemuodboru Zbornice, da se začne postopek spreminjanja pravilnika.Glede predstavljenih petih zdravnikov na tokratni seji je predlagala, daZbornica vsem poda pozitivno mnenje k podelitvi koncesije.Matej Andoljšek je omenil nekaj primerov ter povedal, da mora Zbor-december 2007 ISIS

64D E L O Z B O R N I C Enica absolutno vztrajati pri tem, da se d.o.o. ne podaja mnenja, če pa sega, mora biti nosilec tisti, ki zadostuje vsem pogojem.Sabina Markoli je povedala, da bi bilo potrebno doseči, da bi bil vplivZbornice pri podeljevanju koncesij večji.Brane Dobnikar je kot rešitev za prehodno obdobje predlagal, da setistemu zdravniku, ki kandidira za koncesijo in bo opravljal isti program,ki ga je do sedaj opravljal kot zaposlen zdravnik, ob izoplnjevanju ostalihpogojev, podeli pozitivno mnenje; enako naj bi veljalo v primerih, kjernovo nastale občine na novo organizirajo zdravstveno dejavnost, dejanskopa gre za program, ki ga je zdravnik opravljal na dosedanjem delovnemmestu, pa je to njegovo delovno mesto pokrivalo tudi paciente iz tehnovo nastalih občin. Ko pa gre za razširitev programa, ki je odobren sstrani Ministrstva (Zdravstveni svet) in so zagotovljena finančna sredstvaZZZS, pa je smiselno podeliti pozitivno mnenje vsem zdravnikom, ki izpolnjujejosplošne pogoje, zanje pa ni nujno, da so že do sedaj v t.i. mrežijavne zdravstvene službe.Tatjana Puc Kous je glede predstavljenih petih zdravnikov na tokratniseji predlagala, da Zbornica vsem poda pozitivno mnenje k podelitvi koncesije.Na naslednji seji skupščinskega sveta pa bi se ponovno pristopilo kreševanju nejasnih določil pravilnika.Sabina Markoli je podala pobudo, da se zaprosi Ministrsvo za zdravje zaletno obveščanje, koliko koncesij je bilo realiziranih ter ali obstaja oseba, kina podlagi negativnega mnenja Zbornice ni prejela koncesije. Predlagalaje, da se sprejme sklep o spremembi pravilnika, saj so nekateri kolegi tudiže prejeli negativno mnenje Zbornice k podelitvi koncesije.Po razpravi so se prisotni strinjali, da je potrebno pravilnik spremeniti.Prisotni so se odločili, da se bo o vseh petih točkah glasovalo v paketu.Sklep št. 198/15/2007:Izvršilni odbor meni, da Zdravniška zbornica Slovenije prosilkiizda pozitivno mnenje k podelitvi koncesije.Sklep je bil sprejet z enim glasom proti.Sklep št. 199/15/2007:Izvršilni odbor meni, da Zdravniška zbornica Slovenije prosilcuizda pozitivno mnenje k podelitvi koncesije.Sklep je bil sprejet z enim glasom proti.Sklep št. 200/15/2007:Izvršilni odbor meni, da Zdravniška zbornica Slovenije prosilkiizda pozitivno mnenje k podelitvi koncesije.Sklep je bil sprejet z enim glasom proti.Sklep št. 201/15/2007:Izvršilni odbor meni, da Zdravniška zbornica Slovenije prosilkiizda pozitivno mnenje k podelitvi koncesije.Sklep je bil sprejet z enim glasom proti.Sklep št. 202/15/2007:Izvršilni odbor meni, da Zdravniška zbornica Slovenije prosilcuizda pozitivno mnenje k podelitvi koncesije.Sklep je bil sprejet z enim glasom proti.K 16. točki dnevnega reda: Razno- prošnja SZD - ocena kadrovske problematike med zdravniki, primerjavastanja z evropskimi razmeramiVladislav Pegan je predstavil dopis Slovenskega zdravniškega društvater predlagal sodelovanje člana izvršilnega odbora.Sklep št. 205/15/2007:Izvršilni odbor je določil sodelovanje Branka Pirša, dr. med.Sklep je bil soglasno sprejet.- ekonomska študija – ocena stroškov poslovanja zasebnih izvajalcevTatjana Puc Kous je pojasnila, da je odbor za zasebno dejavnost obravnavalprispele ponudbe za izdelavo študije ter izbral podjetje ITEOSvetovanje d.o.o. Predlagala je, da izvršilni odbor projekt podpre, saj sobila sredstva odobrena že v lanskem letu.Jana Wahl je povedala, da so stroški ambulantne osrkbe zelo perečaproblematika ter verjetno eno pomembnejših področij na bodočih pogajanjihtudi za splošne dogovore. Obvestila je, da že potekajo dogovorina ravni ZZZS, združenja bolnišnic ter Ministrstva za zdravje, kjer se boizvedla po podobni metodologiji, kot se je že izvedla za bolnišnični del vKC, nacionalna stroškovna študija za stroške v zvezi z SPP. Smiselno bi bilosočasno določiti tudi stroške za ambulantni del. Ta metodologija se lahkoneposredno primerja tudi s stroški v tujini. Eno pomembnejših področijje tudi vpodbuditi prenos oskrbe od bolnišničnega v ambulantni del.Tatjana Puc Kous se je strinjala s pridružitvijo k nacionalni študiji terpovedala, da se lahko s projektom odbora za zasebno dejavnost počaka.Jana Wahl je predlagala, da bi se Zbornica pri omenjenem projektuvključila kot partner ter da bo v roku enega meseca posredovana ponudbaodboru za zasebno dejavnost.- pogajalci za splošni dogovor 2008 – predlog odbora za osnovnozdravstvoMateja Bulc je povedala, da je odbor za osnovno zdravstvo predlagalpogajalce za splošni dogovor za leto 2008 ter predlagala imenovane vpotrditev.Sklep št. 206/15/2007:Odbor za osnovno zdravstvo predlaga, da izvršilni odbor Zdravniškezbornice Slovenije iz pogajalske skupine razreši prim. asist. Jano GovcEržen, dr. med. Razreši se jo na njeno lastno željo.Sklep je bil soglasno sprejet.Sklep št. 207/15/2007:Odbor za osnovno zdravstvo predlaga, da izvršilni odbor Zdravniškezbornice Slovenije imenuje pogajalce za splošni dogovor 2008: asist.Ireno Vatovec Progar, dr. med., asist. Radeta Ilijaža, dr. med., VesnoVodušek Plevnik, dr. med., prim. Miha Demšarja, dr. med., prim.Marjano Grm, dr. med., in (asist. Deana Klančiča, dr. med.)Sklep je bil soglasno sprejet.- ekspertni nadzor z mnenjemVladislav Pegan je povedal, da je odbor za strokovno-medicinska vprašanjaprejel pritožbo, ki se nanaša na postopek diagnostike in zdravljenjav bolnišnici. Predlagal je v sprejem naslednji sklep.Sklep št. 208/15/2007:Za razjasnitev ustreznosti postopkov diagnostike in zdravljenjapritožnika se izvede ekspertni nadzor z mnenjem v imenovani bolnišnici.Ekspertni nadzor z mnenjem opravi komisija.Predsednik: prim. izr. prof. dr. Erih Tetičkovič, dr. med., spec. nevrologijeČlan: asist. mag. Viktor Švigelj, dr. med., spec. nevrologijeZa omenjeni primer se imenuje za nadzornega zdravnika asist. mag.Viktorja Šviglja, dr. med., specialista nevrologije.Sklep je bil soglasno sprejet.- izredni strokovni nadzorVladislav Pegan je povedal, da so člani odbora za strokovno-medicinskavprašanja proučili tri pritožbe zaradi suma neustreznega zdravljenja terpredlagal v sprejem naslednji sklep.Sklep št. 209/15/2007:Za razrešitev prejetih pritožb se izvede izredni strokovni nadzor ssvetovanjem pri dotični članici.ISIS december 2007

65D E L O Z B O R N I C EIzredni strokovni nadzor s svetovanjem opravi komisija.Predsednik: prof. dr. Martina Žmuc Tomori, dr. med., spec. psihiatrijeČlan: asist. dr. Maja Rus Makovec, dr. med., spec. psihiatrijeSklep je bil soglasno sprejet.- predlog spornih vprašanj k aneksu št. 1 k področnemu dogovoru zazdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost za leto 2007Tatjana Puc Kous je povedala, da predlog spornih vprašanj k aneksu št.1 k področnemu dogovoru za zdravstvene domove in zasebno zdravniškodejavnost za leto 2007 zajema predloge, ki so bili oblikovani na seji pogajalskeskupine Zbornice. Predlagala je v sprejem naslednji sklep.Matija Horvat je pripomnil, da se pri 3. odstavku 16. člena spremeničas, ko se izvaja dežurna služba, in sicer od 20. ure do 8. ure naslednjegadne in ne do 7. ure, kot je zapisano.Sklep št. 210/15/2007:Zdravniška zbornica Slovenije bo za obravnavo na arbitraži za sprejemaneksa št. 1 k področnemu dogovoru za zdravstvene domove inzasebno zdravniško dejavnost za leto 2007 predlagala sporna vprašanja,navedena v priloženem gradivu - Sporna vprašanja Zdravniške zborniceSlovenije k aneksu št. 1 k področnemu dogovoru za zdravstvene domovein zasebno zdravniško dejavnost za leto 2007. V gradivo Zdravniškezbornice Slovenije naj se uvrsti tudi predlog časa izvajanja dežurneslužbe od 20. do 8. ure naslednjega dne.Sklep je bil soglasno sprejet.- pomoč zdravnikom, prizadetim v poplavahVladislav Pegan je omenil nedavne poplave, posebej v občini Železniki,kjer so ambulante uničene, predvsem pri treh zasebnih zdravnikih.Obvestil je, da je predlagal, da vsi trije zdravniki pošljejo okvirno ocenoškode. Predlagal je, da izvršilni odbor sprejme priporočilo za čimprejšnjorešitev vseh treh primerov, ki ga bo podal na odbor za socialno-ekonomskavprašanja.Matej Andoljšek je povedal, da si je sam ogledal stanje v Železnikih,kjer trenutno ne deluje nobena ambulanta, temveč so deloma preseljenev Škofjo Loko. Prisotnim je podal informacijo o storjeni škodi ter dejanskemstanju.Predlagal je, da bi se finačna sredstva nakazala neposredno na določenračun, tako da bi jih oškodovani tudi neposredno prejeli. Podal je računobčine Železniki 01 346-0100007492, sklic 004000-2007, na katerem sebodo zbirala sredstva za obnovo zdravstvene postaje. Še enkrat je predlagal,da se sredstva nakažejo tudi osebno oškodovancem.Prisotni so se strinjali, da se sredstva nakažejo osebno oškodovancemna njihove osebne račune.- osnutek plakata o informiranju zavarovanih osebVladislav Pegan je seznanil prisotne, da je Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenije podal odgovor na zbornične pripombe glede osnutkaplakata o obveščanju zavarovanih oseb v obveznem zdravstvenem zavarovanjuo vodenju čakalnih knjig in o čakalnih dobah v zdravstvu terv zvezi s tem povezanimi doplačili in plačili zavarovanih oseb. Povedalje, da bi se predstavniki ZZZS želeli sestati s predstavniki Zbornice, ki sopodali pripombe.Mateja Bulc je predlagala, da bi se za dobro sodelovanje med ZZZS inZbornico povabilo na obisk Zbornice novega direktorja ZZZS.Tatjana Puc Kous se je stirnjala s pobudo ter predlaga delovni sestanek.Zapisala: Katja MartincOpomba uredništva: Zapisnik je objavljen v skladu z določili zakona, ki ureja varovanjeosebnih podatkov.december 2007 ISIS

67PRIJAVNICAKOLEDAR STROKOVNIH SREČANJENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NA ZDRAVNIŠKIH SREČANJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI(velja tudi fotokopirana prijavnica) prijavljam se za udeležbo prosim, pošljite informacije drugo _______________________________(ustrezno obkrožite oziroma dopišite)srečanjeudeleženec/udeleženkaime in priimeknaslov stalnega bivališčaIzjava - davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka:IZPOLNITI,ČE UDELEŽENEC NI PLAČNIKPLAČNIK JE BOLNIŠNICA, ZAVOD ALI KDO DRUGPlačnik udeležbe - kotizacijeNaziv plačnikaTočen naslov sedeža plačnikaTelefon Faks E-poštaKontaktna osebaIzjava - davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka:IZPOLNITI SAMO ZA TISTA STROKOVNA SREČANJA, KI JIH ŽELITE UVELJAVLJATI ZA PODALJŠANJE LICENCEKraj rojstvaDatum rojstvaNaziv delovne organizacijeDelovno mestoŽelim sodelovati: kot predavatelj (predavanje, poster, drugo) kot udeleženec na praktičnem usposabljanjuProsim informacije o možnostih nočitve da neKotizacijo za srečanje bom poravnal/a s položnico ob prijavidatumpodpisdecember 2007 • ISIS

68KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJDECEMBER 2007 TEMA VSEBINA1. ob 9.00 št. kandidatovLJUBLJANAUniverzitetni klinični centerLjubljana, Zaloška c. 7,predavalnica 11. ob 9.00LJUBLJANAsrednja predavalnicaMedicinske fakultete vLjubljani5.DEPRESIJA PRI NEVROLOŠKIH BOLEZNIH *** seminar je namenjen vsem zdravnikomREDKEJŠE PREOBČUTLJIVOSTNE BOLEZNI *** strokovno srečanjeLJUBLJANAMedicinska fakulteta, velikapredavalnica, Korytkova 217. SPOMINSKO SREČANJE AKADEMIKAJANEZA MILČINSKEGA »IZVEDENSTVO 2007«- »KLASIFIKACIJA TELESNIH POŠKODB INKLASIFIKATOR TELESNIH POŠKODB«*** srečanje je namenjeno zdravnikom izvedencem, zdravnikomna primarni, sekundarni in terciarni ravni, delavcem policije terpravosodja in vsem, ki jih zanima ocenjevanje telesnih poškodb6.–7.LJUBLJANAvelika predavalnicaMedicinske fakultetepodroben program Isis • 10/200738. PLEČNIKOV MEMORIALNI SESTANEK ZMEDNARODNO UDELEŽBO IN SESTANEKSLOVENSKEGA DRUŠTVA ZA HUMANOGENETIKO S STROKOVNO TEMATIKO»PLJUČNI RAK – DANAŠNJE STANJE INPERSPEKTIVE«*** sestanek je namenjen vsem, ki jih tematika zanima6.–7.LJUBLJANAZdravstveni dom Ljubljana,Enota preventive CINDISlovenija, Ulica starepravde 27.LJUBLJANAGospodarsko razstavišče,dvorana Urška, Dunajskacesta 187. ob 19.00LJUBLJANAVelika dvorana Slovenskefilharmonijepodroben program Isis • 10/2007UČNA DELAVNICA »DA, OPUŠČAM KAJENJE«podroben program Isis • 11/2007ZGODNJE ODKRIVANJE IN CELOSTNAOBRAVNAVA OTROK IN MLADOSTNIKOV, KIJIH OGROŽAJO KRONIČNE NENALEZLJIVEBOLEZNI, V OSNOVNI ZDRAVSTVENIDEJAVNOSTI – PREDSTAVITEV ZAKLJUČKOVPROJEKTA CINDI SLOVENIJA S PARTNERJI VOKVIRU RAZPISA MINISTRSTVA ZA ZDRAVJEREPUBLIKE SLOVENIJE38. KONCERT ZDRAVNIKOV OB XXXVIII.MEMORIALNEM SESTANKU PROFESORJAJANEZA PLEČNIKApodroben program Isis • 11/200725 delavnice so namenjene zdravnikom, medicinskim sestram,terapevtom, profesorjem zdravstvene vzgoje in drugimzdravstvenim delavcem, ki želijo spodbujati nekajenje in pomagatikadilcem pri opuščanju kajenja250–300 strokovni simpozij za pediatre, šolske in družinske zdravnike,psihologe, zdravstvene in športne pedagoge, medicinskesestre, fizioterapevte in druge strokovnjake, ki delajo z otroki inmladostniki, je namenjen širši interdisciplinarni razpravi predpripravo pilotnega testiranja predlaganih rešitev*** koncert zdravnikovISIS • december 2007

69KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaZdruženje nevrologov Slovenije pri SZD, prof.dr. Anton Mesec, dr. med.prijave: dr. Bernard Meglič, UKC, KO za nevrologijo,Zaloška c. 2, 1000 Ljubljana, E: bernard.meglic@kclj.si,informacije: Anka Žekš, T: 01 522 23 11, F: 01 522 22 08kotizacije niv postopkuAlergološka in imunološka sekcija SZDin Bolnišnica Golnik – Klinični oddelek zapljučne bolezni in alergijoprijave in informacije: ga. Irena Dolhar,E: irena.dolhar@klinika-golnik.si, T: 04 25 69 493,F: 04 25 69 117, www.klinika-golnik.si, program je nahttp://www.klinika-golnik.sikotizacije niv postopkuInštitut za sodno medicino Medicinskefakultete Univerze v Ljubljani podpokroviteljstvom dekana Medicinske fakulteteUL in s strokovno podporo Združenja sodnihizvedencev medicinske stroke, Združenjasodnih izvedencev za analizo prometnihnesreč, Slovenskega zdravniškega društva inZdravniške zbornice Slovenijeprijave: Inštitut za sodno medicino, Korytkova 2,1000 Ljubljana, T: 01 543 72 00, F: 01 52 43 864,E: joze.balazic@mf.uni-lj.si do 1. decembra 2007kotizacije ni ***Inštituti za patologijo, anatomijo, histologijoin embriologijo ter sodno medicino MF inSlovensko društvo za humano genetiko,v sodelovanju z Inštitutom za zgodovinomedicine MF, Onkološkim inštitutom,Inštitutom za radiologijo KC, Oddelkomaza pulmologijo in torakalno kirurgijo KCv Ljubljani, Bolnišnico Golnik – KOPA inRadiološkim oddelkom SB Mariborinformacije: tomaz.rott@mf.uni-lj.si (predsednik programskegaodbora srečanja) ali bostjan.luzar@mf.uni-lj.sikotizacije niv postopkuCINDI Slovenija prijave: CINDI Slovenija, Ulica stare pravde 2,1000 Ljubljana, T: 01 230 73 62, F: 01 230 73 64,E: cindi@zd-lj.si, informacije: tajništvo CINDI Slovenija,T: 01 230 73 60, program izobraževanja je objavljen nawww.cindi-slovenija.net100 EUR na TR Zdravstvenega domaLjubljana (davčna številka 80683568),Metelkova 9, Ljubljana:01261-6030921845,sklic na 02 922619-280-86v postopkuZdravstveni dom Ljubljana, CINDI Slovenija,mag. Bojanka Štern, dr. med.prijave: E: ajda.jelenc@zd-lj.si, informacije: ga. Ajda Jelenc,T: 01 23 07 371kotizacije ni ***Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centrain Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher*** *** ***december 2007 • ISIS

70KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJDECEMBER 2007 TEMA VSEBINA7.–8. ob 8.00 št. kandidatovZREČETerme Zreče24. UČNA DELAVNICA ZA ZDRAVNIKEIN MENTORJE DRUŽINSKE MEDICINE:VKLJUČEVANJE BOLNIKOV V ZDRAVLJENJE35 strokovno izobraževanje za zdravnike družinske medicine,specializante družinske medicine, druge zdravnike v osnovnemzdravstvu in mentorje družinske medicine13. ob 9.00podroben program Isis • 11/2007LJUBLJANAHotel DominaMATIČNE CELICE V HUMANI REPRODUKCIJI 50 učna delavnica je namenjena biologom, ginekologom,andrologom, genetikom14.–15. ob 15.00MARIBORHotel HabakukJESENSKI SESTANEK ZDRUŽENJAPNEVMOLOGOV SLOVENIJE*** sestanek16. ob 19.30LJUBLJANACerkev sv. Jakoba v StariLjubljaniJANUAR 200811.–12. ob 8.30LJUBLJANAKatedra za družinskomedicinopodroben program Isis • 12/2007III. DECEMBRSKI KONCERTpodroben program Isis • 12/200724. UČNA DELAVNICA ZA ZDRAVNIKEIN MENTORJE DRUŽINSKE MEDICINE:VKLJUČEVANJE BOLNIKOV V ZDRAVLJENJE*** zdravniški koncert35 strokovno izobraževanje za zdravnike družinske medicine,specializante družinske medicine, druge zdravnike v osnovnemzdravstvu in mentorje družinske medicine12. ob 8.00podroben program Isis • 11/2007LJUBLJANAMedicinska fakultetaNOVOSTI V DIAGNOSTIKI IN ZDRAVLJENJUALERGIJ IN ASTMEni omejenopodiplomski seminar je namenjen pediatrom18.–19. ob 8.00MARIBOR16. nadstropje kirurškestolpnice, UKC Mariborin Inštitut za anatomijoMedicinske fakultetaMariborTEČAJ ENDOSKOPSKE ENDONAZALNEKIRURGIJE MARIBOR 200830 tečaj,teoretični delneomejenoučna delavnica na kadavrih, namenjena specialistom ORL,specializantom ORL, nevrokirurgom31. 1.–2. 2.LJUBLJANAŠmartinska 53,predavalnica v drugemnadstropjuISIS • december 2007ZAČETNI TEČAJ »HIPNOZA Z OSNOVAMIHIPNOTERAPIJE«podroben program Isis • 12/2007*** tečaj je za zdravnike, psihologe, študente zadnjih letnikov medicinein psihologije ter za zdravstvene delavce, ki delajo pod okriljemzdravnika

71KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaZdruženje zdravnikov družinske medicine– SZD, asist. Irena Vatovec Progar, dr. med.,prof. dr. Janko Kersnik, dr. med., asist. mag.Davorina Petek, dr. med., Nadja PfajfarKrižnič, dr. med., Nevenka Šečer Dolenc, dr.med., asist. mag. Andrej Kravos, dr. med.,prim. Jana Govc, dr. med.informacije: Ana Artnak, Katedra za družinsko medicino,Medicinska fakulteta, Poljanski nasip 58, p.p. 2218,1104 Ljubljana, T: 01 43 86 915, F: 01 43 86 910,E: kdrmed@mf.uni-lj.si,W://www.drmed.org/novica.php?id=9506kotizacije niv postopkuSlovensko društvo za reproduktivno medicino,Društvo za celično in tkivno inženirstvoSlovenije in UKC Ginekološka klinika, KO zareprodukcijo, doc. dr. Irma Virant Klunprijave: UKC, Ginekološka klinika, Enota za raziskovalno delo,Šlajmarjeva 3,1000 Ljubljana, informacije: Martina Pečlin,univ. dipl. biol., T: in F: 01 439 75 90,E: martina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.si60 EUR (DDV vključen) ***Združenje pnevmologov Slovenijeinformacije: prim. mag. Stanislav Kajba, Zdravstveni dom Celje,Gregorčičeva 5, 3000 Celje, E: Stanislav.Kajba@zd-celje.si,T: 03 543 44 58za sestanek je 100 EUR, za sekundarijein specializante 40 EUR. Zaradiizstavitve računa nam potrdilo oudeležbi na sestanku pošljite pisno alikotizacijo poravnajte neposredno nasestanku***Ljubljanski zdravniški orkester CAMERATAMEDICA*** vstop prost ***Združenje zdravnikov družinske medicine– SZD, asist. Irena Vatovec Progar, dr. med.,prof. dr. Janko Kersnik, dr. med., asist. dr.Marija Petek Šter, dr. med., Tamara FrasStefan, dr. med., Tadeja Čerin, dr. med., asist.Dean Klančič, dr. med., asist. Ksenija TušekBunc, dr. med.informacije: Ana Artnak, Katedra za družinsko medicino,Medicinska fakulteta, Poljanski nasip 58, p.p. 2218,1104 Ljubljana, T: 01 43 86 915, F: 01 43 86 910,E: kdrmed@mf.uni-lj.si,W://www.drmed.org/novica.php?id=9506kotizacije ni ***Katedra za pediatrijo in Pediatričnaalergološka sekcija, prim. Vesna Glavnikprijave: Katedra za pediatrijo in Pediatrična alergološka sekcija,Vrazov trg 1, Ljubljana, informacije: prim. Vesna Glavnik,T: 01 522 83 56, F: 01 522 91 36, E: vesna.glavnik@kclj.sikotizacije ni ***Oddelek za ORL in CFK, UKC Maribor, inZdruženje za otorinolaringologijo pri SZD,mag. Boštjan Lanišnik, dr. med.prijave in informacije: mag. Boštjan Lanišnik, Oddelek za ORLin CFK, UKC Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor,E: bostjan.lanisnik@siol.net500 EUR, za upokojene zdravnike inštudente kotizacije ni14Društvo za medicinsko hipnozo SlovenijeDMHSprijave: društvo.medicinska.hipnoza@gmail.com aliT: 01 510 14 12, ga. Jožica200 EUR, za študente 100 EUR ***december 2007 • ISIS

72KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJFEBRUAR 2008 TEMA VSEBINA1. ob 8.00 št. kandidatovLJUBLJANAOnkološki inštitut Ljubljana,predavalnica, stavba C,Zaloška 21. ob 10.00ŠOLA O MELANOMU (ponovitev)podroben program Isis • 12/200790 šola je namenjena specialistom in specializantom splošnemedicine, dermatologije, plastične in splošne kirurgije, internističneonkologije, radioterapijeMARIBORUniverzitetni kliničnicenter, Ljubljanska 5,Kirurška stolpnica, velikapredavalnica, 16. etažaMARIBORSKI MEDNARODNI OFTALMOLOŠKISIMPOZIJni omejenostrokovno srečanje je posvečeno odprtju novega Oddelka zaočesne bolezni UKC Maribor in je namenjeno oftalmologom1. ob 9.30KRANJSKA GORA1. ob 9.00CELJESplošna bolnišnica,Oblakova 5, predavalnicav kleti15. ob 9.00CELJENarodni dom, Trg celjskihknezov 9MAREC 20081.30. IATROSSKI ALPE-JADRAN– POSVETOVANJE ŠPORTNE MEDICINE INSMUČARSKO TEKMOVANJE ZDRAVNIKOVDEŽEL ALPE-JADRANpodroben program Isis • 12/2007PETA DELAVNICA INTENZIVNE MEDICINE:OCENA SRČNE FUNKCIJE IN CIRKULACIJEPRI KRITIČNO BOLNIHpodroben program Isis • 12/2007CEDENS – XIV. DAN CELJSKEGAZOBOZDRAVSTVApodroben program Isis • 12/2007*** posvetovanje športne medicine, združeno s smučarskimtekmovanjem zdravnikov24 delavnica je namenjena zdravnikom, ki delajo na intenzivnih inurgentnih oddelkih*** strokovni posvet za vse zobozdravnikeLJUBLJANAHotel Mons3. SIMPOZIJ »AKUTNA MOŽGANSKA KAP« 350 simpozij6.–8. ob 9.00PORTOROŽKongresni center HotelSlovenijaŠOLA KIRURŠKIH TEHNIK - DAMAGECONTROL SURGERYšteviloposlušalcev jeneomejeno,številotečajnikov 20strokovni sestanek z učno delavnico kirurških tehnik Damagecontrol surgery za zaustavljanje krvavitev v telesnih votlinahin pri ekstremitetnih poškodbah je namenjen specialistom inspecializantom kirurgije, ortopedije, travmatologije in splošnekirurgije13.–15.LJUBLJANAKlinični center,predavalnica 1BOLEZNI LEDVIC IN ARTERIJSKAHIPERTENZIJAni omejenopodiplomska šola za zdravnike v osnovnem zdravstvu,specializante, internisteISIS • december 2007

73KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaZveza slovenskih društev za boj proti raku,Katedra za onkologijo in radioterapijoMedicinske fakultete v Ljubljani, Onkološkiinštitut Ljubljana, prof. dr. Borut Štabuc, dr.med., dr. Janja Ocvirk, dr. med.prijave: Zveza slovenskih društev za boj proti raku, Zaloška 2,1000 Ljubljana, informacije: Mira Klemenčič, T: 01 430 97 80,F: 430 97 85, E: zdbpr@onko-i.si60 EUR (DDV je vključen) v postopkuOddelek za očesne bolezni UKC Maribor,prof. dr. Dušica Pahor, dr. med., Katedra zaoftalmologijo Medicinske fakultete Mariborinformacije: ga. Majda Jurkovič, tajnica Oddelka za očesnebolezni UKC Maribor, T: 02 321 16 30, 02 321 17 39,E: info.ofta@sb-mb.sikotizacije ni ***Zdravniško društvo Iatrosprijave: do 25. januarja 2008 na naslov: Franci Koglot,T: 041 775 705, Bolnišnica Šempeter pri Gorici,5290 Šempeter pri Gorici oziroma na E: natasajel@gmail.com20 EUR za tek, 50 EUR za veleslalom,60 EUR za tek in veleslalom skupaj***Oddelek za intenzivno interno medicinoSplošne bolnišnice Celje in Slovenskozdruženje za intenzivno medicino, prim. doc.dr. Gorazd Voga, dr. med.prijave: asist. dr. Roman Parežnik, dr. med., Odd. za intenzivnointerno medicino, Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5,3000 Celje, T: 03 423 34 18 ali 041 216 622, F: 03 423 34 15,E: roman.pareznik@guest.arnes.si, www.szim.si70 EUR ***Društvo zobozdravstvenih delavcev Celjedodatne informacije: Nikola Potočnik, dr. dent. med.,Mestni trg 5, 3310 Žalec, T: 03 571 60 44,E: nikola.potocnik@siol.net100 EUR na TRR: DZD Celje 06000-0052407750, za Cedens***Klinični oddelek za nevrologijo, Nevrološkaklinika, Univerzitetni klinični center Ljubljanain Društvo za preprečevanje možganskih inžilnih bolezniinformacije: mag. Viktor Švigelj, dr. med.,E: viktor.svigelj@kclj.si ali viktor.svigelj@guest.arnes.sikotizacije ni ***Društvo travmatologov, prof. dr. RadkoKomadina, dr. med., svetnik, Splošna in učnabolnišnica Celjeprijave: E: sbcrdi@guest.arnes.si, za udeležence delavnice nakadavrih najkasneje do 15. februarja 2008, na prijavnici morabiti poleg imena udeleženca zabeležen tudi uradni naziv innaslov plačnika kotizacije skupaj z davčno številko,informacije: Radko Komadina (sbcrdi@guest.arnes.si),T: 03 423 38 99višina kotizacije za udeležencepraktičnih vaj na kadavrih: 400EUR (DDV v ceno ni vključen), višinakotizacije za specializante in specialiste,ki se bodo udeležili le popoldanskihpredavanj in okroglih miz: 50 EUR(DDV v ceno ni vključen). Kotizacija boplačljiva po predhodno izstavljenemračunu SZD***Slovensko nefrološko društvo, prof. dr. StašaKaplan Pavlovčič, dr. med.prijave: Danica Berlec, KC Ljubljana, KO za nefrologijo, Hospitalnioddelek, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, T: 01 522 31 10, F: 01 52224 08, s pripisom: za nefrološko društvo, informacije: doc. dr.Damjan Kovač, dr. med., T: 01 522 31 10, F: 01 522 24 08150 EUR, za upokojene zdravnike inštudente kotizacije ni***december 2007 • ISIS

74KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJMAREC 2008 TEMA VSEBINA14.–15. št. kandidatovROGAŠKA SLATINAGrand hotel Rogaška14.–15.2. SLOVENSKI ORTOPEDSKI KONGRES *** kongres z mednarodno udeležbo, teme: endoprotetika, hrbtenica,otroška ortopedija, raziskovanje v ortopediji, vnetja, infekti intumorji mišično-skeletnega sistema, športna in artroskopskaortopedija, uradna jezika: slovenščina in angleščina (brezsimultanih prevodov)LJUBLJANACankarjev dom, Linhartovadvorana28.–29. ob 9.1511. SCHROTTOVI DNEVIpodroben program Isis • 12/2007250 strokovno izobraževanje za zdravnike družinske medicine,specializante in sekundarijeLJUBLJANAINFEKTOLOŠKI SIMPOZIJ 2008ni omejenosimpozij je namenjen vsem zdravnikomUniverzitetni klinični center,predavalnica 1, Zaloška 2podroben program Isis • 11/200728.–29.LJUBLJANAInštitut RS za rehabilitacijo,Linhartova 51, predavalnicav 4. nadstropju KlinikeAPRIL 20084.–5. ob 16.0019. DNEVI REHABILITACIJSKE MEDICINE:REHABILITACIJA BOLNIKOV Z RAKOMpodroben program Isis • 11/2007ni omejenoseminar je namenjen vsem zdravnikom in ostalemu medicinskemuter tehničnemu osebjuOTOČECkonferenčna dvorana Športhotela19. ZBOR ZASEBNIH ZDRAVNIKOV INZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE250 srečanje je namenjeno zasebnim zdravnikom in zobozdravnikom9.–17.LJUBLJANAseminarski prostor staretravmatologije, Zaloška 210.–12.5. PODIPLOMSKI TEČAJ IZ DIABETOLOGIJEZA SPECIALIZANTE IN SEKUNDARIJEpodroben program Isis • 10/200720 učne delavnice za specializante, sekundarijePORTOROŽKongresni center Bernardin2. MEDNARODNI KONGRES O ANTI-AGEINGUIN PREVENTIVNI MEDICINIni omejenomednarodni kongres je namenjen dermatologom, kirurgomplastikom, ginekologom, endokrinologom, vsem ostalimzainteresiranim zdravnikompodroben program Isis • 12/200711.–12.BLEDFestivalna dvorana15. SLOVENSKI PARODONTOLOŠKI DNEVI ni omejeno strokovno srečanje za vse zobozdravstvene delavceISIS • december 2007

75KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaSlovensko zdravniško društvo in Združenjeortopedovinformacije: E: soc2008@ortopedi.szd.si, W: http://ortopedi.szd.si/soc2008/*** ***Katedra za družinsko medicino, Združenjezdravnikov družinske medicine, Zavod zarazvoj družinske medicine, dr. Tonka PoplasSusič, mag. Rajko Vajdinformacije: Katedra za družinsko medicino, Poljanskinasip 58, ga. Ana Artnak, T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10,E: kdrmed@mf.uni-lj.si200 EUR (DDV ni vključen v ceno) ***Sekcija za kemoterapijo SZD, Katedra zainfekcijske bolezni in epidemiologijo MF,Klinika za infekcijske bolezni in vročinskastanja UKC, prof. dr. Bojana Beović, dr. med.prijave: Tajništvo Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja, Japljeva 2, 1525 Ljubljana, informacije: Simona Rojs,Andreja Sorman, T: 01 522 42 20, 01 522 21 10,F: 01 522 24 56, E: simona.rojs@kclj.si, andreja.sorman@kclj.si100 EUR z DDV ***Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo,prof. dr. Črt Marinček, dr. med., prof. dr.Helena Burger, dr. med.prijave in informacije: prijave pošljite najpozneje do 25. marca2008 na naslov: Ela Loparič, Inštitut za rehabilitacijo,Linhartova 51, 1000 Ljubljana, T: 01 475 84 41, F: 01 437 65 89,E: ela.loparic@ir-rs.si170 EUR (za oba dneva), 90 EUR (zaen dan), 90 EUR (za specializante insekundarije), DDV je vključen, naTR: 01100-6030278088, tri dni predpričetkom seminarja***Strokovno združenje zasebnih zdravnikovin zobozdravnikov Slovenije in Zdravniškazbornica Slovenije, asist. Dean Klančič, dr.med.informacije: tajništvo Združenja, Vojkova 4, 1000 Ljubljana,T: 01 433 85 35, F: 01 439 76 00, in Zdravniška zbornicaSlovenije, Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, T: 01 30 72 123kotizacije ni ***KC, Klinični oddelek za endokrinologijo,diabetes in presnovne bolezni, ga. JelkaZaletel Vrtovecga. Jelka Zaletel Vrtovec, T: 01 522 39 90, F: 01 522 27 38,E: jelka.zaletel@kclj.sikotizacije ni ***Združenje slovenskih dermatovenerologov,asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med.informacije in prijave: http://www.anti-aging2008.org. *** ***Združenje za ustne bolezni, parodontologijoin stomatološko implantologijo, Slovenskozdravniško društvo, prof. dr. Uroš Skalerič, dr.dent. med.informacije: erika.cvetko@mf.uni-lj.si, kontaktna oseba: martina.kajzer@kclj.si, T: 02 300 21 10, F: 01 522 24 94do 31. marca 2008: zobozdravniki 170EUR, ostali zobozdravstveni delavci 100EUR, po 31. marcu 2008: zobozdravniki200 EUR, ostali zobozdravstveni delavci100 EUR***december 2007 • ISIS

76KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJAPRIL 2008 TEMA VSEBINA11.–12. št. kandidatovKRANJSKA GORAHotel Kompas,Borovška 1008. KOKALJEVI DNEVI 150 strokovno izobraževanje za zdravnike, medicinske sestre,zdravstvene tehnike, patronažne sestre in reševalce24.–26.BLEDFestivalna dvorana7 th INTERNATIONAL CONGRESS ONCEREBRAL PALSY – FROM RISK FACTORS TOFINAL DIAGNOSIS, http://en.cpbled2008.eu/ni omejenopodiplomsko izobraževanje za porodničarje, neonatologe, pediatre,otroške nevrologe, terapevte in drugeMAJ 200823.LJUBLJANAPoslovna stavba GIO,Dunajska 16023.–24.LJUBLJANAPoslovna stavba GIO,Dunajska 160SVEČANI SPREJEM IN STANOVSKOSREČANJE ZDRAVNIKOV DRUŽINSKEMEDICINE34. SREČANJE DELOVNIH SKUPIN:KAKOVOSTNA OBRAVNAVA BOLNIKA VDRUŽINSKI MEDICINI20-30 svečani sprejem za vse nove specialiste, ki so opravili specialističniizpit iz družinske medicine v letu 2007*** strokovno srečanje za zdravnike, medicinske sestre, zdravstvenetehnike in fizioterapevte, ki sestavljajo strokovno skupino vosnovnem zdravstvu24. ob 10.00KOKRICA PRIKRANJUVI. POLETNI MEDICINSKI TEK(21 km in 10 km) TER MEDNARODNISTROKOVNI POSVETni omejenotek na 21 km in 10 km (gozdne stezice) in strokovno srečanjeJUNIJ 20086.–7. ob 8.30LJUBLJANAMedicinska fakulteta,Korytkova ulica 2, velikapredavalnicaSEPTEMBER 200814.–16.PORTOROŽLifeClass Hotels & ResortsOKTOBER 20081.–4.PORTOROŽKongresni center, Hotel St.BernardinXXVI. DERČEVI DNEVI - PODIPLOMSKOIZOBRAŽEVANJE IZ PEDIATRIJEokvirni program Isis • 12/20074. SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI INALERGOLOŠKI KONGRES Z MEDNARODNOUDELEŽBOEVROPSKI KONGRES RAZISKOVALNE INKLINIČNE OFTALMOLOGIJE (EVER)*** podiplomsko izobraževanje iz pediatrije je namenjeno pediatrom,specialistom šolske medicine, splošnim in družinskim zdravnikom,tudi medicinskim sestram ter vsem drugim, ki delajo na področjuotroškega in mladinskega zdravstva200 kongres je namenjen zdravnikom specialistom/specializantompulmologije, interne medicine, medicinskim sestram. Teme:imunoterapija alergijskih bolezni, obstruktivni sindrom, tuberkuloza,delavnica pnevmološke rentgenologije1100 mednarodno strokovno srečanje s področja raziskovalnein klinične oftalmologije za oftalmologe in raziskovalce napodročju oči in vidnega sistemaISIS • december 2007

77KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaZdruženje zdravnikov družinske medicine– SZD, Marko Drešček, dr. med., asist.Vojislav Ivetić, dr. med., Maja Pelcl, dr. med.,Jože Prestor, dipl. zdrav., Helena Turk, dr.med., prof. dr. Janko Kersnik, dr. med.kontakt: Jožica Krevh, Uprava Osnovnega zdravstva Gorenjske,Gosposvetska 9, 4000 Kranj, F: 04 20 26 718, T: 04 20 82 523,E: jozica.krevh@ozg-kranj.si, informacije: http://www.drmed.org/novica.php?id=13262150 EUR ***prof. dr. Milivoj Veličković Perat prof. dr. Milivoj Veličković Perat, T: 031 318 161, E:mvelickovicp@guest.arnes.si, W: www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm*** ***Združenje zdravnikov družinske medicine priSZD, asist. mag. Nena Kopčavar Guček, asist.mag. Davorina Petek, dr. med.naslov: ga. Ana Artnak, Katedra za družinsko medicino,Poljanski nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana T: 01 438 69 15,F: 01 438 69 10, E: kdrmed@mf.uni-lj.si, W: http://www.drmed.org/novica.php?id=10745kotizacije ni ***Združenje zdravnikov družinske medicine,Sekcija medicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v splošni medicini, Katedra zadružinsko medicino MF v Ljubljani, Zavod zarazvoj družinske medicineprijave: prijavnica je na http://www.drmed.org/novica.php?id=10745, pošljete jo na Katedro za družinsko medicino,Poljanski nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana, informacije: asist.mag. Nena Kopčavar Guček, dr. med., T: 01 200 45 00, asist.mag. Davorina Petek, dr. med., T: 01 420 24 33160 EUR za zdravnike, 90 EUR zamedicinske sestre, zdravstvene tehnike,fizioterapevte. Ob udeležbi zdravnika inmedicinske sestre iste delovne skupineje kotizacija za oba skupaj 200 EUR priprijavi do 15. aprila 2008***prof. dr. Milivoj Veličković Peratprof. dr. Milivoj Veličković Perat, E: milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si,W: http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm*** ***Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta,Katedra za pediatrijoinformacije: ga. Mihela Jurčec, T: 01 522 92 24, E: mihaela.jurcec@kclj.si*** ***Bolnišnica Golnik – KOPA, Združenjepnevmologov Slovenija, Alergološka sekcijaSZDinformacije in prijave: ga. Irena Dolhar, Klinični oddelek zapljučne bolezni in alergijo, 4204 Golnik, T: 04 25 69 111,F: 04 25 69 117, E: irena.dolhar@klinika-golnik.si,www.klinika-golnik.si*** ***EURopean Association for Vision and EyeResearch (EVER), Cankarjev dom, prof. dr.Marko Hawlinaprijave: www.ever.be, za namestitev: alenka.kregar@cd-cc.si,informacije: prof. dr. Marko Hawlina, Očesna klinika UKC,Grablovičeva 46, Ljubljana, T: 01 522 19 04, F: 01 522 19 60, E:marko.hawlina@mf.uni-lj.siglej www.ever.be ***december 2007 • ISIS

78KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJOBRAZECUREDNIŠTVU REVIJE ISISDalmatinova 10p.p. 16301001 Ljubljanafax: 01/30 72 109V reviji Isis želimo objaviti priloženo obvestilo o strokovni prireditvi.Prvo obvestilo želimo objaviti v _________ številki Izide.Ustrezni program strokovnega srečanja naj bo objavljen v _________ številki Izide.Za objavo podatkov v Koledarju strokovnih prireditev pošiljamo naslednje podatke:Datum prireditveZačetek, uraKrajProstor, kjer bo prireditevNaslov strokovnega srečanjaŠtevilo poslušalcev (če je določeno) (neomejeno)Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, posvet, učna delavnica ...)Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom ...)Organizator (Medicinska fakulteta, klinika, sekcija Zdravniškega društva ...)Predstavnik ali strokovni vodjaNaslov za pošiljanje prijavInformacije, kontaktne osebeNjihove tel. številke in št. faksaVišina kotizacijeBrezplačna kotizacija DA NE za upokojene zdravnike, študente, ________________________________________ISIS • december 2007

TEČAJ IZ LAKTACIJE ZA OPRAVLJANJEIZPITA MEDNARODNI POOBLAŠČENI SVE-TOVALEC ZA LAKTACIJO IBCLC (INTER-NATIONAL BOARD CERTIFIED LACTATIONCONSULTANT) – 90-urni tečaj v treh delihorganizatorji •Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenjeSlovenije v sodelovanju zOdsekom za neonatalno pediatrijo, ginekološkoporodniškioddelek,SB Celje ter Nacionalnimodborom za spodbujanje dojenja UNICEFSlovenijaTERME DOBRNA,hotel VITA, konferenčna dvorana Vivat22.–24. november 2007, 10.–12. januar 2008in 13.–15. marec 2008PROGRAM:Četrtek, 22. novembra 2007Sobota, 24. novembra 2007PROGRAMI9.00 asist. Andreja Tekauc Golob, dr. med.,IBCLC: Dojenje bolnih in otrok, kizahtevajo posebno pozornost11.00 Odmor s kavo11.30 asist. Andreja Tekauc Golob, dr. med.,IBCLC: Dojenje bolnih in otrok, kizahtevajo posebno pozornost13.30 Marija Ocvirk, dr. med. in specialistkaakupunkture, IBCLC: Materine akutnein kronične bolezni14.30 Navodila slušateljem, da do prihodnjihsrečanj preučijo in predstavijo izbranproblem s področja laktacijeČetrtek, 10. januarja 20089.00 Andreja Domjan Arnšek, dr. med.,IBCLC: Toksičnost zdravil in laktacija11.00 Odmor s kavo11.30 prim. Maja Pestevšek, dr. med., IBCLC:Mlečna banka13.30 KosiloSTROKOVNIH SREČANJpodpore dojenju ogroženim članomdružbe in vprašanja slušateljev13.30 Delavnice udeležencev po skupinah– reševanje problemov iz prakseČetrtek, 13. marca 20089.00 Cvetka Skale, dipl. med. sestra, IBCLC:Tehnike dojenja11.00 Odmor s kavo11.30 Cvetka Skale, dipl. med. sestra, IBCLC:Pripomočki za dojenje in njihovauporaba13.30 Kosilo14.30 prim. doc. dr. Zlata Felc, dr. med.,IBCLC: Izbrizgavanje in shranjevanjemleka16.30 Odmor s kavo17.00 Predstavitev izbranih problemovslušateljev s področja laktacijePetek, 14. marca 2008798.00 Registracija9.00 prim. Vladimir Weber, dr. med.:Anatomija dojke in fiziologija laktacije11.00 Odmor s kavo11.30 prim. doc. dr. Zlata Felc, dr. med.,IBCLC: Anatomija, fiziologija ternepravilnosti ust pri otroku13.30 Kosilo14.30 asist. dr. Borut Bratanič, dr. med.:Biokemija ženskega mleka15.30 Mojca Kosi Jereb, dr. med.: Mlečneformule16.30 Odmor s kavo17.00 Cvetka Skale, dipl. med. sestra, IBCLC:Smernice za dojenjePetek, 23. novembra 20079.00 prim. asist. mag. Martin Bigec, dr.med.: Prehrana doječe matere11.00 Odmor s kavo11.30 asist. dr. Borut Bratanič, dr. med.:Antialergični in zaščitni dejavniki vženskem mleku13.30 Kosilo14.30 asist. dr. Borut Bratanič, dr. med.:Zaščita pred kroničnimi boleznimi16.30 Odmor s kavo17.00 Marija Ocvirk, dr. med. in specialistkaakupunkture, IBCLC: Zapletinosečnosti, poroda18.00 Marija Ocvirk, dr. med. in specialistkaakupunkture, IBCLC: Patologija dojk14.30 mag. Bernarda Dobnik Renko, spec.klin. psih.: Svetovalne spretnosti16.30 Odmor s kavo17.00 asist. Rok Kosem, dr. dent. med.:Mednarodni kodeks o trženjunadomestkov materinega mlekaPetek, 11. januarja 20089.00 Mojca Kosi Jereb, dr. med.: Zaposlenamati in dojenje10.00 Mojca Kosi Jereb, dr. med.: Parametriotrokove rasti in razvojni mejniki11.00 Odmor s kavo11.30 asist. dr. Borut Bratanič, dr. med.:Interpretacija raziskav13.30 Kosilo14.30 dr. Silvestra Hoyer, univ. dipl. ped.:Starševstvo, dojenje posvojenih otrok16.30 Odmor s kavo17.00 dr. Silvestra Hoyer, univ. dipl. ped.:Etika18.00 Cvetka Skale, dipl. med. sestra, IBCLC:IBLCE KodeksSobota, 12. januarja 20089.00 Karmen Mlinar, svetovalka za dojenjepri LLLI: Laična podpora dojenju poodpustu iz porodnišnice11.00 Odmor s kavo11.30 Karmen Mlinar, svetovalka za dojenjepri LLLI: Obravnavanje primerov9.00 Lev Bregant, dr. med., IBCLC:Kemikalije in prepovedane droge vženskem mleku11.00 Odmor s kavo11.30 Pisno preverjanje znanja13.30 Kosilo14.30 Predstavitev izbranih problemovslušateljev s področja laktacije16.30 Odmor s kavo17.00 Predstavitev izbranih problemovslušateljev s področja laktacijeSobota, 15. marca 20089.00 Analiza preverjanja znanja (poskusnihtestov)10.00 Predstavitev izbranih problemovslušateljev s področja laktacije11.00 Odmor s kavo11.30 Videopredstavitev slikovnega gradiva13.30 Zaključek tečajaOpomba: Manjkajoče ure bodo udeleženciopravili s pripravo seminarske naloge.Vodja tečaja in predavateljica: Cvetka Skale, dipl.med. sestra, IBCLCSodelujoči predavatelji (po abecednem vrstnemredu): prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med.,asist. dr. Borut Bratanič, dr. med., Lev Bregant,dr. med., IBCLC, Andreja Domjan Arnšek, dr.med., IBCLC, mag. Bernarda Dobnik Renko,spec. klin. psih., dr. Silvestra Hoyer, univ.dipl. ped., Mojca Kosi Jereb, dr. med., asist.december 2007 • ISIS

80PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJRok Kosem, dr. dent. med., Karmen Mlinar,svetovalka za dojenje pri LLLI , Marija Ocvirk, dr.med., specialistka za akupunkturo, IBCLC, prim.Maja Pestevšek, dr. med., IBCLC, prim. VladimirWeber, dr. med.Gostujoči predavateljici: prim. doc. dr. Zlata Felc,dr. med., IBCLC, asist. Andreja Tekauc Golob, dr.med., IBCLCKotizacija znaša: 330 EUR (DDV vključen),vključuje: kavo med odmori, zbornik, potrdilo oudeležbi, pisno preverjanje znanja kot pripravana izpit. Stroški za opravljanje izpita niso všteti vkotizacijo in se plačajo ob prijavi na izpit.Informacije in prijave (do 15. novembra 2007):Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenjeSlovenije, Slomškov trg 4, 3000 Celje, ali naE: cveta.skale@email.si, hriberskovi@siol.netPo prejemu plačila bo izstavljen račun.Hotelske rezervacije (navedite za seminar»Dojenje 2008 Dobrna«): Terme Dobrna,T: 03 78 08 000, F: 03 78 08 111;E: info@terme-dobrna.si; W: www.terme-dobrna.siKotizacijo nakažite na račun Društva svetovalcevza laktacijo in dojenje Sloveniješt. 06000-0961754038, sklic 2007-2008,Banka Celje, d.d., PE Ljubljanska,od 15. oktobra 2007 dalje.JESENSKI SESTANEK ZDRUŽENJAPNEVMOLOGOV SLOVENIJE16.00 Simpozij: KOPB16.00 M. Fležar: Referenčne vrednostispirometrije - je čas za poenotenje vSloveniji?16.20 S. Šuškovič: Novosti pri KOPB v letu200716.40 M. Lainščak, I. Šarc: Umrljivost priKOPB17.00 Odmor17.30 Satelitski simpozij (Pfizer-Boehringer)18.30 Letna skupščina ZPS – volitve novegapredsednika in upravnega odbora20.00 Večerja (vabi Pfizer-Boehringer)Sobota, 15. decembra 20079.00 Simpozij: Kakovost dela v pulmologiji9.00 I. Koren, J. Utroša: Beleženje inevidentiranje storitev v specialističnipulmološki ambulanti9.30 S. Kajba: Akutna pulmologija z vidikaambulantnega pulmologa10.00 M. Terčelj: Akutna pulmologija nainternistični prvi pomoči10.30 Odmor11.00 M. Košnik: Akutna pulmologija vspecializirani pljučni bolnišnici11.30 S. Šuškovič: Sistem nadzora kakovosti vBolnišnici Golnik12.00 Satelitski simpozij (GlaxoSmithKline)DEPRESIJA PRI NEVROLOŠKIHBOLEZNIHorganizator •Združenje nevrologov pri SZDLJUBLJANA,Univerzitetni klinični center Ljubljana,predavalnica 11. december 20079.00 UvodPROGRAM:9.15 Z. Pirtošek: Čustvovanje – organskeosnoveA. Danieli: Depresija – klasifikacija,terminologija, epidemiologijaB. Meglič: Depresija – somatskemanifestacije10.30 Odmororganizator •Združenje pnevmologov SlovenijeMARIBOR,Hotel Habakuk14.–15. december 2007STROKOVNI PROGRAM:Petek, 14. decembra 200715.00 Simpozij: Rehabilitacija pri pljučnembolniku15.00 I. Koren: Zdraviliško zdravljenje– povzetek trenutnega stanja15.20 J. Šorli ml.: Naše želje in potrebnespremembe zakonodaje15.40 RazpravaKotizacija za sestanek je 100 EUR, zasekundarije in specializante 40 EUR. Zaradiizstavitve računa nam potrdilo o udeležbi nasestanku pošljite pisno ali kotizacijo poravnajteneposredno na sestanku.Informacije: prim. mag. Stanislav Kajba,Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva 5,3000 Celje, E: Stanislav.Kajba@zd-celje.si,T: 03 543 44 58Prijava: ga. Dragica Sukič, Bolnišnica Golnik,Golnik 36, 4202 Golnik, T: 04 256 93 91.Rezervacijo prenočišč v hotelu Habakuk vMariboru potrdite pri ge. Dragici Sukič do 5.decembra 2007.10.45 M. Kocmur: Klinična slika, diferencialnadiagnostikaR. Tavčar: Zdravljenje depresije12.15 Kosilo14.00 A. Grad, A. Danieli: Depresija primožganski kapiA. Kogoj: Depresija pri demenciZ. Pirtošek: Depresija pri Parkinsonovibolezni15.30 Odmor15.45 B. Lorber, A. Ožura, I. Vusilovič:Depresivnost in epilepsijaA. Horvat: Depresija pri multipli skleroziM. Zaletel, J. Pretnar Oblak: Migrena,nevropatska bolečina in depresija17.30 Okrogla miza - zaključkiISIS • december 2007

81PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJUČNA DELAVNICA»DA, OPUŠČAM KAJENJE«organizator •CINDI SlovenijaLJUBLJANA,Zdravstveni dom Ljubljana,CINDI Slovenija, Ulica stare pravde 2, Ljubljana6.–7. december 2007PROGRAM:Četrtek, 6. decembra 20078.30 Dominika Novak Mlakar: Pozdrav,namen in cilji učnih delavnic;Svetovanje za opuščanje kajenja- najučinkovitejši preventivni ukrep8.45 Tomaž Čakš: Trendi kajenja v svetu inpri nas, zdravstveno in finančno bremekajenja ter potreba po zmanjševanjukajenja; Populacijski pristop9.35 Odmor9.50 Maja Primic Žakelj: Vrste raka,povezane s kajenjem; Preventivnipristopi in osveščanje10.30 Tatjana Zorko: Kajenje inkardiovaskularne bolezni11.00 Helena Koprivnikar: Programispodbujanja nekajenja – usmerjeni votroke in mladostnike11.50 Odmor12.05 Jožica Mesarič: Programi spodbujanjanekajenja - usmerjeni v otroke inmladostnike12.50 Odmor za kosilo14.00 Matjaž Turel: Kajenje in bolezni pljuč14.35 Tina Zadravec:• Kajenje kot odvisnost• Motivacijski postopek pri opuščanjukajenja• Svetovanje pri opuščanju kajenjaglede na dejansko stopnjorazmišljanja v procesu spreminjanja• Individualno svetovanje zaopuščanje kajenja na vseh ravnehzdravstvenega varstva (osnovnozdravstvo, bolnišnično zdravstvo,posebne skupine prebivalstva)16.35 GlaxoSmithKline: Bupropion kloridPetek, 7. decembra 20078.30 Johnson: Nikotinska nadomestnaterapija8.45 Pfizer: Vareniklin9.00 Dejan Kozel: Skupinska obravnavakadilcev10.00 Odmor10.15. Jožica Mesarič: Kako organiziratidelavnice za opuščanje kajenja• Kako so organizirane delavnice »Da,opuščam kajenje«• Namen, cilji delavnic• Pet delavnic za opuščanje, šesta voporo• Načini za zmanjšanje številapokajenih cigaret• Priprava na opuščanje kajenja12.00 Odmor za kosilo• Veliki dan brez cigarete – kakopremagati telesno in duševnoodvisnost• Kako nadzorovati telesno težo• Kako premagati stres14.30 Odmor• Kako ostati nekadilec/-ka• Kako mobilizirati kadilce in jihmotivirati za skupinsko opuščanje?(zdravstveni delavci, plakati, mediji)• Dominika Novak Mlakar, JožicaMesarič: Ocenjevanje uspešnostidelavnic in opuščanja kajenja15.30 Dominika Novak Mlakar, JožicaMesarič: Individualno svetovanjeDelavnice so namenjene zdravnikom,medicinskim sestram, terapevtom, profesorjemzdravstvene vzgoje in drugim zdravstvenimdelavcem, ki želijo spodbujati nekajenje inpomagati kadilcem pri opuščanju kajenja.Na delavnici lahko sodeluje največ 25udeležencev. Prijavite se lahko na naslov:CINDI Slovenija, Ulica stare pravde 2,1000 Ljubljana, T: 01 230 73 62,F: 01 230 73 64, E: cindi@zd-lj.si .Kotizacija za delavnice je 100,00 EUR. Zneseknakažite na transakcijski račun Zdravstvenegadoma Ljubljana (davčna številka 80683568),Metelkova 9, Ljubljana, 01261-6030921845,sklic na 02 922619-280-86.Udeleženci prejmejo publikaciji Da, opuščamkajenje in Opustite kajenje in zmagajte - Orispomoči pri odvajanju od kajenja.38. KONCERT ZDRAVNIKOVOB XXXVIII. MEMORIALNEMSESTANKU PROFESORJAJANEZA PLEČNIKAorganizator•Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra inMedicinske fakultete dr. Lojz KraigherLJUBLJANA,Velika dvorana SlovenskefilharmonijePetek, 7. december 2007,ob 19. uriSPOREDJ. Držečnik (prir. M. Feguš):Votum hyppocratisZdruženi zbori KUD-a KC inMF dr. Lojz Kraigher:Mešani pevski zbor dr. Bogdan DerčZbor študentov medicine CORVokalna skupina Kliničnega centra VoxmedicorumM. Musorgski: SolzaA. Rubinstein: MelodijaDušan Pušelja, violaZorana Cotič, klavirSlovenska ljudska (prir. S. Mihelčič):Roža na vrtu zelenem cveteA. Foerster: PevecMešani pevski zbor dr. Bogdan DerčZborovodja: Venčeslav ZadravecS. Rahmaninov:Romance za sopran in klavirski trioOtočekVse mineNe poj, krasoticaOdlomek iz poezije A. MussetaVlasta Rožman, sopranPavle Kornhauser, klavirMarko Zupan, violinaTanja Babnik, violončeloA. Piazzolla: Milonga del AngelAndrej Gubenšek, violinaJanko Tominšek, harmonikaJure Knez, kitaraKlemen Dovč, kontrabasPolona Maver, klavirdecember 2007 • ISIS

82PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJTvoja (glasba in besedilo: P. Peterca)Kjer se nasmeh konča (glasba: M. Sepe;besedilo: D. Velkavrh)Srce (glasba: L. Brown, S. H. Stept, C. Tobias;prepesnitev: D. Velkavrh)Barbara Čokl, vokalHotimir Lešničar, klavirTomo Havliček, kontrabasAleš Kajtna, bobniS. Rahmaninov:Preludij op. 2 št. 3 za dva klavirjaPolona Maver, klavirAndraž Cerar, klavirJ. Jež:Po jezeru (po M. Vilharju in ljudski)L. Lebič: Luba vigred (koroška ljudska)U. Krek: Škrinja orehova (ljudska s Tržaškega)Vokalna skupina Kliničnega centra VoxmedicorumUmetniški vodja: Tomaž FaganelA. Kumar:Post Art ali Glej, piše ti Wolfgangza klavir in godalni kvintetZdravniški klavirski sekstet PRO MEDICOPavle Kornhauser, klavirMarko Zupan, 1. violinaMiha Benedik, 2. violinaVilim Demšar, violaTanja Babnik, violončeloZoran Marković, kontrabasG. Holst:Sant Paul’s Suite:- Jig – Vivace- Finale (The Dargason) – AllegroLjubljanski zdravniški orkester CameratamedicaDirigent: Andrej OžbaltA. Dvořak:Mesičku na nebi hlubokem (arija Rusalke izopere Rusalka)Angela Svoljšak, sopranLjubljanski zdravniški orkester CameratamedicaDirigent: Andrej OžbaltSkozi umetniški spored bo vodila ZvonkaZupanič Slavec.Koncertni spored sta oblikovalaPolona Maver in Andraž Cerar.ZGODNJE ODKRIVANJE INCELOSTNA OBRAVNAVA OTROK INMLADOSTNIKOV, KI JIH OGROŽAJOKRONIČNE NENALEZLJIVEBOLEZNI, V OSNOVNI ZDRAVSTVENIDEJAVNOSTI – PREDSTAVITEVREZULTATOV PROJEKTAorganizator •CINDI Slovenija,Zdravstveni domLjubljanaLJUBLJANA,Gospodarskorazstavišče, Dvorana Urška7. december 2007PROGRAM:Petek, 7. decembra 20079.00 Uvodni pozdrav9.30–11.00I. del:Analiza izbranih zdravstvenih problemovotrok in mladostnikov v SlovenijiInterdisciplinarni projektni pristop kobravnavi zdravstvenih problemov otrok inmladostnikov (Bojanka Štern)Izbrani dejavniki tveganja za zdravje otrok inmladostnikov (Nuša Konec Juričič, DamjanaPodkrajšek)Gibalna/športna dejavnost otrok inmladostnikov (Vesna Štemberger)Epidemiologija čezmerne telesne teže indebelosti otrok in mladostnikov (NivesLetnar Žbogar, Mojca Juričič)Motnje hranjenja (Alenka Hafner)Depresivne motnje (Dejan Kozel)11.00–11.20 Odmor11.20–13.30II. del:Predlog meril in instrumentov za zgodnjeodkrivanje in obravnavo debelosti in motenjhranjenja, depresije in psihosocialneogroženosti v preventivnem zdravstvenemvarstvuStrokovna in etična načela v uvajanjuprogramov presejanja (Bojanka Štern)Antropometrična, fiziološka in biološkamerila za ugotavljanje debelosti in zapletovdebelosti pri otroku in mladostniku (LucijaGobov, Margareta Seher Zupančič, MajdaTroha, Bogomila Puc Vidrih)Diagnostična merila motenj hranjenja (KarinSernec, Metka Kališnik Šavli)Motnje hranjenja v otroštvu (Mojca BreceljKobe)Diagnostična merila in instrumenti zaugotavljanje depresivnih motenj (DejanKozel, Metka Kališnik Šavli)Druge psihosocialne težave otrok inmladostnikov (Vera Slodnjak)Vprašalnik prednosti in težav – Strenghtsand Difficulaties Qustionnaire (SDQ) (PeterJanjušević)Presejanje psihosocialnih težav primladostnikih z uporabo modela GAPS(Dejan Kozel)Vodenje pogovora ob odkritem sumu naotrokove težave na psihosocialnem področju(Metka Kališnik Šavli)13.30–14.30 Odmor14.30–16.30III. del:Izhodišča za pripravo modela pomočiza otroke in mladostnike s čezmernotelesno težo in debelostjo v primarnemzdravstvenem varstvuCelostni model ukrepanja v preprečevanjuin opuščanju zdravstveno tveganih vedenj(Bojanka Štern)Pomoč pri spreminjanju zdravstvenotveganih vedenj (Jožica Mesarič, NedeljkaLuznar)ISIS • december 2007

83PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJPedagoški pristop (Silvestra Hoyer, AndrejaKvas)Teoretska izhodišča na področju zdraveprehrane (Cirila Hlastan Ribič, AndrejaČampa)Priporočila za zdravo gibalno/športnodejavnost otrok (Jernej Završnik, Rado Pišot)Strokovna pomoč pri spreminjanjuživljenjskega sloga in mladostnikov sproblemom debelosti – praksa na primarniravni (Zvezdana Vražič, Jožica Mesarič,Nedeljka Luznar)Strokovna pomoč pri spreminjanjuživljenjskega sloga in mladostnikovs problemom debelosti – praksa nasekundarni ravni (Magdalena Urbančič,Elizabeta Dujmovič, Zdenka Koporec, TanjaLušina, Marija Pevec Bregar)Zgodnje odkrivanje neželenega potekaintervencij (Metka Kališnik Šavli)16.30–16.45 Odmor16.45 –17.15IV. del:Sodelovanje med različnimi ravnmizdravstvene dejavnostiBolnišnično zdravljenje debelosti(Magdalena Urbančič)Povezovanje zdravstvenih storitev različnihravni na področju psihosocialnega zdravja(Metka Kališnik Šavli, Karin Sernec, NatašaPotočnik Dajčman)17.15–18.00Razprava in zaključek srečanjaVKLJUČEVANJE BOLNIKOV VZDRAVLJENJE24. učna delavnica za zdravnike in mentorjev družinski medicini, pod okriljem EUROPEANACADEMY OF TEACHERS IN G/FPorganizatorji •Katedra za družinsko medicino univerze v LjubljaniKatedra za družinsko medicino univerze v MariboruZdruženje zdravnikov družinske medicineZREČE, Terme Zreče7.–8. december 2007PROGRAM:Učno delavnico sestavljajo predavanja, delo vskupini, igranje vlog, delo na terenu in razprave.Petek, 7. decembra 20078.00 Registracija, kava8.30 Davorina Petek: Pozdrav inpredstavitev udeležencev8.50 Darinka Klančar: Vključevanje bolnikovv zdravljenje, razjasnitev osnovnihpojmov (»patient empowerment,enablement«)9.20 Andrej Kravos, Nadja Križnič Pfajfer,Davorina Petek, Darinka Klančar:Izmenjava mnenj, izkušnje iz prakse,predstavitev težav pri praktičnemdelu, obravnava pripravljenih primerovudeležencev: izkušnje, znanje, stališča10.50 Odmor11.20 Davorina Petek: Praktični pristopk vključevanju bolnikov s kroničnoboleznijo v zdravljenje11.40 Andrej Kravos, Nadja Križnič Pfajfer,Davorina Petek, Darinka Klančar:Priprava na obisk bolnika, analizaprimera, metode ojačanja, ocenjevanjepotreb bolnika, vključevanje bolnika vskupnost13.00 Kosilo, sprehod14.30 Jana Govc Eržen – Delo na terenu16.30 Odmor17.00 Davorina Petek: Kratka predstavitevdnevnega dela v skupinah18.00 Janko Kersnik, Jana Govc Eržen– Srečanje mentorjev (KRKA)Družabni večerSobota, 8. decembra 20078.30 Nadja Križnič Pfajfer: Vključevanjebolnika v zdravljenje – pravica, dolžnostali odgovornost? (Manfred)9.00 Andrej Kravos, Nadja Križnič Pfajfer,Davorina Petek, Darinka Klančar:Obravnava izbranega primera (igravlog: razgovor učitelj – učenec alizdravnik – bolnik), načini ocenjevanja,izkušnje s poučevanjem študenta,specializanta, merjenja vključevanjabolnika10.30 Odmor11.00 Andrej Kravos: Metode poučevanja vdružinski medicini11.30 Andrej Kravos, Nadja Križnič Pfajfer,Davorina Petek, Darinka Klančar:Izdelava modela vključevanja bolnika vzdravljenje13.00 Kosilo14.00 Andrej Kravos, Nadja Križnič Pfajfer,Davorina Petek, Darinka Klančar:Priprava poročila skupin in modelavključevanja bolnika v zdravljenje15.00 Davorina Petek: Predstavitev dela vskupinah in zaključek delavniceVodje delavnice: asist. mag. Davorina Petek, dr.med., asist. mag. Andrej Kravos, dr. med, NadjaKrižnič Pfajfer, dr. med., asist. Darinka Klančar,dr. med.Lokalna organizatorka: prim. Jana Govc Eržen,dr. med.Teme: Omogočanje in vključevanje bolnika Bolnikova pravica izbire in njegove dolžnostiob pravicah – dolžnost zdravnika ali bolnika? Bolnik izvedenec Bolnik in kronična bolezen Vključevanje bolnikov in skupnosti Kako usposobiti družinske zdravnike, dabodo pritegnili bolnike Kako meriti bolnikovo sodelovanje Raziskave na tem področjuDružabni del:- Srečanje mentorjev- Družabno srečanjedecember 2007 • ISIS

84PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJCiljiDelavnica je namenjena mentorjem študentovin specializantov v družinski medicini ter tistim,ki jih mentorstvo zanima. Tema delavnice jevključevanje bolnika v zdravljenje, kot so ga vzadnjih letih razvili v večini evropskih držav.To pomeni, da je bolnik seznanjen s svojoboleznijo, da o njej vsaj nekaj ve in da jepripravljen sprejeti odgovornost za lastnozdravje. Tako po eni strani lahko bolnik dejavnosodeluje pri odločanju o zdravljenju in vodenjubolezni, po drugi strani pa zdravnik spoštujebolnikovo mnenje in njegove potrebe.Tako postaja bolnikovo sodelovanje v zdravljenjuvse pomembnejše za dve osnovni nalogidružinskega zdravnika: usmerjenost v bolnika incelostnost (celovit pristop).Poleg tega to bolnikovo vlogo lahko razumemotudi kot osnovo partnerskega odnosa bolnik –zdravnik in kot merilo za izboljševanje kakovostiv osnovnem zdravstvu.Po učni delavnici bodo udeleženci: Poznali možnosti in oblike za vključevanjebolnikov v proces zdravljenja Razumeli razloge za uvajanje in razvijanjebolnikovega aktivnega sodelovanja (invzorce reševanja takih primerov) Vedeli, kako oceniti učinke bolnikovegasodelovanja pri različnih oblikah vodenjabolezni Sprejemali, da je vključevanje bolnikov pot kizboljševanju kakovosti dela Cenili težave in posledice vključevanjabolnika v zdravljenje Razumeli vse pomembnejšo bolnikovoodgovornost za lastno zdravje Spoznali, da je študente in specializantetreba naučiti vključevanja bolnika v proceszdravljenja.Prijave in informacije: Prijavnico pošljite nanaslov: ga. Ana Artnak, Medicinska fakulteta,Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana, T: 01 438 69 15,F: 01 438 69 10, E: kdrmed@mf.uni-lj.si,W: http://www.drmed.org/novica.php?id=10483Kotizacije ni.Udeleženci bodo na srečanju prejeli zbornik, kibo obravnaval omenjene teme.Udeležence prosimo, da za petkov sprehod sseboj prinesejo športno obutev in – če jih imajo– palice za nordijsko hojo.Pri ZZS je vložena vloga za priznanje kreditnihtočk.III. DECEMBRSKI KONCERTorganizator •Ljubljanski zdravniški orkesterCAMERATA MEDICALJUBLJANA,Cerkev sv. Jakobav Stari LjubljaniNedelja, 16. decembra 2007,ob 19.30Dirigent: Andrej OžbaltSolisti:Judita CvelbarBogdan KrščišinNikolaj VenierGost: vokalna zasedba Vox medicorumVstop prostJakob František ZupanTe deum laudamusTe deum laudamus - AllegroTu devicto mortis - AndanteSalvum fac - AdagioPer singulos dies - AllegroVokalna zasedba Vox medicorumSolistka: Judita CvelbarAlessandro MarcelloKoncert za oboo, godalni orkester in b.c. vd-moluAndanteAdagioPrestoSolist: Bogdan KrščišinJohann Sebastian BachKoncert za violino in godalni orkester v a-molu1.AndanteAllegro assaiSolist: Nikolaj VenierAlessandro ScarlattiSinfonia IV v e-moluVivaceAdagioAllegroAdagioAllegroVKLJUČEVANJE BOLNIKOV VZDRAVLJENJE24. učna delavnica za zdravnikein mentorje družinske medicineorganizatorji •Združenje zdravnikov družinske medicine – SZDKatedra za družinsko medicino MF LjubljanaKatedra za družinsko medicino MF MariborZavod za razvoj družinske medicineLJUBLJANA,Katedra za družinsko medicino11.–12. januar 2008PROGRAM:Petek, 11. januarja 20088.30 Igor Švab, Marija Petek Šter: Pozdravin predstavitev udeležencev9.00 Ksenija Tušek Bunc: Uvod v temo:Vključevanje bolnikov v zdravljenje,razjasnitev osnovnih pojmov9.30 Marija Petek Šter, Zalika KlemencKetiš, Tamara Fras Stefan, KsenijaTušek Bunc: Izkušnje iz prakse,predstavitev težav pri praktičnemdelu, obravnava pripravljenih primerovudeležencev10.30 Odmor11.00 Tamara Fras Stefan: Praktični pristopk vključevanju bolnika v zdravljenje(primer kronične bolezni)11.30 Marija Petek Šter, Zalika KlemencKetiš, Tamara Fras Stefan, KsenijaTušek Bunc: Bolniki: Ocenjevanjepotreb bolnika. Možnosti bolnika vokviru družine in lokalnega okolja(teoretično – priprava na popoldanskipogovor z bolnikom)12.30 Kosilo14.00 Zalika Klemenc Ketiš: Kako meritibolnikovo sodelovanje pri zdravljenju?14.30 Marija Petek Šter, Zalika KlemencKetiš, Tamara Fras Stefan, KsenijaTušek Bunc: Praktično delo – pogovorz bolnikom15.45 Odmor16.15 Marija Petek Šter: Vključevanje bolnikav zdravljenje: pravica, dolžnost aliodgovornost16.45 Marija Petek Šter, Tadeja Čerin,ISIS • december 2007

85PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJTamara Fras Stefan, Ksenija TušekBunc: Etični vidiki vključevanja bolnikav zdravljenje18.00 Sponzorsko predavanje – Krka19.00 Sestanek mentorjev z družabnimsrečanjem za vse udeležence delavnicein mentorje v družinski mediciniSobota, 12. januarja 20089.00 Ksenija Tušek Bunc: Metodepoučevanja v družinski medicini10.00 Marija Petek Šter, Zalika KlemencKetiš, Tamara Fras Stefan, KsenijaTušek Bunc: Izkušnje s poučevanjemštudentov in specializantov, ovire, pasti,pozitivne izkušnje. Praktični prikazpoučevanja z igranjem vlog11.00 Odmor11.30 Dean Klančič: Bolnik izvedenec,potrošništvo v medicini12.00 Marija Petek Šter, Zalika Klemenc Ketiš,Tamara Fras Stefan, Ksenija TušekBunc: Težavni bolniki. Kako usposobitizdravnike družinske medicine, da bodoznali pritegnili bolnike k zdravljenju13.00 Kosilooskrbe in celostne obravnave bolnikaRazumeli, da z biomedicinskim modelomreševanja težav ni mogoče ustreznopomagati vsem bolnikomRazumeli, da je naloga zdravnika tudi, dabolniku pomaga razumeti njegovo bolezen inmu pomaga živeti z boleznijoSpoznali različne možne oblike vključevanjabolnikov v proces zdravljenjaRazumeli pomen družine in lokalneskupnosti pri vključevanju bolnika vzdravljenjeRazumeli, da se bolniki razlikujejo v svojiželji po »biti seznanjen« in »sodelovati priodločitvi«Naučili se ocenjevati bolnikovo sodelovanjepri zdravljenjuSpoznali, da bolnikovo sodelovanje vprocesu zdravljenja izboljša kakovostobravnave in pomeni finančni prihranekSeznanili z bolnikovimi in zdravnikovimipravicami in dolžnostmi, ko gre zavključevanje bolnikov v zdravljenjeRazpravljali o etičnih vidikih vključevanjabolnikov v zdravljenjeRazumeli, da je bolnik odgovoren za lastnozdravjeZAČETNI TEČAJ »HIPNOZA ZOSNOVAMI HIPNOTERAPIJE«organizator •Društvo za medicinsko hipnozo Slovenije DMHSLJUBLJANA,Šmartinska 53,predavalnica v drugem nadstropju31. januar 2008–2. februar 2008Tečaj vodi prof. dr. Marjan Pajntar, dr. med., dipl.psih., s sodelavciTečaj je za zdravnike, psihologe, študentezadnjih letnikov medicine in psihologije ter zazdravstvene delavce, ki delajo pod okriljemzdravnika.Kotizacija: 200 EUR, za študente 100 EURTeoretični in praktični del tečaja traja 16 ur, insicer v četrtek in petek od 16. do 21. ure ter vsoboto od 8. do 14. ure.Na tečaj se lahko prijavite poE: društvo.medicinska.hipnoza@gmail.com aliT: 01 510 14 12, ga. Jožica.14.00 Marija Petek Šter, Zalika Klemenc Ketiš,Tamara Fras Stefan, Ksenija TušekBunc: Izdelava vinjet, ki bodo uporabneza učenje v družinski medicini15.00 Zalika Klemenc Ketiš: Predstavitev delav skupinah in zaključek delavnice16.00 Zaključek delavniceGeneralni pokrovitelj: Krka, d.o.o.Vodja delavnice: asist. dr. Marija Petek ŠterVodje skupin: Ksenija Tušek Bunc, Tamara FrasStefan, Zalika Klemenc Ketiš, Marija Petek ŠterLokalni organizator:asist. Dean Klančič, dr. med.Namen: Srečanje je namenjeno sedanjim inbodočim mentorjem študentov in specializantovs področja družinske medicine. Namendelavnice je pomagati udeležencem osvojitiučinkovite pristope za vključevanje bolnikov vproces zdravljenja in jih usposobiti, da so svojeznanje, veščine in stališča sposobni prenesti naštudente in specializante.Cilji:Udeleženci bodo: Razumeli prednosti in omejitve različnih oblikodnosa med bolnikom in zdravnikom Razumeli pomen v bolnika usmerjeneNavodilo:Vsak udeleženec naj pripravi primer bolnika, kjerzdravljenje ni bilo/je bilo uspešno, ker bolnikni/je razumel svoje bolezni in pomena lastnegasodelovanja pri reševanju težav in je: vso odgovornost za rešitev svojih težavprelagal na zdravnike in iskal rešitve vsistemu zdravstvenega varstva spoznal, da brez dejavnega sodelovanja prizdravljenju ni mogoče pričakovati izboljšanjastanja in je po svojih močeh prispeval, da semu je zdravje izboljšalo.Kotizacije ni.Prijave in informacije: Prijavnico pošljite nanaslov: ga. Ana Artnak, Medicinska fakulteta,Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana, T: 01 438 69 15, F:01 438 69 10, E: kdrmed@mf.uni-lj.si.Udeleženci bodo na srečanju prejeli zbornik, kibo obravnaval omenjene teme.Pri ZZS je vložena vloga za priznanje kreditnihtočk.ŠOLA O MELANOMU (ponovitev)organizatorji •Zveza slovenskih društev za boj proti rakuKatedra za onkologijo in radioterapijo Medicinskefakultete v LjubljaniOnkološki inštitut LjubljanaLJUBLJANA,Onkološki inštitut, predavalnica,stavba C, Zaloška 21. februar 2007PROGRAM:Petek, 1. februrja 20088.00 Registracija udeležencev9.00 M. Snoj: Uvod9.10 M. Primic Žakelj: Epidemiologija inprognostični dejavniki9.30 M. Bračko: Patologijadecember 2007 • ISIS

86PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ9.50 I. Bartenjev: Prepoznavanje sumljivihpigmentnih lezij10.10 B. Žgavec: Prikaz primerov bolnikov spigmentnimi lezijami10.30 Razprava10.50 Odmor11.10 M. Hočevar: Kirurgija melanoma11.30 P. Strojan: Radioterapija11.50 G. Serša: Zdravljenje zelektrokemoterapijo12.00 Razprava12.20 Kosilo13.30 J. Ocvirk: Adjuvantno sistemskozdravljenje13.50 M. Reberšek: Zdravljenje napredovalein metastatske bolezni14.10 M. Snoj: Algoritem zdravljenja insmernice zdravljenja melanoma14.30 Razprava14.50 OdmorPrikaz primerov15.10 U. Ahčan: Kirurško obravnavani bolnik15.30 M. Boc: Bolnik z adjuvantnimzdravljenjem15.50 U. Smrdel: Bolnik z metastazami v glavi16.10 Razprava za okroglo mizo (M. Snoj,P. Strojan, J. Ocvirk, M. Hočevar, B.Jančar, M. Reberšek)Organizacijski odbor: dr. Janja Ocvirk, prof. dr.Marko Snoj, prof. dr. Maja Primic ŽakeljCiljna skupina: specialisti in specializantisplošne medicine, dermatologije, plastičnein splošne kirurgije, internistične onkologije,radioterapije30. IATROSSKI ALPE-JADRANPOSVETOVANJE ŠPORTNEMEDICINE IN SMUČARSKOTEKMOVANJE ZDRAVNIKOV DEŽELALPE-JADRANorganizatorZdravniško društvo IatrosKRANJSKA GORA1. februar 2008PROGRAM:Petek, 1. februarja 20089.30 Tek (ob Hotelu Kompas)Kategorija za moške in ženske:A – do vključno 35 let starosti,B – do 50 let,C – nad 50 let,ženske tečejo 3 km, moški 5 km12.30 Veleslalom, smučišče Kranjska Gora(sedežnica Podles)Kategorija za ženske in moške:A (rojeni 1977 in mlajši),B (1976–1967),C (1966–1957),D (1956–1947),E (1946–1937),F (1936 in starejši).13.30. Drugi tek za najboljših pet iz vsakekategorijeKoktajl na smučišču16.00 Posvetovanje športne medicine - HotelLek17.00 Večerja Slavnostna razglasitev rezultatov Jubilejna presenečenjavarstva.Prijave pošljite najkasneje do 25. januarja2008 na naslov: Franci Koglot, T: 041 775 705,Bolnišnica Šempeter pri Gorici, 5290 Šempeterpri Gorici oziroma na E: natasajel@gmail.com.Kasnejših prijav ne sprejemamo.V prijavi navedite: spol, letnico rojstva, delovnomesto, ustanovo oziroma društvo, za kateronastopate.Za ekipo štejejo trije najbolje točkovani moškiin dve ženski ali tri najbolje točkovane ženske indva moška.Udeleženci tekmujejo na lastno odgovornost.Posebna priznanja za kombinacijo veleslalom+ tek.Tekmovanje šteje za izbiro uradne slovenskezdravniške reprezentance za nastop nasvetovnem prvenstvu.Štartne številke in vozovnice s popustom dobiteod 9. ure dalje na blagajni žičnice.Organizacijski odbor Iatrosski: Franci Koglot,Nova Gorica, mag. Andrej Bručan, Ljubljana,prim. Tone Lah, Jesenice, mag. Tatjana Pintar,LjubljanaPokrovitelj: Lek, d. d., Ljubljana.INFEKTOLOŠKI SIMPOZIJ 2008organizatorji •Sekcija za kemoterapijo SZD, Katedra zainfekcijske bolezni in epidemiologijo MF, Klinika zainfekcijske bolezni in vročinska stanja UKCLJUBLJANA, Univerzitetni klinični center,predavalnica 1, Zaloška 2,28.–29. marec 2008PROGRAM:Kotizacija: 60 EUR (DDV je vključen)Kontaktna oseba: Mira Klemenčič, Zvezaslovenskih društev za boj proti raku, Zaloška 2,1000 Ljubljana, T: 01 430 97 80, F: 01 430 9785, E: zdbpr@onko-i.siMed 9. in 20. uro bo v Hotelu Lek organiziranbrezplačen vrtec za otroke.Kotizacija: za tek 20 EUR, za veleslalom 50EUR, za tek in veleslalom skupaj 60 EUR.Kotizacijo nakažite na račun: Zdravniškodruštvo Iatros, TRR 04750-0001224094.Prijavi dodajte potrdilo o plačani kotizaciji inrezervacijo za vrtec s starostjo otroka in časomPetek, 28. marca 2008 F. Strle: Novosti v infektologiji 2008 M. Čižman, S. Čad Pečar: Ambulantnaporaba protimikrobnih zdravil po regijah vSloveniji T. Pokrajac, P. Truden Dobrin, B. Beović,M. Čižman: Pogostnost ambulantnih inbolnišničnih obravnav okužb v SlovenijiISIS • december 2007

87PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJM. Mueller Premru, M. Paragi: Občutljivost zaantibiotike pri pogostih bakterijskih izolatih izambulantOdmor5. DELAVNICA INTENZIVNEMEDICINE: OCENA SRČNEFUNKCIJE IN CIRKULACIJE PRIKRITIČNO BOLNIH19. DNEVI REHABILITACIJSKEMEDICINE: REHABILITACIJABOLNIKOV Z RAKOMP. Karner, N. Kmet Lunaček: Sodobneindikacije za penicilineM. Logar, S. Gregorčič: Sodobne indikacijeza cefalosporineS. Lotrič Furlan, T. Rojko: Sodobne indikacijeza makrolide in piranozideM. Jereb, M. Lukič: Sodobne indikacije zakinoloneorganizatorja •Oddelek za intenzivno interno medicino, Splošnabolnišnica CeljeSlovensko združenje za intenzivno medicinoCELJE, Splošna bolnišnica Celje1. februar 2008organizator •Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijoOdmorT. Lejko Zupanc, N. Planinc Strunjaš:Sodobne indikacije za sulfonamide,rifampicin, tetraciklineB. Beović, K. Seme, N. Kmet Lunaček: Vplivantibiotikov na bakterijsko odpornostM. Matičič, P. Bogovič in sod.: Sodobnaambulantna raba antimikotikovV. Maraspin Čarman, L. Knez: Predpisovanjenovejših protimikrobnih zdravil v nosečnostiKosiloAntibiotično zdravljenje akutnegaposlabšanja KOPB – slovenske smerniceD. Cerar, M. Sočan, T. Avšič Županc, F. Strle:Vročica Q v SlovenijiJ. Reberšek Gorišek, M. Rupnik, G. Lešničarin sod.: Okužbe s Clostridium difficile vSloveniji in v svetuSobota, 29. marca 2008M. Sočan, N. Koren: Bremecitomegalovirusnih okužb in možnijavnozdravstveni ukrepiM. Petrovec, M. Poljak: Mikrobiološkadiagnostika okužbe s CMVT. Mrvič, T. Srovin Plankar: Klinična slikaprirojene in pridobljene okužbe s CMV priotrokuS. Levičnik Stezinar, U. Rahne Potokar:Potransfuzijski hepatitisi (pojavnost,zaznavanje, nadzor in preprečevanje)PROGRAM:Petek, 1. februarja 20088.30 Registracija9.20 G. Voga: Pozdrav udeležencem teruvodPredavanja:9.30 M. Mežnar: Fiziološke in patofiziološkeosnove9.50 R. Parežnik: Klinična ocena10.10 L. Gabršček: Biokemični kazalci srčnein cirkulacijske odpovedi10.30 G. Voga: Pomen ultrazvoka za ocenosrčne funkcije in cirkulacije11.00 R. Skale: Manj invazivne metode11.30 Odmor12.00 R. Parežnik: Invazivni hemodinamskinadzor s pljučnim art. katetrom12.30 G. Voga: Pomen merjenja zasičenjakrvi s kisikom v zgornji votli veni inpljučni arteriji12.50 L. Gabršček: Ocena funkcije desnegaprekata13.10 R. Parežnik: Ocena tkivne oksigenacije13.30 G. Voga: Izbira najbolj ustreznemetodeOdmor za kosiloPraktični prikaz:15.00 G. Voga: Ultrazvok15.45 R. Skale: PICCO, Vigileo16.30 R. Parežnik: Swan-Ganz kateter17.15 L. Gabršček, M. Mežnar: CeVox inNIRS17.50 G. Voga: ZaključekLJUBLJANA,Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo,Linhartova 51, predavalnica v 4. nadstropjuKlinike28.–29. marec 2008Uvodni nagovoriOKVIRNI PROGRAM:Rak v Sloveniji – incidenca, ozdravljivost,poslediceHermann Delbrück: German Policy inRehabilitation of Cancer PatientsHermann Delbrück: Measurements toControl Quality of Cancer RehabilitationHermann Delbrück: Rehabilitation ofPatients with Gastric CancerVeronika Fialka Moser: Austrian Policy inRehabilitation of Cancer PatientsLajos Kullmann: Quality of life of Patientswith CancerVloga zdravnika družinske medicine vzdravljenju in rehabilitaciji bolnika z rakomMednarodna klasifikacija funkcioniranja,zmanjšane zmožnosti in zdravja kot osnovaza rehabilitacijo bolnikov z rakomPregled fizikalne terapije s poudarkom naindiciranost in kontraindiciranost pri bolnikihz rakomOdmorJ. Tomažič, N. Gorišek Miksič: Klinična slikaCMV-okužbe pri odraslemM. Arnež, S. Bizjak, J. Tomažič: Zdravljenjeprirojene in pridobljene okužbe sprotivirusnimi zdraviliD. Paro Panjan, L. Lah: Nevrološkospremljanje otrok s prirojeno citomegalijoNamen: Prikaz metod za hemodinamskooceno in nadzor ter njihov pomen pri kritičnobolnih.Praktična uporaba posameznih metod.Kotizacija: 70 EURInformacije: Roman Parežnik, Oddelek zaintenzivno interno medicino, Splošna bolnišnicaCelje, Oblakova 5, 3000 Celje,E: roman.pareznik@guest.arnes.siZdravljenje bolečine pri bolnikih z rakomVloga naravnih zdravilišč v rehabilitacijibolnikov z rakomVloga podporne tehnologije v rehabilitacijibolnikov z rakomZgodnja medicinska rehabilitacija bolnikovpo operaciji tumorjev osrednjega živčevjadecember 2007 • ISIS

88PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJCelostna rehabilitacija bolnikov zmožganskimi tumorjiCelostna rehabilitacija bolnikov z okvarohrbtenjače zaradi tumorjaCEDENS – XIV. DAN CELJSKEGAZOBOZDRAVSTVA11. SCHROTTOVI DNEVIRehabilitacija bolnikov s tumorji v področjuglave in vratuRehabilitacija bolnikov s tumorji očesaBolnica z rakom dojk in rehabilitacija - vidikonkologa kirurgaPoklicna rehabilitacija in zaposlovanjebolnikov z rakom – pomen diagnoze infunkcijskega stanjaZgodnja psihosocialna rehabilitacija bolnikovz rakomPozna psihosocialna rehabilitacija bolnikov zrakomPaliativna terapija in rehabilitacijaPosebnosti fizioterapije pri bolnikih z rakomRehabilitacija bolnika z rakom z vidikabolnikaSplošne informacije: Seminar je namenjenvsem zdravnikom in ostalemu medicinskemuter tehničnemu osebju. Število udeležencev niomejeno.Strokovni vodji seminarja: prof. dr. ČrtMarinček, dr. med., prof. dr. Helena Burger,dr. med., Inštitut Republike Slovenije zarehabilitacijo, LjubljanaKotizacija: 170 EUR (za oba dneva), 90EUR (za en dan), 90 EUR (za specializante insekundarije), DDV je vključen.Kotizacijo nakažite na transakcijski račun št.01100-6030278088 tri dni pred pričetkomseminarja. Ob registraciji predložite potrdilo oplačilu kotizacije. V osmih dneh po končanemseminarju vam bomo po pošti poslali račun.Kotizacija vključuje tiskano gradivo, predavanja,kosilo ter prigrizke in napitke v odmorih terpotrdilo o udeležbi.Prijave in informacije: Prijave pošljitenajpozneje do 25. marca 2008 na naslov:Ela Loparič, Inštitut za rehabilitacijo,Linhartova 51, 1000 Ljubljana, T: 01 475 84 41,F: 01 437 65 89, E: ela.loparic@ir-rs.siUdeležba na seminarju bo upoštevana zastalno podiplomsko usposabljanje zdravnikovza podaljševanje licenc ZZS in s strani IVZ kotstrokovno izobraževanje.organizator •Društvo zobozdravstvenih delavcev CeljeCELJE,Narodni dom, Trg celjskih knezov 915. februar 2008PROGRAM:Petek, 15. februarja 2008Velika dvorana9.00 Prihod in prijava9.50 Nikola Potočnik: Uvodne besede10.00 Darko Kroflič: Sinusitis10.30 Peter Riess: Nasveti za vrtečeinštrumente11.00 Milan Divjak: Druga in tretja raziskavafenomena oligodinamičnosti11.30 Snežna M. Fludernik, Franci Pavlovič:Zdravljenje osteoporoze in ekstrakcijezob12.00 Odmor za kosiloPodelitev Schwabovih priznanj15.00 Daniel Žerdoner, Christoph Will: Vzrokizapletov in neuspehov v implantologiji- forenzični vidiki15.45 Gorazd Lešničar: Stomatološki inoralni kirurški posegi pri bolnikih, kise zdravijo z zdravili za preprečevanjetromboze16.30 Odmor17.00 Marta Križnar Škapin, Mata Tome:Dejavniki tveganja za bolezni zob vrazličnih starostnih obdobjih17.30 Matjaž Rode: Uporabnostfotodinamičnega zdravljenja prineuspehih endodontskega zdravljenja18.00 ZaključekMala dvorana – dentalna razstava našihsponzorjev19.00 Polona – družabna prireditev v HoteluŽalecKotizacija: 100 EUR na TRR: DZD Celje06000-0052407750, za CedensDodatne informacije:Nikola Potočnik, dr. dent. med.,Mestni trg 5, 3310 Žalec, T: 03 571 60 44,E: nikola.potocnik@siol.netorganizatorji •Katedra za družinsko medicino, Združenjezdravnikov družinske medicine, Zavod za razvojdružinske medicineLJUBLJANA, Cankarjev dom,Linhartova dvorana14.–15. marec 2008PREDHODNI PROGRAM:1. Diagnostika in možnosti zdravljenja bolnikaz narkolepsijo-katapleksijo; Leja DolencGrošelj2. Asimptomatska ateroskleroza karotidniharterij: uvajati hipolipemik in/aliantihipertenziv? Matej Marinšek3. Acetilsalicilna kislina in antiagregacijskozdravljenje – kdaj? Nina Vene4. Polipragmazija – zdravljenje ali preventiva?Martin Tretjak5. Prepoznavanje anksioznih motenj, ki sodejavnik tveganja za razvoj odvisnosti; MajaRus Makovec6. Pristop k obravnavi bolnika z anksioznostjov ambulanti zdravnika družinske medicine;Davorina Petek7. Zasvojenost z nikotinom - kako jopremagamo? Vlasta Vodopivec Jamšek8. Kako intenzivno naj bo lipolitičnozdravljenje v sekundarni preventivikoronarne bolezni? Irena Keber9. Endotelijska disfunkcija in vlogadušikovega oksida pri arterijski hipertenziji,Mišo Šabovič10. Vloga blokatorjev receptorjev beta vzdravljenju arterijske hipertenzije; BorutKolšek11. Sladkorni bolnik in krvni tlak – ali lahkopovemo kaj novega? Jelka Zaletel Vrtovec12. Zakaj je življenje pod 60 utripov/minboljše? Igor Zupan13. Multidisciplinarna obravnava sladkornegabolnika tipa 2; Danica Rotar Pavlič14. Prepoznavanje stresa pri pacientih innjihova obravnava; Nena Kopčavar Guček15. Psihološki vidiki stresa in načiniobvladovanja stresa; Matej Tušak16. Farmakologija sredstev za zdravljenjeanksioznosti (sintetična vs. herbalna);Metoda Lipnik Štangelj17. Nova spoznanja pri obravnavi bolnikaz osteoporozo - bolnikovo tveganje zazlom; Janez Preželj18. Vitamin D: ključen element za učinkovitoISIS • december 2007

DELOVNA MESTA89zdravljenje osteoporoze; Marija Pfeifer19. Nova priporočila za zdravljenje srčno-žilnihbolezni in vloga kombiniranega zdravljenja;Marko Gričar20. Nov pristop k zdravljenju bolnikov ssladkorno boleznijo tipa 2; Andrej Janež21. Kako uporabiti strokovna priporočila zaastmo z alergijskim rinitisom v vsakodnevnipraksi; Jean Bousquet22. Cepljenje proti okužbi s HPV; Mario Poljak23. Originatorji, generiki in biološka zdravila vsistemskih postopkih avtorizacije, določanjacen in dostopa do javnih sredstev; StanislavPrimožič24. Zdravnik kot lastnik in posrednikmedicinskih informacij; Jože Balažic25. Zakon o pravicah bolnikov: pravica bolnika- dolžnost zdravnika? Gordana Živčec Kalan26. Kaj naj bi o rekonstrukciji dojke vedeldružinski zdravnik? Uroš Ahčan27. Potrošništvo v medicini; Igor ŠvabInformacije:Katedra za družinsko medicino,Poljanski nasip 58, ga. Ana Artnak,T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10,E: kdrmed@mf.uni-lj.siKotizacija: 200 EUR (DDV ni vključen v ceno)2. MEDNARODNI KONGRES OANTI-AGEINGU IN PREVENTIVNIMEDICINIorganizator •Združenje slovenskih dermatovenerologovPORTOROŽ, Kongresni center Bernardin10.–12. april 2008PROGRAM:Glavne teme Izguba las in staranje Psihiatrični vidiki staranja Laserska terapija in fototerapija kože pri staranju Zdravljenje varic Odpravljanje celulita Pomlajevanje kože s kemičnim pilingom Staranje obraza – dermatološke in kirurške možnostizdravljenja Polnila (t.i. filerji) Debelost Staranje endokrinega sistema Botulinum toksin Prehranska dopolnila Vpliv spektra sončnega sevanja na staranje kože Staranje žil in srca Mezoterapija Pigmentne spremembeVeč podatkov najdete na http://www.anti-aging2008.orgXXVI. DERČEVI DNEVI -PODIPLOMSKO IZOBRAŽEVANJEIZ PEDIATRIJEorganizator •Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta,Katedra za pediatrijoLJUBLJANA,Medicinska fakulteta, Korytkova ulica 2,velika predavalnica, 6.–7. junij 2008Petek, 6. junija 20088.30 Pozdravne besedeOKVIRNI PROGRAM:Kratek koncert9.00 Vakcinacije nekoč in danes13.30 Odmor za kosilo – Topli prigrizek15.00 Novosti v klinični pediatriji18.00 Sprejem za udeležence XXVI.Derčevih dnevovSobota, 7. junija 20089.00 Pediatrična alergologija14.00 Anketa in zaključek srečanjaPodiplomsko izobraževanje iz pediatrije jenamenjeno pediatrom, specialistom šolskemedicine, splošnim in družinskim zdravnikom,tudi medicinskim sestram ter vsem drugim, kidelajo na področju otroškega in mladinskegazdravstva. Udeležba se pri Zdravniški zbornicišteje za podaljšanje licence.Dodatne informacije so na voljo priMiheli Jurčec, T: 01 522 92 24,E: mihaela.jurcec@kclj.si.DELOVNA MESTAZdravstveni dom Ptuj zaposli1. zdravnika splošne medicinealizdravnika specialista splošnemedicine oziroma družinskemedicine (m/ž)2. zobozdravnika specialistaparodontologije (m/ž)3. zobozdravnika specialistaprotetike (m/ž)Pogoji pod točko 1: končana medicinska fakulteta – oddeleksplošna medicina, opravljen strokovni izpit ali sekundarijatoziroma opravljen specialistični izpit, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, slovensko državljanstvo ali dovoljenje zadelo v Republiki Sloveniji.Pogoji pod točko 2: končana medicinska fakulteta –stomatološke smeri, opravljen specialistični izpit, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, slovensko državljanstvo ali dovoljenje zadelo v Republiki SlovenijiPogoji pod točko 3: končana medicinska fakulteta –stomatološke smeri, opravljen specialistični izpit, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, slovensko državljanstvo ali dovoljenje zadelo v Republiki SlovenijiPonujamo sklenitev pogodbe za nedoločen časin dobre delovne pogoje.Prijave z dokazili o izpolnjevanje pogojevpošljite v 15 dneh po objavi na naslov JZZdravstveni dom Ptuj, Potrčeva 19 a, 2250 Ptuj.december 2007 • ISIS

90DELOVNA MESTAZdravstveni dom LitijaJavni zavod zdravstveni dom TrbovljeZdravstveni dom Logatecobjavlja prosto delovno mestozobozdravnika (m/ž)za delo v zobozdravstveni ambulanti za odrasle.Nastop dela po dogovoru.objavlja prosto delovno mestozdravnika specialista pediatrije (m/ž)Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom.zaposli1. specialista psihiatra ali zdravnikaspecialista splošne medicine (m/ž)za delo v centru za preventivo in zdravljenjeodvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD)Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom.Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom,mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: končana medicinska fakulteta – smerstomatologija, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, državljanstvo Republike Slovenije, poskusno delo štiri mesece.Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanjupogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:Zdravstveni dom Litija, Partizanska pot 8a,1270 Litija.Pogoji za zasedbo: končana medicinska fakulteta, opravljen strokovni izpit, opravljena specializacija iz pediatrije, znanje slovenskega jezika, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, državljanstvo Republike Slovenije, poskusno delo štiri mesece.Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazilio izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis vosmih dneh po objavi tega razpisa na naslov:Zdravstveni dom Trbovlje, Rudarska cesta 12,Kadrovska služba, 1420 Trbovlje.O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 30dneh po opravljenem izboru.Pogoji: veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,tekoče znanje slovenskega jezika,državljanstvo RS ali dovoljenje za delo vRepubliki Sloveniji,osnovno računalniško znanje,vozniški izpit B-kategorije,poskusno delo tri mesece.Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločenčas s polovičnim delovnim časom štiri ure nadan. Nastop dela po dogovoru.Javni zavod zdravstveni dom Trbovljeobjavlja tri prosta delovna mesta:zdravnika specialista splošne medicine(m/ž)oziromazdravnika po končanem sekundarijatu (m/ž)Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom.Pogoji za zasedbo: končana medicinska fakulteta, opravljen strokovni izpit, opravljen sekundarijat ali opravljenaspecializacija iz splošne ali družinskemedicine, znanje slovenskega jezika, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, državljanstvo Republike Slovenije, poskusno delo štiri mesece.Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazilio izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis vosmih dneh po objavi tega razpisa na naslov:Zdravstveni dom Trbovlje, Rudarska cesta 12,Kadrovska služba, 1420 Trbovlje.O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 30dneh po opravljenem izboru.Zdravstveni dom Izolazaposlizdravnika splošne medicinev ambulanti splošne medicine (m/ž)Strokovna izobrazba: doktor medicinespecialist splošne medicine z veljavno licencoTrajanje zaposlitve: nedoločen časVrsta zaposlitve: polni delovni časPoskusno delo: tri meseceDruge sposobnosti: organizacijske,komunikacijske, delo z ljudmiVozniški izpit B-kategorijeKandidati naj svoje vloge pošljejo na naslov:Zdravstveni dom Izola,Oktobrske revolucije 11, 6310 Izola.2. zdravnika specialista splošne medicineza občasno delo v dežurni službi (m/ž)Pogoji: veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,tekoče znanje slovenskega jezika,državljanstvo RS ali dovoljenje za delo vRepubliki Sloveniji,osnovno računalniško znanje,vozniški izpit B-kategorije.Nastop dela po dogovoru. Delo bomo sklenilis pogodbo o delu.Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanjupogojev, kratkim življenjepisom inopisom delovnih izkušenj pošljite vpetnajstih dneh na naslov:Zdravstveni dom Logatec,Notranjska 2, 1370 Logatec.ISIS • december 2007

DELOVNA MESTA91Zdravstveni dom dr. Julija Polca KamnikZdravstveni dom CeljeZdravstveni dom Celjeobjavlja prosti delovni mesti, in sicer:zdravnika specialista pediatraoziroma specialista šolske medicineoziroma zdravnika s podiplomskimtečajem zdravstvenega varstva žena,otrok in mladine ali zdravnika po končanemsekundarijatu (m/ž)za delo v ambulanti Službe zdravstvenegavarstva žena, otrok in mladine za nedoločen čass polnim delovnim časom inzdravnika specialista splošne ali družinskemedicine oziroma zdravnika po končanemsekundarijatu (m/ž)za delo v ambulanti za nujno medicinsko pomočin ambulanti splošne medicine za določen čas(nadomeščanje delavke v času porodniškegadopusta) s polnim delovnim časom.vabi k sodelovanjuzdravnika specialista splošne/družinskemedicine za delo v ambulanti zaantikoagulacijsko terapijo in v ambulantisplošne/družinske medicine (m/ž)Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom.Pogoji za zasedbo:končana medicinska fakulteta,specializacija iz splošne/družinskemedicine,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za področje splošne/družinskemedicine,državljanstvo Republike Slovenije,aktivno znanje slovenskega jezika,zaželene so delovne izkušnje,vabi k sodelovanjuzdravnika specializanta splošne/družinske/urgentne medicine za delo v ambulanti zanujno medicinsko pomoč (m/ž)Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom.Pogoji za zasedbo: končana medicinska fakulteta, strokovni izpit, državljanstvo Republike Slovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, zaželene so delovne izkušnje, delo v službi nujne medicinske pomoči, poskusno delo štiri mesec.Kandidatu bomo omogočali ustvarjalno indinamično delo v urejenem delovnem okolju,osebni in strokovni razvoj ter stimulativnonagrajevanje.Kandidati naj pisne prijave z dokazili oizpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisompošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:Zdravstveni dom Celje, Uprava, Gregorčičeva 5,3000 Celje, s pripisom: Za razpis.Za dodatne informacije pokličite prim. AndrejaŽmavca, dr. med., T: 03 543 42 20.O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku,določenem z zakonom.Zdravstveni dom CeljePogoji:opravljena specializacija ustrezne smerioziroma podiplomski tečaj oziroma opravljensekundarijat s preizkusom usposobljenosti zveljavno licenco,sodelovanje v službi nujne medicinskepomoči,poskusno delo štiri mesece.vabi k sodelovanjuzdravnika specialista rentgenologije (m/ž)Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom.opravljen strokovni izpit,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,državljanstvo Republike Slovenije,aktivno znanje slovenskega jezika,poskusno delo štiri mesece.Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanjupogojev pošljejo v osmih dneh po objavi nanaslov: Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik,Novi trg 26, 1241 Kamnik.Kandidatu bomo omogočali ustvarjalno indinamično delo v urejenem delovnem okolju,osebni in strokovni razvoj ter stimulativnonagrajevanje.Kandidati naj pisne prijave z dokazili oizpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisompošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:Zdravstveni dom Celje, Uprava, Gregorčičeva 5,3000 Celje, s pripisom: Za razpis.Za dodatne informacije pokličite prim. AndrejaŽmavca, dr. med., T: 03 543 42 20.O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku,določenem z zakonom.Pogoji za zasedbo: končana medicinska fakulteta, specializacija iz rentgenologije, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za področje rentgenologije, državljanstvo Republike Slovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, zaželene so delovne izkušnje, poskusno delo štiri mesece.Kandidatu bomo omogočali ustvarjalno indinamično delo v urejenem delovnem okolju,osebni in strokovni razvoj ter stimulativnonagrajevanje.Kandidati naj pisne prijave z dokazili oizpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisompošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:Zdravstveni dom Celje, Uprava, Gregorčičeva 5,3000 Celje, s pripisom: Za razpis.Za dodatne informacije pokličite prim. mag.Stanislava Kajbo, dr. med., T: 03 543 45 20.december 2007 • ISIS

92DELOVNA MESTAZdravstveni dom CeljeZdravstveni dom CeljeJavni zavod Zdravstveni dom Radečevabi k sodelovanjuzdravnika specializanta splošne/družinskemedicine z opravljenim licenčnim izpitomalizdravnika z opravljenim licenčnim izpitomza delo v ambulanti splošne/družinskemedicine v Zdravstveni postaji Vojnik (m/ž)Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom.vabi k sodelovanjuzdravnika z opravljenim licenčnim izpitom izsplošne/družinske medicine s predvidenospecializacijo iz medicine dela, prometa inšporta (m/ž)Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom.objavlja prosta delovna mestaI.a) zdravnika specialista pediatrije (m/ž)b) zdravnika specialista splošne alidružinske medicine z opravljenimpodiplomskim tečajem iz varstva otrok inžena (m/ž)c) zdravnika z opravljenim programomsekundarijata in opravljenim licenčnimizpitom (m/ž)d) specializanta družinske medicine alipediatrije (m/ž)Pogoji za zasedbo:končana medicinska fakulteta,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za področje splošne/družinskemedicine,državljanstvo Republike Slovenije,aktivno znanje slovenskega jezika,zaželene so delovne izkušnje,sodelovanje v službi nujne medicinskepomoči,poskusno delo štiri mesece.Kandidatu bomo omogočali ustvarjalno indinamično delo v urejenem delovnem okolju,osebni in strokovni razvoj ter stimulativnonagrajevanje.Kandidati naj pisne prijave z dokazili oizpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisompošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:Zdravstveni dom Celje, Uprava, Gregorčičeva 5,3000 Celje, s pripisom: Za razpis.Za dodatne informacije pokličite prim. AndrejaŽmavca, dr. med., T: 03 543 42 20.O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku,določenem z zakonom.Pogoji za zasedbo:končana medicinska fakulteta,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za področje splošne/družinskemedicine,državljanstvo Republike Slovenije,aktivno znanje slovenskega jezika,zaželene so delovne izkušnje,sodelovanje v službi nujne medicinskepomoči,poskusno delo štiri mesece,starost do 30 let.Kandidatu bomo omogočali ustvarjalno indinamično delo v urejenem delovnem okolju,osebni in strokovni razvoj ter stimulativnonagrajevanje.Kandidati naj pisne prijave z dokazili oizpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisompošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:Zdravstveni dom Celje, Uprava, Gregorčičeva 5,3000 Celje, s pripisom: Za razpis.Za dodatne informacije pokličite asist. mag.Marjana Hrušovarja, dr. med., T: 03 780 23 10.O izbiri bodo kandidati obveščeni v rokudoločenem z zakonom.Pogodba o zaposlitvi bo sklenjena za nedoločenčas. Poskusno delo v skladu z določili Kolektivnepogodbe za zdravnike in zobozdravnike.Pogoji za zasedbo:a)b)c)d)končana medicinska fakulteta,specializacija iz pediatrije,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,znanje slovenskega jezika,zaželene delovne izkušnje – eno leto;končana medicinska fakulteta,specializacija iz splošne oziroma družinskemedicine,opravljen podiplomski tečaj za varstvo otrokin žena,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,znanje slovenskega jezika,zaželene delovne izkušnje – eno leto;končana medicinska fakulteta,opravljen program sekundarijata,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,znanje slovenskega jezika,zaželene delovne izkušnje – eno leto;končana medicinska fakulteta,specializant splošne, družinske medicine alipediatrije,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,znanje slovenskega jezika,zaželene delovne izkušnje – eno leto;ISIS • december 2007

DELOVNA MESTA93II.zobozdravnika (m/ž)Pogodba o zaposlitvi bo sklenjena zadoločen čas, eno leto. Poskusno delo vskladu s kolektivno pogodbo za zdravnike inzobozdravnike.Pogoji za zasedbo: končana medicinska fakulteta – smerdentalna medicina, opravljen strokovni izpit, veljavna licenca Zdravniške zbornice, znanje slovenskega jezika.Rok za oddajo vlog je 15 dni.Kandidati naj pisne prijave z dokazili oizpolnjevanju pogojev in kratek življenjepispošljejo na naslov: Javni zavod Zdravstveni domRadeče, Ulica OF 8, 1433 Radeče.Za vse informacije prosimo pokličite naT: 03 568 02 00, Zdravstveni dom Radeče,direktorica Ingrid Kus Sotošek, dr. med.Osnovno zdravstvo Gorenjske, Zdravstvenapostaja Gorenja vasobjavlja prosto delovno mesto:zobozdravnika v šolski zobni ambulanti vzdravstveni postaji Gorenja vas (m/ž)Pogoji: diploma medicinske fakultete – smerdentalna medicina, opravljen strokovni izpit, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, poskusno delo tri mesece, znanje slovenskega jezika, vozniški izpit B-kategorije, znanje dela z računalnikom.Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom.Rok prijave: do zasedbe delovnega mesta.Kandidati naj svoje vloge z dokazili oizpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov:Osnovno zdravstvo Gorenjske,OE Zdravstveni dom Škofja Loka,Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka.O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh pozaključku zbiranja prijav.Osnovno zdravstvo Gorenjske,OE Zdravstveni dom Škofja Lokaobjavlja prosti delovni mesti:1. zdravnika specialista pediatrije (m/ž)Pogoji: diploma medicinske fakultete, opravljenstrokovni izpit in sekundarijat, opravljen specialistični izpit iz pediatrije, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za področje pediatrije, vozniški izpit B-kategorije, poskusno delo tri mesece, znanje slovenskega jezika, znanje dela z računalnikom.Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom.Rok prijave: do zasedbe delovnega mesta.Kandidati naj svoje vloge z dokazili oizpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov:Osnovno zdravstvo Gorenjske,OE Zdravstveni dom Škofja Loka,Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka.O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh pozaključku zbiranja prijav.2. zdravnika splošne medicine ali zdravnikadružinske medicine, z zaključenimsekundarijatom (m/ž)Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas, z možnostjo nadaljnje specializacije.Pogoji: zdravnik s končano medicinsko fakulteto,opravljenim strokovnim izpitom insekundarijatom ali zdravnik s končanospecializacijo iz družinske/splošnemedicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za področje splošne medicine, vozniški izpit B-kategorije, poskusno delo tri mesece, znanje slovenskega jezika, znanje dela z računalnikom.Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom.Rok prijave: do zasedbe delovnega mesta.Kandidati naj svoje vloge z dokazili oizpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov:Osnovno zdravstvo Gorenjske,OE Zdravstveni dom Škofja Loka,Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka.O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh pozaključku zbiranja prijav.V ZD Škofja Lokaimamo priznane 0,45 koncesije za okulistiko.Pred kratkim je prejšnja oftalmologinja odšla vzasebništvo, zato potrebujemozdravnika/-co spec. oftalmologije.Možna je zaposlitev po vaši želji:za nedoločen čas, za določen čas alipogodbeno.Ambulanta je bila lansko leto popolnomaobnovljena, opremljena z aparaturami, kiso potrebne za delo oftalmologa. Pri delu vambulanti z oftalmologom sodelujeta dvemedicinski sestri.Delo je raznoliko, od patologije, poškodb, dopregledov voznikov in za potrebe medicine delater druge samoplačnike.Vse zainteresirane vabimo naogled prostorov in razgovor v ZD Škofja Lokapo predhodnem telefonskem dogovoru,T: 04 502 00 56 (tajništvo).Osnovno zdravstvo Gorenjske Kranj, OE Zobnapoliklinika Kranjobjavlja prosto delovno mestozobozdravnika (m/ž)za delo v šolski zobni ambulanti.Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas (dva zobozdravnika) in določen čas (enzobozdravnik) s polnim delovnim časom.Pogoji: končana medicinska fakulteta -stomatologija, opravljen strokovni izpit, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika.Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojevpošljite na naslov: OE Zobna poliklinika,Gosposvetska ulica 8, 4000 Kranj.O izbiri bomo kandidate obvestili v zakonskemroku.december 2007 • ISIS

94DELOVNA MESTAZdravstveni dom Šmarje pri JelšahZdravstveni dom dr. Božidarja Lavriča CerknicaZdravstveni dom Osnovno varstvo Nova Goricaobjavlja prosto delovno mestozaposlizaposlia) zdravnika specialista družinske/splošnemedicine (m/ž)alib) zdravnika specializanta družinske/splošne medicine (m/ž)Pogodba o zaposlitvi bo sklenjena zadoločen čas (nadomeščanje delavke v časuporodniškega dopusta in dopusta za negoin varstvo otroka). Poskusno delo v skladu zdoločili Kolektivne pogodbe za zdravnike inzobozdravnike.Lokacija dela:Zdravstvena postaja Rogaška Slatina.Pogoji za zasedbo:a) končana medicinska fakulteta, opravljen specialistični izpit iz družinske/splošne medicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, znanje slovenskega jezika, zaželene delovne izkušnje;b)končana medicinska fakulteta,opravljanje specializacije iz družinske/splošne medicine oziroma opravljensekundarijat,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,znanje slovenskega jezika.Rok za oddajo vlog je 15 dni.Kandidati naj pisne prijave z dokazili oizpolnjevanju pogojev in kratek življenjepispošljejo na naslov: Zdravstveni dom Šmarje priJelšah, Celjska cesta 16, 3240 Šmarje pri Jelšah.Za vse informacije, prosimo, pokličiteT: 03 818 37 30, v. d. direktorja Janeza Čakša,dr. med., spec. spl. med.1. zdravnika specialista družinske/šolskemedicine (m/ž)Pogoji: VII. stopnja strokovne izobrazbe, specializacija iz družinske/šolske medicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, štiri leta ustreznih delovnih izkušenj, tekoče znanje slovenskega jezika, vozniško dovoljenje B-kategorije, osnovno računalniško znanje.Zdravnik specialist bo opravljal delo nedoločenčas s polnim delovnim časom.2. zdravnika po končanemsekundarijatu (m/ž)Pogoji: VII. stopnja strokovne izobrazbe, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, tekoče znanje slovenskega jezika, vozniško dovoljenje B-kategorije, osnovno računalniško znanje.Zdravnik bo opravljal delo nedoločen čas spolnim delovnim časom.3. zdravnika specialista internistapulmologa (m/ž)Pogoji: VII. stopnja strokovne izobrazbe, specializacija iz pulmologije, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, štiri leta ustreznih delovnih izkušenj, tekoče znanje slovenskega jezika, vozniško dovoljenje B-kategorije, osnovno računalniško znanje.Zdravnik specialist bo opravljal delo nedoločenčas s krajšim delovnim časom od polnega,v obsegu 15 ur na teden. Obstaja možnostzaposlitve do polnega delovnega časa pridrugem delodajalcu.Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanihpogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dnipo tej objavi na naslov: ZD Cerknica, Cesta 4.maja 17, 1380 Cerknica. O izbiri bodo kandidatiobveščeni v osmih dneh po izbiri.Interesente vljudno vabimo na razgovor. Zadodatne informacije pokličite T: 051 601 313.zdravnika (m/ž)za delo na področju splošne medicine in nujnemedicinske pomoči.Pogoji: specializacija iz družinske medicine ali zaključen sekundarijat in licenčni izpit.Informacije po T: (05) 33 83 260ali E: info@zd-go.siSplošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptujrazpisuje tri prosta delovna mestaspecialista s področja interne medicine(m/ž)Pogoji: končana medicinska fakulteta, opravljena specializacija in specialističniizpit iz interne medicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika.Kandidata, ki bi se želel priključiti našemuzdravniškemu kolektivu, vabimo, naj se gledeostalih možnosti in pogojev dela oglasi narazgovor.Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s štirimesečnim poskusnim delom.Omogočeno bo nadaljnje izobraževanje.Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev,kratkim življenjepisom in opisom dosedanjihdelovnih izkušenj pošljite v osmih dneh poobjavi na naslov: Splošna bolnišnica dr.Jožeta Potrča Ptuj, Potrčeva 23–25, 2250 Ptuj.Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh posprejeti odločitvi.ISIS • december 2007

DELOVNA MESTA95Javni zdravstveni zavod Splošna bolnišnicaTrbovljeRubis zdravstvo, d.o.o.Splošna bolnišnica Celjeobjavlja prosta delovna mestaobjavlja prosto delovno mestovabi k sodelovanju kandidatke in kandidate zazaposlitev na delovnih mestih:1. zdravnika specialista ginekologije inporodništva (m/ž)2. zdravnika specialista interne medicine(m/ž)3. zdravnika specialista radiologije (m/ž)4. zdravnika specialista pediatrije (m/ž)Pogoji pod:1. zdravnik specialist ginekologije inporodništva, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,2. zdravnik specialist interne medicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,3. zdravnik specialist radiologije, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,4. zdravnik specialist pediatrije, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije.Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom in štirimesečnimposkusnim delom.Nudimo stanovanje v Trbovljah.Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljitev 15 dneh po objavi na naslov:Javni zdravstveni zavod Splošna bolnišnicaTrbovlje, 1420 Trbovlje, Rudarska c. 9.O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 30dneh po opravljenem izboru.specialista radiologije (m/ž) za UZambulantoRavne na KoroškemPogoji: diploma medicinske fakultete in opravljenspecialistični izpit iz radiologije, opravljen strokovni izpit, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, državljanstvo Republike Slovenije, dodatno znanje ultrasonografijelokomotornega aparata, obvladanje računalniške tehnologije inosnovno znanje zdravstvene administracije, poskusna doba tri mesece.Rok za prijavno je 15 dni po objavi.Pisne ponudbe z dokazili pošljite na naslov:Rubis zdravstvo, d.o.o., Partizanska 16,2380 Slovenj Gradec.Informacije: 041 744 606.Zasebna zobozdravstvena ordinacija RenataOstanek Ule, dr. dent. med., s koncesijo za odraslezaposlizobozdravnika (m/ž)za določen čas s polnim delovnim časom.Pogoji: diploma medicinske fakultete, smerdentalna medicina,opravljen strokovni izpit,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,poskusno delo tri mesece.Nastop službe je možen takoj oziroma podogovoru. Kandidati naj pošljejo pisne prijavez dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:Zasebna zobozdravstvena ordinacijaRenata Ostanek Ule, dr. dent. med.,Kandijska c. 4, Novo mesto.Za dodatne informacije pokličite naT: 041 885 838, Renata Ostanek Ule, dr. dent.med.1. zdravnika specialista pediatra (m/ž),2. zdravnika specialista gastroenterologa(m/ž),3. zdravnika specialista anesteziologije inreanimacije (m/ž),4. zdravnika specialista nuklearne medicine(m/ž),5. zdravnika specialista radiologa (m/ž),6. zdravnika specialista internista (m/ž),7. zdravnika specialista infektologije (m/ž),8. zdravnika ali zobozdravnika specialistačeljustne kirurgije (m/ž),9. zdravnika specialista patomorfologije incitopatologije.Pogoji za zasedbo delovnega mesta so:končana medicinska fakulteta,opravljen specialistični izpit iz ustrezne smeri,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,znanje slovenskega jezika.Ponujamo vam zaposlitev za nedoločen čas,urejeno delovno okolje, možnost strokovnegaizobraževanja, napredovanja in raziskovalnegadela ter možnost najema službenega stanovanja.Vabimo vas, da pošljete prijave v roku 15 dnina naslov: Splošna bolnišnica Celje, kadrovskaslužba, Oblakova ulica 5, Celje.december 2007 • ISIS

96OGLASIOGLASITudi vi ste lahko del nas!Terme Krka smo eno najbolj razvejanihturističnih podjetij v Sloveniji. Združujemo termev Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah, HoteleOtočec in Hotel Krka v Novem mestu, obmorskozdravilišče v Strunjanu in igrišče za golf naOtočcu.Zaupanje gostov dosegamo z najrazličnejšimistrokovnimi programi in storitvami, s katerimiskrbimo za njihovo zdravje – pomagamo jim gavrniti, ohranjati in krepiti.V Termah Šmarješke Toplice, v Zdravstvenislužbi, zaposlimoOddamnovo zobno ordinacijov Ljubljani - Koseze,od 1. januarja 2008 dalje za nedoločen čas.Informacije na T: 041 308 108.V Sežanioddamv najem zobno ambulanto.Informacije na T: 031 317 808.zdravnika specialista fizikalne inrehabilitacijske medicine (m/ž)infizioterapevta (m/ž)Pričakujemo prijave kandidatov, ki so prijazni,strpni, komunikativni, radi delajo z ljudmi inv delovni skupini ter so se pripravljeni stalnostrokovno izpopolnjevati.Oddamov najem zobozdravstveno ordinacijoza Bežigrad.Ordinacija je opremljena in registriranaza izvajanje dejavnosti.Prosim, če za dodatne informacijepokličete na T: 031 366 758 ali01 234 73 17; 01 436 11 77.V PRIHAJAJOČEM LETU 2008 VAMŽELIMO OBILO ZDRAVJA IN SREČE TER SEVESELIMO SODELOVANJA Z VAMI.SPECIALISTIČNA ORDINACIJA ZAULTRAZVOK DR. MOJCA VAN MIDDENGABRJE PRI STIČNI 61295 IVANČNA GORICAT: 01 78 78 325Od kandidatov pričakujemo:za delovno mesto zdravnika specialistafizikalne in rehabilitacijske medicine končano specializacijo iz fizikalne inrehabilitacijske medicine, veljavno licenco Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje enega tujega jezika;za delovno mesto fizioterapevta(zaposlimo tudi pripravnika) končano visoko ali višjo šolo zafizioterapevte, znanje enega tujega jezika.Ponujamo: ustvarjalno delovno okolje, zanimivo, izzivov polno in dinamično delo, spodbudne prejemke, možnost osebnega in poklicnega razvoja innapredovanja.Vaše ponudbe z dokazili pričakujemo v 15 dnehpo objavi. Pošljite jih na naslov Krka, d. d.,Novo mesto, Kadrovska služba,Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto.Humanitarna akcija Društva za zdravje srca in ožilja v sodelovanjuz družbo Mobitel d.d. za nakup AVTOMATSKIH TSKDEFIBRILATORJEVPošljite SMS S s ključno besedo »ZASRCE«na številko 1919 9 in darovali boste 0,96 EUR.Dodatne informacije: http://www.zasrce.siDarujete po svojih močeh – za življenjesočloveka!Akcija poteka od 1. oktobra 2007 do 31. januarja 2008.Cena SMS je po veljavnem ceniku.Družba Mobitel se v ta namen odreče vsem prihodkom,povezanim s SMS–sporočili očili iz naslova ključne besede ZASRCE.Dodatne informacije dobite na T: 07 331 25 66ali na E: vanja.urbancic@krka.biz.ISIS • december 2007

Genetika kompleksnih bolezniAlja VidetičSTROKOVNA SREČANJANa severu Italije, v Torinu, je od 26. do 29. maja 2007 potekalo3. mednarodno srečanje o genetiki kompleksnih bolezni in izoliranih populacijah.97Inštitut za biokemijo Medicinske fakulteteUniverze v Ljubljani polegbazičnega raziskovanja po svojemposlanstvu skrbi tudi za razvoj smernicgenske diagnostike in prenos novihtehnologij v prakso. Ker se v svetu vse večraziskuje kompleksne bolezni, smo se tudina Inštitutu za biokemijo odločili za prijavona razpis za do-/podoktorskega raziskovalcas tega področja na enem izmed največjih, čene celo največjem evropskem zanstvenemin tehnološkem parku, AREA Science Parkv Trstu. V Center za molekularno biologijo(CBM) se je kot raziskovalka vključila avtoricaprispevka. Kot strokovna sodelavka sodelujena projektu genotipizacije izolirane populacijena jugu Italije, kjer proučujejo nekatere izmedkompleksnih bolezni, kot so kardiovaskularnebolezni, osteoporoza, prezgodnje prenehanjedelovanja jajčnikov in še nekatere druge.Sestavni del strokovnega izpopolnjevanja jebilo tudi povabilo mentorja, prof. dr. PaolaGasparinija, da se kot sodelavka v njegoviskupini strokovnjakov udeleži kongresa, skaterega poročilo sledi v prispevku.Pojem kompleksne bolezni z genetskegastališča pomeni bolezni, ki za razvoj ne terjajovključitve le enega samega gena, tamvečvečje število genov, ki med seboj kompleksnointeragirajo in tako vodijo do razvoja bolezni.Primeri kompleksnih bolezni so npr. rak dojke,Alzheimerjeva bolezen, diabetes melitus tipa1, multipla skleroza, debelost itd. Področjemolekularne genetike, ki proučuje tovrstnebolezni, se intenzivno razvija zadnjih nekajdesetletij, saj je bil za tako kompleksen študijključnega pomena razvoj molekularne biologijein z njo povezanih ved. Intenziven razvojtehnik in posledično mnogo dobljenih rezultatovutemeljuje tudi dejstvo, da je srečanjeo genetiki kompleksnih bolezni in izoliranihpopulacijah v Italiji doslej potekalo že dvakrat.Na prvih dveh srečanjih so strokovnjaki predstavilimetode za študij izoliranih populacijin nekaj primerov bolezni. Zaradi hitrega napredkav znanosti pa je bilo letošnje srečanjenamenjeno seznanjanju z rezultati, ki so jihstrokovnjaki dosegli tako na področju širjenjaštevila proučevanih bolezni kot tudi novihbioinformatičnih analiz, ter s številčnejšimipopulacijami.Identifikacija genov, ki vplivajo na občutjivostza običajne, kompleksne bolezni, jezagotovo eden izmed večjih izzivov v humanigenetiki in medicini. Študij izoliranih populacijv tem primeru predstavlja dober medij zaproučevanje genetike kompleksnih bolezni.Izolirane populacije so prisotne po vsemsvetu. Predstavljajo skupek manjšega številaljudi, ki so poselili neko področje, pri čemer jebilo priseljevanje in odseljevanje v nadaljnjihgeneracijah prisotno v majhni meri ali pa gacelo ni bilo. Zaradi tega imajo izolirane populacijeposebne značilnosti, in sicer znižanogenetsko raznolikost in hkrati veliko enotnostokolja, v primerjavi z večjimi kontinentalnimipopulacijami. Seveda obstaja veliko število različnihtipov izoliranih populacij, ki se nahajajov okoljih, ki se pomembno razlikujejo, vendars tem dajejo možnost raziskovanja novih interakcijmed geni in okoljem.V štirih dneh je program srečanja pokrilteme, razpete vse od računalniških analiz doetičnih vprašanj: »genetski izolati: preteklost,sedanjost in prihodnost«, »mapiranje QTL(lokusi kvantitativnih lastnosti)«, »polimorfizmirazličnega števila kopij (copy numberpolymorphisms) v genomu«, »statistična inračunalniška analiza velikih rodovnikov«, »genotipizacijaz biočipi visoke gostote«, »strukturain mešanje populacije«, »etična vprašanja«,»vpliv parjenja znotraj družine na lastnosti«,»genetske študije posebnih populacij«, »nenavadnivzorci dedovanja« in »identifikacijagenov kompleksnih bolezni«.Eden izmed zanimivejših delov kongresa jebilo zagotovo mapiranje lokusov kvantitavnihlastnosti. Lokus kvantitativne lastnosti predstavljadel zaporedja DNA, ki je povezan z nekolastnostjo in lahko hkrati vsebuje več genov.Z odkrivanjem lokusov bi v prihodnosti pridobilinove kandidatne gene, ki vplivajo narazvoj različnih bolezni. Na srečanju so avtorjipokazali številne rezultate s področja študijaglavkoma, indeksa telesne teže in metabolnegasindroma, ekstremnih QT-intervalov in drugihkardiovaskularnih bolezni ter ateroskleroze– torej kroničnih bolezni ali bolezenskihstanj, ki najbolj ogrožajo sodobnega človekain obremenjujejo zdravstveni sistem.Na področju študije alergenov so predstavilibiočip za hkratni študij 79 alergenov (predvsemcvetnega prahu), ki omogoča določanjehipersenzitivnega fenotipa posamenika. Vprihodnosti bi čip lahko pripomogel k boljučinkovitemu zdravljenju v smislu postavljanjapravilnejše diagnoze ali pa pri odkrivanjugenov, ki bi bili lahko tarča zdravil.V sklopu študij posebnih in izoliranih populacijso bili prikazani rezultati povezav medgeni in aminoaciuridijo, plodnostjo, cistinozo,različnimi psihiatričnimi motnjami, migreno,diabetesom tipa 2 in drugimi boleznimi. Nafinski populaciji, ki je sama po sebi precej izolirana,so pokazali strategije za iskanje genov,povezanih z multiplo sklerozo in shizofrenijo.Na področju nenavadnega dedovanja boleznipa je bila predstavljena Alzheimerjeva bolezen,saj so na eni izmed izoliranih populacij naNizozemskem na tretjem kromosomu odkrilinov gen, povezan z njo.Na kratko bi omenila še obsežno študijonaših južnih sosedov Hrvatov, ki so predstavilirezultate iz izoliranih populacij z otokov.Poleg genetskega dela študije so opravili tudiobsežne antropometrične, biokemijske in šenekatere druge meritve. Vzporejanje slednjihz genskimi je pokazalo zanimive rezultate, kipa so še v teku objave.Nenazadnje je bila na kongres uvrščena tudipredstavitev projekta popolne genotipizacijeestonske in španske populacije s pomočjo biočipovvisoke gostote. Rezultati španske populacijeso pokazali genetsko enotnost populacije,kar je pomembno pri vzorčenju, saj to pomeni,da je jemanje vzorcev primerno na kateremkolidelu populacije, pridobljene rezultate lahkorazširimo na celotno populacijo.S področja etike je bilo predstavljeno vprašanjeprivolitve bolnika v raziskavo, in sicer,kakšno naj bi bilo soglasje bolnika, kako gadecember 2007 ISIS

98STROKOVNA SREČANJAbolniku predstaviti in kakšne povratne informacijebo bolnik prejel ob koncu raziskave.Na večino raziskovalcev in udeležencev jesrečanje naredilo močan vtis. Ne samo zaradisodobnih znanstvenih tem in pristopov, temvečtudi zato, ker je vsak prispevek ponudil tudiinformacijo, kaj pomeni in kako nujna je dobrozastavljena organizacija projekta ali raziskaveše pred njenim začetkom. Poleg tega pa tudi,kako zmogljive so današnje računalniškeanalize in hkrati kako prijazni do uporabnikaso že kompleksni programi za različne analizerodovnikov in z njimi povezanih genotipovter fenotipov kompleksnih bolezni. Uporabaslednjih je vedno bolj pomembna tudi medraziskovalci, ki niso zgolj statistično ali računalniškonaravnani, temveč tudi med genetikiin kliniki.Srečanje je imelo tudi svoj očarljivi »praktičnidel«. Za udeležence je bil organiziranogled značilne izolirane populacije Val Borberav severni Italiji, katere poselitev sega vleto 1000 pr.n.št. Dolina je obdana z visokimigorami, ki so predstavljale naravno preprekoin zelo zmanjšale priseljevanje in odseljevanje.Podobne izolirane populacije imamo tudiv Sloveniji, in sicer na področju spodnje inzgornje Selške doline. Študij le-teh predstavljaizvrstno priložnost za odkrivanje genov, vključenihv kompleksne bolezni, kot so osteoporoza,psihiatrične motnje in druge. Raziskavevasi so že v teku; antropološki del študije soopravili na Inštitutu za varovanje zdravja RS,na zeleni signal, torej na sprejetje nekaterihraziskovalnih projektov, ki bodo omogočiligenetski del raziskave, pa še čakamo, vendarjih pričakujemo še v letošnjem letu.Z udeležbo na kongresu smo tako pridobilidodatna nova znanja, ideje in poznanstva napodročju, na katerem že načrtujemo skupnoraziskavo podobne vsebine, ki bo omogočilaprimerjavo rezultatov, pridobljenih na populacijiizbranih obmejnih slovenskih initalijanskih vasi za ugotavljanje kvantitativnihlokusov kompleksnih bolezni. Vsi prispevkisrečanja so objavljeni kot PDF-datoteka, ki senahaja na spletni strani http://www.fobiotech.org/geneticisolates2007/home.html, dostop donje pa je brezplačen.Vpliv ustne higiene na uspešnost zdravljenjaparodontalne bolezniŽeljko B. JakeličStomatološka sekcija Slovenskegazdravniškega društva je v sodelovanjus Sonicare Curaprox organizirala6. oktobra 2007 v hotelu Monsv Ljubljani seminar z naslovom»Vpliv ustne higiene na uspešnost zdravljenjaparodontalne bolezni«. Zaradi pomembnostiparodontalne bolezni in sistemskega vplivaparodontalne bolezni na celoten organizemje sekcija povabila mednarodno skupinopredavateljev, ki so posredovali obsežne inpoglobljene informacije.Kljub izredno slabemu vremenu in obilnemudežju se je seminarja udeležilo presenetljivoveliko udeležencev. Zaradi nedvomno velikegapomena parodontalne bolezni na celotniorganizem ter pomena in vloge ustne higienepri bolnikih so se strokovnega srečanja polegzobozdravnikov udeležili tudi medicinskesestre, zobotehniki in ustni higieniki.Pred uradnim delom strokovnega srečanjaje udeležence nagovoril sekretar Stomatološkesekcije Aleksander Velkov, dr. dent. med. ZNagovor sekretarja Stomatološke sekcijeSZDveseljem je ugotovil, da se je seminarja, zaradizanimivih tem in uporabnih prispevkov, udeležiloveliko število prijavljenih strokovnjakov.Žal se zaradi bolezni seminarja ni mogeludeležiti predsednik Stomatološke sekcije SZDprim. Janez Vrbošek, dr. dent. med.Po uvodnih besedah je zbrane pozdraviltudi moderator, doc. dr. Marjan Premik, dr.dent. med., ki je v nadaljevanju predstavilprvega predavatelja.Prof. Peter Heasman, ki je bil prvi govorec,je v svojem prispevku »Parodontalna ovirasplošnemu zdravju – pregled« udeleženceseznanil z obstojem številnih bakterij v plakuter s povezanostjo kroničnih sistemskih bolezniz bakterijami, ki so povzročitelji parodontalnebolezni. Spreminjajoče se predstaveo parodontalnih lezijah potrjujejo, da kroničnesistemske bolezni lahko modificirajo parodontalnebolezni. Profesor ni pozabil omeniti tudinajbolj pomembnih dejavnikov tveganja prinastanku parodontalne bolezni, kot so kajenje,diabetes, stres, starost. Udeležence je opozorilISIS december 2007

100STROKOVNA SREČANJAna pomembno dejstvo, da pri parodontalnemzdravljenju ne gre zgolj in samo za ohranitevzob. Veliko skrb je treba nameniti nadzorovanjuinfekcijskih in vnetnih mediatorjev. Napodlagi številnih raziskav je razvidno, da imajozdravniki pri vsakdanjem delu pomembno vlogopri preprečevanju parodontalnih bolezni,zlasti z nadzorovanjem zobnega kamna. Nakoncu prispevka je poudaril zelo pomembnovlogo slehernega zdravnika pri zdravljenjuvnetja obzobnega tkiva.Predavalnica je bila zasedena.Sledil je prispevek nam že znanega predavateljaprof. Milana Petelina. V prispevku »Zobniplak – s čim se spopadamo v boju za ustnozdravje« je na ilustrativen način predstavilvlogo biofilma, njegovega nastanka in možnostodprave le-tega. Poslušalce je seznanil s pomembnostjonastanka in sestavo zobnega plakater z vlogo bakterij na nastanek supragingivalnegain subgingivalnega plaka, gingivitisa inparodontitisa ter na način odstranitve le-tega.Prispevek je končal s predstavitvijo številnihraziskav in z njihovimi ugotovitvami.Prof. Peter Heasman je nadaljeval strokovnidel srečanja s prispevkom »Pogledi na umikdlesni«. Na številnih slikah je ponazoril umikdlesni, klinične prepoznavnosti predisponirajočihin vzročnih dejavnikov ter opozoril nasodobne možnosti zdravljenja.Prvi del strokovnega srečanja je zaključilprof. Petelin s prispevkom »Vpliv različnihdejavnikov na napoved izida zdravljenja zob«.Poslušalce je seznanil s prognozo glede na dejavniketveganja – parafunkcije, kajenje, sistemskozdravje, na pomanjkljivo ustno higieno – kivplivajo na izid zdravljenja. Obeti zdravljenjaso zaradi številnih dejavnikov lahko ugodni,slabi oziroma brezupni. Prispevek je končal sprikazom in ugotovitvami raziskav.Sledil je premor, ki smo ga izkoristili zakavico, družabno kramljanje ter za ogled razstave.Kot vse, kar je lepo, je tudi premor minilzelo hitro. Udeleženci seminarja so se moralivrniti v dvorano.Strokovno srečanje je nadaljevala mag.Miljena Giroto s prispevkom »Individualnipristop k oralni higieni«. V prispevku je udeleženceopomnila na pomembnost motivacijepri ohranjanju in preprečevanju parodontalnihbolezni. Ozrla se je na pomen individualnegapristopa in prilagajanje pacienta na številnenačine vzdrževanja ustne higiene. Opozorilaje na pomen in pravilno izbiro zobne ininterdentalnih ščetk. Zanimiva je bila tudinjena ugotovitev, da zobno nitko zaradi pomanjkljivostiin nevarnosti poškodbe interdentalnihpapil pri čiščenju redko uporablja.Če se jo uporablja, je nujna pravilna, skrbna innatančna uporaba. S to ugotovitvijo je končalasvoj prispevek.Zadnji prispevek strokovnega srečanjaje bil namenjen zelo pogostemu zdravilu, kise uporablja v stomatologiji– klorheksidinu.Predavatelj doc. dr. Andrija Bošnjak jepredstavil pomen, uporabnost, indikacije inkontraindikacije pri uporabi. Posebej se jeozrl na najbolj uporabljano koncentracijo tetekočine (0,2 odstotka), tako pri preventivikot pri kurativi.Z njegovim prispevkom se je strokovnosrečanje zaključilo.Sklepne misliSeminar, ki ga je organizirala Stomatološkasekcija SZD, je uspel. Kljub izredno neugodnimvremenskim pogojem so prizadevni organizatorjiuspeli napolniti veliko dvorano Plečnikhotela Mons v Ljubljani.Predavanja so postregla s številnimi praktičnouporabnimi novicami. Številne izkušnje,ki so bile predstavljene in so se nanašale naparodontalno bolezen in bolezni, povezane znjo (kot so diabetes, porodna teža, srčno-žilnebolezni), so udeležencem nakazale določeneiztočnice in premisleke, ki bodo uporabni narazličnih ravneh dela.Prepričan sem tudi, da bodo izkušnje inrezultati raziskav, povezani z uporabo CHK,ter pravilna izbira zobnih pripomočkov zaoralno higieno koristili slehernemu zobozdravstvenemudelavcu.In čisto na koncu, kje so...?O tem kdaj drugič.NOVA SPLETNA STRAN ZDRAVNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJEwww.zdravniskazbornica.siISIS december 2007

102STROKOVNA SREČANJAUltrazvočne tematike s področjaperinatologije in ginekologijeDarija StrahSvetovni kongres ultrazvočne tematike na področju perinatologije in ginekologije ostaja zaspecialiste naše stroke pravzaprav nuja, kajti v Firencah smo bili v petih dneh priča vrhunskimdosežkom znanja in opisu razvoja novih tehnik pri diagnosticiranju stanj omenjenega področja.Glede na naše, slovenske razmerepredvsem zaradi slabše,večinoma podstandardne, dotrajaneultrazvočne opreme žedoživljamo velik razkorak medrazvojem z Evropo in Ameriko. Vendar vam,dragi kolegi, v današnjem strokovnem povzetkuprenašam vsaj del odličnih znanstvenihprispevkov z željo prenašanja znanja za našepacientke in morda odločitve za udeležbo vprihodnje.Znana so mesta naslednjih kongresov: od24. do 28. avgusta 2008 v Chicagu, nato se kongreszopet preseli v Evropo: 2009 v Hamburgin 2010 v Prago.Kongres ima vedno dan predkongresnihenodnevnih tečajev. Možno je bilo obiskatinaslednje teme: fetalna kardiologija od 2Dprikazana tehnike 3D/4D, živčevje od 2Dprikazana tehnike 3D/4D, 11. do 14. teden– ultrazvočni pregled (UZ), 3D v ginekologiji:nove možnosti za prikaz stanj, ocena fetalnehemodinamike in Doppler UZ, 3D-tehnike vvsakdanji praksi.K. Hecher kot predsednik ISUOG je predstavilnovega zlatega dobitnika nagrade IanDonald Gold Medal, najprestižnejše nagrades področja UZ. Dobil jo je italijanski profesorGianluigi Pilu, nam znan kot odličen predavateljs področja fetalnega živčevja. Ian DonaldGold Medal for technical development je dobilnorveški inženir B. Angelsen, ki je zaslužen zarazvoj in dopolnitve tehnik 3D/4D.Kongres je zajel naslednje teme:endometrioza in pelvična bolečina, TVSv asistirani reprodukciji, menopavzni endometrij,nepravilne krvavitve in menoragije,IOTA študija - ocena malignosti/benignostiovarijskih tumorjev, ovarijske neoplazme,uroginekologija ter vse teme porodništva odnepravilnih oblik zgodnje nosečnosti, anomalijpo posameznih organskih sistemih, dopplerskeštudije, prezgodnji porod, UZ v porodni sobi,Udeleženci kongresa (od leve proti desni): Stanko Pušenjak, Darija Strah in Faris Mujezinovićinvazivne tehnike, presejalni testi, primerjaveUZ in MRI ter varnost UZ v medicini.Na področju tem iz ginekologije bomopisala prispevek, ki je vzbudil največ zanimanjaza prihodnost: Automated calculationof follicular volumes using 3D sonography inwomen undertaking assisted reproduction: aprospective evaluation of a novel software,avtorjev A. Abuhamada in T. Deutcha. Metodaje popolnoma nova, delno znana zdravnikom,ki delamo na GE Voluson 730 in E8-aparatih,kajti A. Abuhamad je patentirani avtor temetode in metode VCAD. Primerjala sta UZprikazjajčnika - meritve foliklov z metodoVocal (izračunavanje posameznih volumnov,npr. mehurja, želodca, patologije možganskihprekatov, hidronefroze, foliklov itd. na osnovivečkratnega zaporednega ročnega orisa strukturin združenja meritev) in nov avtomatiziranprogram SonoAVC za izračun iste strukture.Obe metodi sta enako natančni pri ocenienega folikla, a statistično značilno avtomatskametoda prednjači zaradi zanemarljivo majhnenapake ponovitve meritve posameznega preiskovalca.Pomemben je seveda čas izvedbeobeh metod: za popolno oceno vseh foliklovin s tem diagnostično napoved tako ovarijskerezerve ali priprave v postopku umetne oploditvepovprečno potrebujemo 5,8 sek., primetodi Vocal kar 330 sek. Prvi prispevek kažena revolucionarno uporabo metode SonoAVCv postopkih umetne oploditve, v kratkem bona voljo na novem aparatu Voluson E8.Teme s področja perinatologije so bile obsežnein zelo kakovostne.UZ v prvem trimesečju nosečnosti: povečanaNS pri kromosomsko normalnih plodovihin 13-letno sledenje takih otrok je pokazalo,ISIS december 2007

104STROKOVNA SREČANJAda v toku nosečnosti do 20. tedna spontanoodmre tretjina, rojstvo zdravega otroka jeodvisno od velikosti NS in pridruženih dodatnihnepravilnosti. Če plod ne odmre pred20. tednom in morfološka ocena ne odkrijedodatnih napak ob nuhalni gubi manj kot 6mm, ima dober obet za normalen razvoj, neglede na velikost NS. Pogostnost dodatnihvečjih napak je odvisna od velikosti NS: med3,5 in 4,4 mm je prevalenca napak 8 odstotkov,srčnih 5 odstotkov, ob več kot 6,5 mm pa kar44 odstotkov in srčnih 15 odstotkov. Ob analizivseh plodov z NS več kot 5 mm so bili kasnejšizapleti s slabim izidom prisotni v 70 odstotkih,60 odstotkov plodov je imelo trisomijo (37odstotkov T21, 5 odstotkov T13, 27 odstotkovT18, 21 odstotkov XO, 10 odstotkov ostale).Med kromosomsko normalnimi plodovi sobili najpogostejši zapleti hidrops (50 odstotkov),strukturne nepravilnosti (40 odstotkov)in stanja, sumljiva za genetske sindrome (10odstotkov).Prof. Merz, predsednik nemških ginekologov,je opisal projekt FMF Germany. Večinanas po svetu uporablja pri presejanju programFMF London, zaradi lastne popolne statističnepodpore in povratne informacije pa so Nemcifebruarja 2007 ustvarili svoj program z imenomPrenatal risk calculation - PRC. Podatkitemeljijo na pregledih 70.000 žensk kavkaškegaporekla z normalnim izidom nosečnosti. DRob 5-odstotnem FPR znašajo 85 odstotkovza T21 in 83 odstotkov za 13/18. PRC obetalastno natančno sledenje in audit ter dobroprimerljivo odkrivanje glede na programFMF London.Darija Strah sem predstavila prispevek znaslovom Presejanje za Downov sindrom prislovenskih nosečnicah z nizkim tveganjem: ob2,2-odstotnem FPR je znašala DR 75 odstotkovza T21 ter 83 odstotkov za vse kromosomskenepravilnosti, kar je za populacijo z nizkimtveganjem dobro primerljiv rezultat s kazalcikakovosti, ki jih priporoča FMF London. Opisalasem tudi 10-letne podatke za populacijovseh slovenskih nosečnic, napoved staranjabodočih nosečnic ter izračunano tveganje 1 :400, ki bi ga morali upoštevati pri odločitvi zainvazivno preiskavo pri zelo mladih nosečnicah.Te namreč zaradi starosti kljub povišaniNS ne dosežejo dogovorjene meje 1:300 zainvazivno diagnostiko.Plakat Nataše Tul Mandić, Tanje PremruSršen in I. Verdenika je obravnaval temoIncidenca Downovega sindroma v Slovenijiod leta 1992 do 2005. Analizirali so podatke260.000 rojstev živorojenih otrok in 258 otrokz Downovim sindromom, rojenih v omenjenihletih, in vplive presejanja z NS, dvojnimin trojnim hormonskim testom. Povprečnastarost matere ob porodu se je od leta 1992,ko je bila 26, 9 leta, zvišala do leta 2005 na 28,6leta. Zaradi uvedbe presejanja se je odstotekinvazivnih preiskav zvišal z 1,9 odstotka leta1992 na 6,9 odstotka do leta 2005. IncidencaT21 je znatno padla: z 1/845 na 1/1245.Tako se je namesto pričakovanih 128 otroks T21 v obdobju do leta 1996 rodilo kar 117takih otrok, v obdobju od 2002 do 2005 pabeležimo namesto pričakovanih 108 otrok sT21 le še 57 živorojenih otrok s T21. Pozitivnivpliv presejanja za T21 je tako dobro dokazan,negativni učinek je naraščajoče število invazivnihpreiskav. V prihodnje bi bilo potrebnoizboljšati stopnjo odkrivanja ob manjšanjuinvazivne diagnostike.Faris Mujezinović je strnil rezultate vsehobjavljenih študij v podatkovni bazi Medlineo rezultatih amniocenteze (AC) in biopsijehorionskih resic (BHR). Izguba nosečnosti poAC je znašala 0,6 odstotka 14 dni po poseguoziroma 0,9 odstotka do 24. tedna nosečnosti.Izguba nosečnosti po BHR je 0,7 odstotkaoziroma 1,3 odstotka. Celokupna izgubanosečnosti po AC je 1,9 odstotka, po BHR 2odstotka. Po posegu zaradi večkratnega vbodaje izguba nosečnosti znašala 2,9 odstotka, poBHR 7,8 odstotka. Metaanaliza vseh študij jepokazala, da ni objavljene nobene študije oBHR s kontrolno skupino, tudi pri AC je bilopravilno zasnovanih študij le pet. Za ocenopravega dodatnega tveganja za nosečnost,kjer se opravi invazivna diagnostika, bi potrebovaliveč študij, kajti glede na objavljeno seresnično dodatno tveganje za izgubo kvečjemupodcenjuje.Večina kongresa je bilo posvečena novimtehnikam odkrivanja oziroma izboljšanjudiagnosticiranja patoloških stanj s 3D/4Dtehnikami.Poglavje Fetalni živčni sistem prinaša opistehnik natančnega prikaza korpusa kalosusa.Z dosedanjimi pregledi smo večinoma zgrešilianomalije le-tega, vermisa cerebelluma,večino kortikalnih malformacij in neuspešnoetiološko diagnosticirali cistične lezije in tumorje.Za diagnostiko kortikalnih lezij sta obpravilnem zadostnem znanju preiskovalcevtehniki 3D/4D UZ in MRI izenačeni. Novipodatki so objavljeni glede blage ventrikulomegalije(10 do 12 mm): 25 odstotkov jih imatrisomijo in dodatne nepravilnosti, 3 odstotkibodo nevrološko okvarjeni, če pa je ventrikulomegalijamed 13 in 15 mm, bo takih otrokkar 20 odstotkov.Signorelli je poročala o dolgotrajnem sledenjuotrok z blago ventrikulomegalijo: če jebilo stanje izolirano, je večina otrok izpolnilanormalne nevrološke teste do 6. leta starostiglede na splošno populacijo. Če se intrauterinoventrikulomegalija ne spreminja, pomeni, dane vodi v vodenoglavost. Svetovano je, da plodsledimo na dva tedna in prekinemo nosečnost,če se stanje slabša. Sledila je zanimiva razpava,kjer so trdili, da je po ocenah SZO kar14 odstotkov mentalno neustrezno razvitihpredšolskih otrok in 2 odstotka prizadetih.Morda predstavlja blaga ventrikulomegalijale različico normalnega razvoja?Lausman je opisal periventrikularne ciste, kipri plodu niso redke. Vzroki zanje lahko tičijov fiziološki involuciji germinalnega matriksa,infekcijah ploda (STORCH in parvoB19),kromosomopatijah, ishemično-hipoksičnih inzultihpri trombocitopeničnih stanjih pri ploduali intracerebralnih krvavitvah, pogost je tudiJoubertov sindrom. Iskati moramo teratogenoizpostavitev nosečnice, fetomaternalno krvavitev,prirojena metabolna stanja in genetskesindrome. Testiramo na kromosomopatije,infekcije, fetomaternalno krvavitev, napravimofetalni ehokardiogram in MRI. Nove tehnikeUZ predstavljajo pomembno izboljšavo zaradinatančnega izračuna obsega lezije.Malinger je opisal redke najdbe zadebeljenegakorpusa kalosusa, v odrasli dobi ga jemoč najti pri bolnikih s shizofrenijo. S tehnikoVCI-C,ki je pri dobrih 3D-aparatih že rutinskanadgradnja, zelo natančno in podrobnoprikažemo vso strukturo, oblikovane so tudikrivulje rasti. Te vrste patologijo spremljajotudi pridružene dodatne napake in takrat jeotrok vedno prizadet. Opisane so povezave zmakrocefalijo, disgenezo vermisa, ventrikulomegalijo,mentalno retardacijo in slepoto.V poglavju 13- do 23-tedenski UZ je Paladiniporočal o dodatnem diagnosticiranjuDownovega sindroma. Seveda ob pogoju, daimamo 3D-aparat z možnostjo tehnike VCI-V,ki nam natančno omogoči prikaz plodovih mečav.Znano je, da imajo otroci s T21 povečaneanteriorne fontanele - mečave. Latero-lateralnipremer je bil statistično značilno večji gledena kromosomsko zdrave plodove. Ob mejnivrednosti 2,1 za razmerje fontanela/obseg glaveje občutljivost metode znašala 77 odstotkov.Nove tehnike tako prinašajo nove možnostiodkrivanja najpogostejše kromosomske napakeživorojenih otrok.Še veliko zanimivega in strokovno naprednegasmo slišali, a naj vas tokratni prispevekopogumi za naslednja leta. Kongres je vredenstrokovne pozornosti. Letošnja slovenskastrokovna udeležba je pomembno prispevalak novim dognanjem pri vodenju nosečnostiin pokazala našo kakovost.ISIS december 2007

STROKOVNA SREČANJA105Golniški simpozij 2007V Bolnišnici Golnik - Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije smo letosže šestič zapored organizirali tradicionalno podiplomsko izobraževanje ter srečanjezdravnikov in medicinskih sester - Golniški simpozij 2007.Poleg tradicionalne mednarodnešole bronhoskopije je bila letosrdeča nit simpozija klinična imunologija.Srečanje je potekalood 1. do 7. oktobra 2007 v BolnišniciGolnik in v Hotelu Park na Bledu.Prvi dan simpozija smo organizirali Tečajcitologije bronhoalveolarnega lavata (BAL).V Bolnišnici Golnik - KOPA smo prvi BALopravili pred več kot 20 leti. Postopek odvzemavzorca BAL, njegova laboratorijska obdelavain vrednotenje so v bolnišnici standardizirani,to prakso in znanje pa smo želeli prenestitudi na udeležence tečaja. Obravnavali smoklinični pomen BAL, citologijo BAL, mikrobiološkepreiskave BAL, imunofenotipizacijocelic v BAL, tipične primere BAL, organiziralipa smo tudi delavnico, v kateri smo pokazaliodvzem in obdelavo BAL. Tečaj je potekal podstrokovnim vodstvom Izidorja Kerna, vodjelaboratorija za citologijo in patologijo.V slopu delavnic smo izvedli delavnice olaboratorijski diagnostiki imunskih bolezni, oalergološki laboratorijski diagnostiki, anafilaksijiin o imunoterapiji.V osrednji del simpozija znaslovom Diagnostika in zdravljenjeimunskih bolezni smopovabili kolege z Revmatološkeklinike in z Inštituta za patologijoter skupaj pregledali napredekpri obravnavi imunskih boleznipljučnega intersticija.Ker v Bolnišnici Golnik - KOPA uvajamoprogram neinvazivne mehanične ventilacijepri kroničnem bolniku s hiperkapnično respiracijskoinsuficienco, smo gostili dr. MatthiasaWiebela, ki je predstavil mesto neinvazivneventilacije pri akutnem in kroničnem bolnikus hiperkapnično respiracijsko insuficienco. Dr.Wiebel je sicer vodja oddelka za neinvazivnomehanično ventilacijo (NIMV) na Thoraxklinikv Heidelbergu. Dr. Wiebla smo povabilipo predhodnem obisku njegovega oddelka vmarcu 2007. Prav zaradi uvajanja programaneinvazivne mehanične ventilacije pri kroničnembolniku s hiperkapnično respiracijskoinsuficienco je bilo didaktično in praktičnoRedeča nit Golniškega simpozija 2007 je bila klinična imunologija. Predavanj in delavnic se jeudeležilo več kot 180 udeležencev.zasnovano predavanje dobrodošlo pridograjevanju in preverjanju našegalastnega znanja. Kronično NIMVse tako lahko uvaja pri motnjahzaradi disfunkcije prsnega koša(kifoskolioza, hipoventilacija zaradidebelosti, posledice tuberkuloze),nevromišičnih motnjah (npr. Duschenovamišična distrofija), boleznihpljuč (npr. pri cistični fibrozi, v času čakanjana transplantacijo pljuč) in obstruktivni sleepapneji ter kombinaciji omenjenih stanj. VlogaNIMV pri akutnem poslabšanju kroničneobstruktivne pljučne bolezni (aeKOPB) priizbranih bolnikih je nesporno ugodna, karje izpostavil tudi dr. Wiebel. Sledil je preglednaših izkušenj na področju NIMV. ZdravniciDarinka Trinkaus Leiler in Sabina ŠkrgatKristan sta predstavili svoje izkušnje na tempodročju. Prikazani so bili primeri NIMV naintenzivnem oddelku in na običajnem pulmološkemoddelku. Na običajnem pulmološkemoddelku bolnišnice Golnik uvajamo NIMVpri aeKOPB ter uvajamo NIMV na domu priustreznih indikacijah. Običajno pridejo bolnikiv bolnišnico v poslabšanju svoje sicer kroničnehiperkapnične respiracijske insuficience.Uvedba NIMV na domu je tako velikokratplod ekipnega dela (tako intenzivnega oddelka,kamor je bolnik lahko najprej sprejet, kot tudikasneje ekipe na običajnem pulmološkem oddelku),ki te bolnike nauči uporabe oziromaravnanja z masko in ventilatorjem za NIMVna domu. Poleg bolnikov z motnjami spanja(tukaj ne pišemo o tistih, ki imajo CPAP, ker toni ventilacija!) imajo NIMV na domu bolnikis kifoskoliozo, sindromom rigidne hrbtenicein deformacijo prsnega koša v sklopu arthrogryposismultiplex. Po predavanju je sledilarazprava s povsem praktičnimi in konkretnimivprašanji o NIMV predvsem pri bolniku zaeKOPB.V drugem delu je bil na kratko predstavljenpredlog smernic (ki so še v nastajanju in dobivajokončno podobo) za obravnavo bolnikaz akutnim poslabšanjem KOPB. Smernice sebodo sprejemale na eni od prihodnjih pulmološkihsekcij. Dotaknili smo se tudi analizeumrljivosti bolnikov s KOPB, ki so bili v do-december 2007 ISIS

106STROKOVNA SREČANJAločenem časovnem obdobju hospitalizirani vBolnišnici Golnik. Analiza je pokazala visokoumrljivost zaradi kardiovaskularnih vzrokov,rezultati pa so povsem primerljivi z opisi izliterature. Sklop je sklenil prof. Šuškovič, ki jepredstavil odmevne članke o KOPB, ki so izšliv zadnjem letu.Šestič zapored smo organizirali tudi mednarodnošolo diagnostične in interventnebronhoskopije. Drugič zapored je potekala podpokroviteljstvom Evropskega respiratornegazdruženja. Letošnje srečanje smo posvetilidolgoletnemu direktorju Bolnišnice Golnik inučitelju bronhoskopistov prof. Juriju Šorliju, kije pred več kot dvajsetimi leti organiziral prvetečaje upogljive bronhoskopije za področjetedanje Jugoslavije. Kot prvi v Sloveniji jeleta 1974 opravil tudi preiskavo z upogljiviminštrumentom. Prof. Šorli nam je v svečanemdelu simpozija predstavil zgodovino bronhologijev Sloveniji.Od leta 2002, ko smo ponovno pričeli zizobraževanjem bronhoskopistov v oblikidelavnic, se je šole udeležilo že 280 domačihin tujih kolegov pulmologov iz Slovenije in nekaterihevropskih držav ter Balkana. Zdravnikiiz Albanije, Bosne in Hercegovine, Črna goreEstonije, Hrvaške, Kosova, Madžarske, Makedonije,Poljske, Turčija, Srbije in Slovenije so ssodobnim načinom izobraževanja, ki poteka vobliki delavnic, zelo zadovoljni, saj zanimanjeza šolo iz leta v leto raste. Udeleženci poslušajokratka predavanja, pridobljeno znanje papreizkusijo pri praktičnem pouku na modelihpod mentorstvom priznanih strokovnjakov izSlovenije in tujine.Šola poteka pod strokovnim vodstvomprim. Nadje Triller, v izobraževalnem programupa sodeluje ves bronhoskopski tim,tako sestre (Marija Petrinec Primožič, ŠtefanDuh, Martina Košnik in Slavica Pešak) kotzdravniki (Andrej Debeljak, Katarina Osolnik,Peter Kecelj, Damjan Eržen, Lučka Debevecin Aleš Rozman). Udeleženci so razdeljenina začetnike in tiste, ki že obvladajo osnovediagnostične bronhoskopije. Šolo za začetnikepripravi in vodi Aleš Rozman.V prihodnje bomo šolo organizirali dvakratV slopu delavnic smo izvedli delavnice o laboratorijski diagnostiki imunskih bolezni, o alergološkilaboratorijski diagnostiki, anafilaksiji in o imunoterapiji.na leto. V letu 2008 bo v aprilu zaradi velikegazanimanja le šola endobronhialnega ultrazvoka,oktobra pa ponovno šola diagnostične interapevtske bronhoskopije in torakoskopijeter šola diagnostične bronhoskopije za začetnike.Tudi letos smo združili zdravniški simpozijin simpozij medicinskih sester, torej skupnapredavanja za medicinske sestre in zdravnike.Naslov skupne teme je bil Zdravstvena obravnavabolnika s kronično obstruktivno pljučnoboleznijo (KOPB) in alergijo. Že iz naslova jerazvidno, da je stroka zdravstvene nege želelapoudariti skupinski pristop pri obravnavibolnikov, zdravstveno vzgojo in bolnikovodoživljanje naše zdravstvene obravnave. Preko100 udeležencev je poslušalo predavanja natemo neinvazivne mehanične ventilacije naoddelku, zdravljenja s tekočim kisikom, šoleza bolnike s KOPB in vpliva fizioterapije napotek bolezni ter obravnave KOPB na terenuin v urgentni ambulanti.Pripravili smo tudi skupna interaktivnapredavanja, kjer isto tematiko predstavljatazdravnik in medicinska sestra skupaj, hkratipa sproti preverjata mnenje poslušalcev. Poznavanjedela vseh članov zdravstvenega timaje zelo pomembno, predvsem pa usmeri vdoseganja istih ciljev. Letos smo tako skupajobravnavali teme specifične imunoterapije,partnerskega vodenja bolnikov z astmo, bolnikovna trajnem zdravljenju s kisikom na domu(TZKD), poučenosti bolnikov na dan odpustater telemedicine.Seveda smo tudi tokrat dokazali, da znamoorganizirati ne le strokovni, temveč tudi veselin družaben dogodek. Alenka Godec s spremljevalnoskupino je poskrbela, da je vzdušje vdvorani na Bledu ostalo do konca veselo.Veseli smo, da ste bili na simpoziju vsi tisti,ki ste in ki še prispevate k nastanku in razvojupulmologije, in vsi tisti, ki z nami sodelujete. Vupanju, da se še srečamo in da skupaj najdemonačine, kako bomo naše bolnike obravnavališe bolj timsko in učinkovito, vas vabimo na 4.slovenski pnevmološki in alergološki kongres2008, ki bo od 14. do 16. septembra prihodnjeleto v Portorožu.Prispevek so pripravili člani organizacijskegaodbora golniškega simpozija 2007.NOVA SPLETNA STRAN ZDRAVNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJEwww.zdravniskazbornica.siISIS december 2007

STROKOVNA SREČANJA107Letos se nam je vse zgodilo nekoliko prej…Ksenija Tušek BuncNekoliko prej je prišla pomlad,tudi tisto pravo poletje se jerazvilo že v juniju, prvo listjese je sploh v mestih obarvalo vavgustu, trgatve so bile septembra,čeprav oktobru še vedno rečemo vinotok,in nekoliko prej so zavele hladne sape, tako dasmo na štajerskem koncu v Mariboru zaznalinekaj snežinkam podobnega že 20. oktobra…Vse pa se vendarle ni zgodilo prej, letošnjeleto se je zgodilo Fajdigovo srečanje, srečanjezdravnikov družinske medicine, deveto po vrsti,natančno ob istem času kot vsako leto doslej.Vreme nam je zagodlo in v turobnem jutru, kikar kliče po toplem objemu postelje, so kolegiprihajali ravno tako kot vsako leto, kar brezdvoma pomeni, da v Krajnsko Goro radi prihajajo,zaradi visoke strokovnosti in prijetnegadruženja v domovini tete Pehte in Bedanca podvršaci Prisojnika in Prisanka. Prijetnemu uvodus slavnostnimi govorniki in zabavnemu vložku,ki ga je prispevalo družinsko gledališče Kolencin v katerem je med drugim nastopila »NormaJean Baker alias Mariliyn Monroe«, ki je nad vsecenila svojega osebnega zdravnika, da o EdithPiaf sploh ne izgubljamo besed, je sledil skrbnoizbran strokovni del.Prvi del je bil namenjen osteoporozi. Takosmo izvedeli, da je pri nastanku zloma namestokoličine kosti in mineraloarhitekturne urejenostikostnih gredic, čemur so pripisovali lastnostkakovosti kostnine, potrebno upoštevati kostnočvrstost v celoti. Kostna čvrstost je funkcija mineralnekostne gostote, kostne premene, ki se odražav remodelacijski urejenosti kosti, ter tudi lastnostikostnine kot materiala. Nadalje smo prisluhnili, včem se razlikujejo zlomi hrbteničnih vretenc odzlomov kolka in predavanju o novostih v zdravljenjuosteoporoze, ki naj bo vselej individulano obupoštevanju stališč bolnika, njegovih značilnostiin želja. Posebej zanimiv je bil prispevek o etičnihdilemah zdravnika družinske medicine (ZDM)pri bolniku z osteoporozo.Sledil je sklop o srčno-žilnih boleznih. Bolečinav prsih je simptom, ki predstavlja pomembendiagnostični in terapevtski izziv za ZDM. Vzrokiza prsno bolečino so številni, zato je še kakopomembno s pomočjo natančne anamneze,skrbnega kliničnega pregleda in EKG-posnetkaopredeliti vzrok bolečine in predvsem izključitiživljenje ogrožajoča stanja. In ker določitevserumskih kazalcev za nekrozo srčne mišicev ambulanti ZDM največkrat ni možna, moraZDM uporabiti načelo nizkega praga in bolnikaz značilno klinično sliko napotiti v ustrezno ustanovo,kljub odsotnosti tipičnih EKG-sprememb.Obravnava bolnikov z akutnim koronarnimsindromom (AKS) je multidisciplinarna in zahtevadobro sodelovanje bolnika, zdravnika naterenu in zdravnikov v bolnišnici. Dobro delovanjecelotne »verige« je pogoj za kakovostnopreživetje teh bolnikov. Čeprav bistvenih novostina področju zdravljenja AKS ni, in kljub temu,da smo na tem področju v Sloveniji naredilivelik napredek, obstajajo še številne možnosti zaizboljšanje. Poseben prispevek je bil namenjen šeznačilnostim ambulantnega vodenja bolnikov sstabilno angino pektoris.Kronična bolečina je eden najpogostejšihrazlogov, zaradi katerih bolniki iščejo pomoč priZDM, in predstavlja velik ekonomski, socialni inzdravstveni problem. Od tod tudi odločitev, danaslednja predavanja posvetimo tej temi. Posebejzanimiv je bil prispevek o prednosti OROS-tehnologijepripravkov (hidromorfon) z nadzorovanimsproščanjem, ki naj bi imeli pri zdravljenju kroničnebolečine veliko prednost pred klasičnimipripravki. Z njimi je namreč možno vzdrževatistalno plazemsko koncentracijo učinkovine in stem stalen ter podaljšan analgetični učinek.Slovenija sodi med države z zelo visoko stopnjoletne incidence klopnega meningoencefalitisa(KME). Precepljenost ljudi, tudi otrok, je zelonizka, kljub temu, da imamo na razpolago varnocepivo z le redkimi stranskimi učinki. Sporočilopredavanj o KME je bilo, da bi lahko ZDM boljdejavno pristopili k cepljenju prebivalstva kotedinemu učinkovitemu ukrepu, s katerim lahkozmanjšamo pojavnost te bolezni v naši državi.Bolečina lahko nastane tudi brez organskegasubstrata in povzroča hudo psihološko trpljenje.Kaj imajo skupnega depresija, bolečina inanksioznost, je poskušala odgovoriti v svojemprispevku predavateljica v naslednjem sklopupredavanj o psihozah. Čeprav je zdravljenjepsihoz večinoma domena psihiatrov, ima tudiZDM pomembno vlogo. Psihoze ne vplivajosamo na življenje posameznika, pač pa tudi naživljenje njegove družine, zato je potrebno svetovatiobojim. Poučiti jih je treba o jemanju zdravil,stranskih učinkih, možnih ponovitvah bolezni ino možnosti dedovanja.Počitnice in potovanja prinašajo stres. Marres? Bo že držalo, če samo pomislim na polnjenjekovčkov v zadnjem trenutku, na v naglici pozabljeneletalske vozovnice in oplenjeno vozilo, kiso se ga lotili nepridipravi med našim ogledomlokalnih znamenitosti, ali pa na spretno odtujenodenarnico z vsem denarjem in dokumentimed prerivanjem na metroju sicer opevanegain gostoljubnega turističnega mesta. O tem, paše o biopsihosocialnih perspektivah stresa in ocelostnem pogledu na posledice in obvladovanjestresa smo prisluhnili v skupini predavanj, posvečenihstresu. Preživetje ni edina človekovaprioriteta, saj si ljudje želimo ne le preživeti,ampak se v življenju tudi dobro počutiti. Dobropa se počutimo, kadar smo v življenju uspešni,sposobni, cenjeni, ljubljeni, kadar imamo možnostizbire in možnost razvedrila. Za dosego tega pa jepotrebno vložiti nekaj napora, se zavedati lastneodgovornosti pri uresničevanju želja in dejstva,da vir vseh zadovoljstev leži v medsebojnihodnosih. V življenju je torej pomembno, da sezavedamo, kaj potrebujemo, kaj želimo, kako sito predstavljamo in kaj je potrebno narediti, dado tega pridemo. Zavedanje teh temeljnih aksiomovteorije izbire je kot kompas, ki nam služi priodločanju in izbiranju tistih dejavnosti, ki bododolgoročno vodile k zdravju ter zadovoljnemuživljenju. Potem bodo vsi drugi »antistresni« nasvetidobili svoje pravo mesto in pomen.Ne upam si sicer trditi, da nas je ravno protikadilskizakon spodbudil, da smo se odločiliza skupino predavanj, posvečenih odvajanju odkajenja kot naložbi v zdravje, predstavitvi učnihdelavnic »Da opuščam kajenje« in sporazumevanjuz bolnikom kadilcem glede tveganja,lahko pa trdim, da gre za večno aktualno temo.Kajti posegi za zmanjševanje kajenja ob relativnomajhnih stroških zanesljivo izboljšajo zdravje nele posameznika, pač pa celotnega prebivalstva.Kadilce in kadilke ja zato potrebno motivirati zvsemi razpoložljivimi metodami, saj je opustitevkajenja zagotovo najboljša naložba v zdravje.Temu delu je sledil še sklop predavanj o sezonskiafektivni motnji, o depresiji in ZDM ter onevrotransmiterjih med depresijo in boleznijo.Srečanje smo zaokrožili z okroglo mizoin predstavitvijo starševske šole Osnovnegazdravstva Gorenjske s posebnim poudarkom nakomunikaciji med partnerjema.Moderatorka in povezovalka srečanja jekolege pospremila na pot domov z mislijo, kakopomembno je za slehernega človeka, še posebejza zdravnika, biti človek, Človek po Antonu Trstenjakupisano z veliko začetnico. »Pomembnoje, da začutimo to človečnost zase, za druge, zanaše bolnike, za naše najdražje« je nadaljevala,»kajti le tako bodo dnevi lepši in bo znosnejšatudi jesen. Koledarska in tista, ki se je nekateribojijo… ker napoveduje zimo in mrzle sape.« december 2007 ISIS

108STROKOVNA SREČANJAOb letošnjem svetovnem dnevu osteoporozeMiro Čokolič, Radko KomadinaDesetletje gibal (Bone and JointDecade, BJD) je Svetovna zdravstvenaorganizacija ustanovila zželjo, da bi strokovno in laičnoskupnost opozorila na problemebolezni, poškodb in okvar kosti in sklepov. Vsodelovanju z Organizacijo združenih narodovin s Svetovno banko je želela:1. opozoriti na naraščajoče breme mišičnoskeletnihbolezni v vseh delih sveta,2. vzpodbuditi večje izobraževanje in vedenjepacientov samih o njihovi bolezni, da bodolahko bolj dejavno sodelovali v procesuzdravljenja lastnih težav,3. promovirati stroškovno učinkovitost preventivnihdiagnostičnih in terapevtskihmetod mišično-skeletnih bolezni, poškodbin okvar,4. pospešiti raziskovalno in izobraževalno delona tem področju.V okviru projekta so se združili vlade, farmacevtskaindustrija, raziskovalci, združenjabolnikov (patient advocacy groups), izvajalciin uporabniki zdravstvenih sistemov v državahSeverne in Južne Amerike, Evrope, Azije, Afrikein Avstralije. Najprej je bil projekt mišljen le za10-letno obdobje, od 2000 do 2010. Sprva soopozarjali na epidemično naraščanje mišičnoskeletnihbolezni, poškodb in okvar zaradi starajočegase prebivalstva. Opozarjali so na več 100milijonov bolnikov, ki trpijo zaradi osteoporozein posledičnih zlomov, osteoartritisa, revmatoidnegaartritisa, kroničnih bolečin v hrbtenici,zaradi skeletnih in sklepnih poškodb in drugihsklepnih bolezni. Epidemiološka situacija seslabša. Do leta 2020 predvidevajo podvojitevštevila starejših ljudi od 50 let tudi v danes šenerazvitih državah. Mišično-skeletne bolezni,poškodbe in okvare zavzemajo epidemični obsegin številne države poročajo o naraščanju njihovihstroškov. Tako poročajo Avstralci, ki so letosorganizirali sestanek nacionalnih koordinatorjevBJD, da so te bolezni zavzele drugo mestomed najpogostejšimi vzroki za obisk zdravnika vsplošni praksi in da predstavljajo tretji najdražjivzrok zdravljenja pri njih. S projektom BJD ježelela SZO povečati pozornost svetovne javnostiin ponuja možnost, podkrepljeno z dokazi, da biže zmerno povečan raziskovalni vložek na tempodročju prinesel človeštvu pomembne koristi.Večji delež raziskovanja in izobraževanja napodročju mišično-skeletnih bolezni, poškodbin okvar lahko milijonom prebivalcev našegaplaneta pomembno izboljša kakovost njihovegaživljenja.Kristina Åkesson, profesorica ortopedije izLunda, je v svojem poročilu podkrepila zgornjadejstva z mednarodno študijo, ki jo je izpeljalav imenu mednarodnega upravnega odboraprojekta Desetletje gibal. Z vprašalnikom sopreverili ozaveščenost in obveščenost kostnihkirurgov o osteoporozi v nekaterih evropskihdržavah, v Avstraliji, na Novi Zelandiji in vZdruženih državah Amerike. Že to, da je navprašalnik odgovorilo le 29 odstotkov naslovnikov,kaže odnos kostnih kirurgov doosteoporoze. Večinoma so odgovorili mlajšispecialisti. Ti so se celo v času specializacije zosteoporozo srečali »bežno«. Svojega pacientaz osteoporozo »redko« pošljejo na nadaljnjodiagnostiko in večinoma nikoli farmakološko nezdravijo osteoporoze. Menijo, »da je to problemsplošnih zdravnikov«. Od zdravil poznajo kostnikirurgi največ alendronat, rizedronat, kalcij invitamin D. Kljub temu, da je v večini državdostopnost do DXA (dvoenergijska rentgenskaabsorpciometrija) dobra, kostni kirurgi redkopošljejo pacienta z doživetim zlomom zaradikrhkosti kosti na to meritev! Povprečno 40odstotkov kostnih kirurgov ve, kaj bi moralinarediti, vendar odgovori kažejo, da pacienteredko napotijo k ustreznemu zdravniku, ki znaosteoporozo pravilno diagnosticirati in zdraviti.V Veliki Britaniji si pomagajo s »fracture nurses«,ki naj bi nadomestile nezainteresiranostkirurgov za to bolezen. SZO v poročilu, ki gaje podala Kristina Åkesson, ugotavlja, da je obravnavanjeosteoporoze zelo heterogeno tudi vrazvitih državah sveta in da so kostni kirurgiv svoji izobrazbi o osteoporozi seznanjeni vpremajhnem obsegu. Prvič so vprašalnik razposlalileta 2003. Analizo so ponovili leta 2006. Spresenečenjem so ugotovili, da analiza 2006 nekaže nobenega izboljšanja. V Avstraliji prejmepo odpustu iz bolnišnice zaradi zloma zaradiosteoporoze le 20 odstotkov bolnikov ustreznozdravilo. Na diagnostiko in zdravljenje osnovnebolezni napotijo le od 2 do 20 odstotkov bolnikovz zlomom. Študija je pokazala, da kar 80odstotkov bolnikov po prvem zlomu ne dobizdravila pri zdravniku, ki zdravi zlom, niti prikom drugem! Pomemben sklep ponovljene študije2006 je, da kostni kirurgi v 45 odstotkih samimenijo, da so imeli »insuficientno« izobrazbo oosteoporozi, 35 odstotkov pa jih ocenjuje, da soimeli »slabo« izobrazbo o osteoporozi. V Evropile 14 odstotkov kostnih kirurgov (ortopedov alitravmatologov) napoti pacienta na zdravljenjeosnovne bolezni – osteoporoze. Večina jih meni,»da naj to naredi kar družinski zdravnik«.Kot odziv na takšno stanje je kanadska nacionalnaekspertna skupina za BJD pod vodstvomprof. Waddella izdelala nov model strokovneorganiziranosti, ki ga predlaga za obdobje poletu 2010, ko bo Bone and Joint Decade prešel vBone and Joint Iniciative. Ocenjujejo, da so se vDesetletju gibal izkazale naslednje slabosti:1. v projektu obravnavamo preveč široko področje,2. zaradi razpršenosti interesa se ne moremoosredotočati na reševanje posamičnih problemov(posamičnih bolezni),3. pri svojem strokovnem in organizacijskemdelu se srečujemo z organizacijami, ki obravnavajo»svoje« bolezni in4. nastaja prevelika tekmovalnost za iste finančnefundacije ter5. prepogosto se srečamo s prekomernimiinteresi posameznikov.Kanadčani predlagajo, da se nacionalneekspertne skupine za BJD reorganizirajo vsamostojne strokovne organizacije in opustijosedanje načelo organizacije dežnika, pod kateronaj bi se zbrale strokovne organizacije različnihspecialistov. Osredotočimo se naj na ozko definiraneprobleme. Odreči bi se morali finančniodvisnosti od industrije in se osredotočiti namišično-skeletno znanost, raziskovanje inizobraževanje. Kanadčani menijo, da smo podesetletju dejavnosti strokovno in laično javnostpo vsem svetu dovolj ozavestili o problematikiin da je sedaj čas, da se vrnemo v akademskevode. Predlagajo interdisciplinarno in interkliničnopovezovanje, tako da bi na medicinskihfakultetah po vsem svetu uveljavili raziskovanjein poučevanje mišično-skeletne znanosti. S tembi povečali dostopnost pacientov do izvajalcev,ki bodo o mišično-skeletnih problemih dobroseznanjeni, dvignili bi kakovost medicine natem področju in z racionalno izrabo sredstevomejili enormno narasle stroške.Temu primerno smo tudi v Sloveniji pripraviliPrve osteološke dneve, ki so potekali 19. in20. oktobra, ob svetovnem dnevu osteoporoze,na Medicinski fakulteti v Mariboru.Ideja o multidisciplinarni obravnavi osteoporozez zapleti se je porodila članom organizacijskegaodbora letos spomladi na evropskemkongresu v Portu. Želeli smo preseči enostranskoin občasno že monotono obravnavotemeljnih znanj osteologije. Srečanje je odprl vimenu UKC Maribor in Endokrinološke sekcijeSlovenskega zdravniškega društva prim. MiroČokolič. Številne slušatelje je pozdravil dekanMedicinske fakultete v Mariboru, prof. dr.ISIS december 2007

STROKOVNA SREČANJA109Ivan Krajnc. V petkovem popoldanskem deluso sledila predavanja anatoma, prof. dr. DeanaRavnika, ki je razložil Zopfov princip elastičnostikostnine. Prof. dr. Janja Marc s Fakulteteza farmacijo v Ljubljani se je dotaknila vplivagenetskih dejavnikov na kostno tkivo. Prof. dr.Milan Brumen je s stališča biofizike razlagalnastanek zlomov. Citopatologinja, prim. dr.Alenka Repše Fokter, je predstavila zanimivomožnost ugotavljanja znižane mineralne kostnegostote po morfometričnih značilnostihmukoznih celic pri brisu materničnega vratu.Doc. dr. Samo K. Fokter je prikazal lastne izkušnjez balonsko kifoplastiko. Ginekolog, prof.dr. Iztok Takač, je predstavil sodobna stališčado hormonskega nadomestnega zdravljenja.Prof. dr. Breda Pečovnik Balon je razložilavpliv ledvične bolezni na presnovo vitamina Din posledično kostno in žilno bolezen. Nato jeprim. Miro Čokolič s sodelavci endokrinologigovoril o diagnostiki osteoporoze in smernicahISCD, asist. Andrej Zavratnik je prikazal preprečevanjein zdravljenje osteoporoze, asist.Matej Završnik pa pomen vitamina D za kostiin njegove učinke izven skeleta. Mag. MatejaRok Simon z Inštituta za varovanje zdravja jeprikazala podatke o zlomih pri starostnikih vSloveniji. Prof. dr. Radko Komadina je govoril oNevittovem faktorju krhkosti kostnine oziromao kostni čvrstosti. Sobotno dopoldne smo preživeliob živahni razpravi pod vodstvom prof.dr. Janeza Prežlja o dilemah pri diagnostiki inzdravljenju osteoporoze. Doc. dr. Tomaž Kocjanje navedel dileme v zvezi z diagnosticiranjem,doc. dr. Marija Pfeifer o povezavi vitamina Dz osteoporozo, Urška Gantar Rott, dr. med., jeprikazala zdravljenje hude osteoporoze z anaboliki.Prim. mag. Jurij Fürst z ZZZS je prikazalfarmakoepidemiološke podatke o zdravljenjuosteoporoze v Sloveniji. Sledila je zelo živahnaokrogla miza, ki je zadovoljila številne prisotnevseh poklicev (od 106 udeležencev je biloveč kot 80 zdravnikov). Nekatera vprašanja soostala nedorečena, kot npr. kdo lahko tolmačiDXA, kdo lahko zdravi bolnika z osteoporozoin kdaj, ali je dovolj, da kupiš DXA-aparat, alilahko pišeš diferentno terapijo samo na osnoviDXA-meritve? Sklenili smo, da zdravniki scertifikatom ISCD za klinično denzitometrijo(CCD) organizirajo tečaj za vse zainteresiranezdravnike v Sloveniji, ki se ukvarjajo z diagnosticiranjemin zdravljenjem osteoporoze.To možnost nam nudi Slovensko zdravniškodruštvo, na katerega je Zdravniška zbornicaSlovenije v preteklem letu prenesla pooblastilaza licencirana znanja. Za mlajše kolege je inž.Branko Gantar demonstriral najnovejše delovanjeDXA-aparatov, njihovo pravilno uporabo,vključno s programom VFA (ugotavljanje zlomovhrbteničnih vretenc z najsodobnejšimidenzitometri).Udeleženci so izrazili zadovoljstvo tako sstrokovno vsebino, zbornikom in z živahnimirazpravami, pa tudi z značilno štajerskogostoljubnostjo na petkov večer v Vinagovikleti. Ob zadovoljnih udeležencih dvodnevnegastrokovnega srečanja je bil zadovoljen tudiorganizacijski odbor v sestavi prof. dr. BredaPečovnik Balon, prim. Miro Čokolič, prof. dr.Radko Komadina, s sodelovanjem prof. dr.Janeza Prežlja. Organizatorji že iščejo teme zanaslednje Mariborske osteološke dneve. december 2007 ISIS

110STROKOVNA SREČANJATudi klinična prehrana in ustrezna presnovnapodpora bolnika sta zdravilo!Katja KogovšekMed 20. in 25. oktobrom 2007 je v Bohinju potekal14. ESPEN-ov tečaj iz klinične prehrane in presnovne podpore.Čeprav je bil tečaj organiziranna prekrasni lokaciji, v hoteluJezero tik ob Bohinjskem jezeru,kamor smo udeleženci tečajaskočili med odmori, nismo imeličasa za občudovanje lepot te čudovite alpskedoline. Organizatorja: Slovensko združenje zaklinično prehrano in ESPEN (The EuropeanSociety for Clinical Nutrition and Metabolism)sta nam pripravila intenziven tečaj izklinične prehrane in presnovne podpore.Tečaja smo se udeležili mladi iz republik nekdanjeJugoslavije, Bolgarije, Romunije, Češke,Slovaške, Litve, Estonije, Portugalske, VelikeBritanije in celo Mehike. Klinična prehranazahteva timski pristop, kar je bilo vidno tudipo poklicih udeležencev; tečaja se nismoudeležili samo zdravniki, pač pa tudi drugizdravstveni poklici, kot so dietetiki, nutricionistiin medicinske sestre.V čast nam je bilo poslušati predavanjapriznanih evropskih strokovnjakov s področjaprehrane in se od njih učiti. Ob poteku tegatečaja je v meni zraslo upanje, da se bodo kljubobčutku brezizhodne situacije v Sloveniji stvaripremaknile k izboljšanju kakovosti zdravljenjain življenja za številne bolnike: bolnike z rakom,kirurške bolnike in tudi druge bolnike skroničnimi boleznimi; predvsem pa za bolnike,ki jim prebavila delno ali v celoti ne delujejoin bi potrebovali nadomestno zdravljenje teodpovedi v obliki umetne prehrane (enteralne,parenteralne) na domu, da bi lahko normalnoživeli. Kljub temu, da je Slovenija že nekajlet članica Evropske unije, smo na področjuklinične prehrane v velikem zaostanku zaostalo Evropo. Še posebej seveda zaostajamona področju parenteralne prehrane na domu,in to za 25 let!Sam tečaj je bil zasnovan tako, da smopodrobneje oziroma ponovno spoznali takofiziološko kot patološko presnovo v človeškemtelesu in se ob tem naučili, kako lahkos primerno presnovno (substratno!) podporobolniku zagotovimo boljše, hitrejše in predvsemkakovostnejše okrevanje. V tečaj sta biliUdeleženci tečajavključeni tudi dve izobraževanji z obveznimpreverjanjem znanja ESPEN-ovega LeonardoDa Vincijevega Life Long Learnig (LLL) programa.Tema prvega je bila ocena prehranskegastatusa bolnika, tema drugega pa kompromitiranočrevo. Na tečaju so oznanili, da bodoLLL-program reorganizirali in tako bo v bližnjiprihodnosti s pomočjo izobraževalnih modulov,objavljenih na internetu, in z opravljenimiizpiti na tečajih in kongresih moč pridobitidiplomo univerze evropskega združenja zaklinično prehrano. Več o tem si lahko preberetena www.espen.org/education.Tečaj je s predavanjem o etičnih načelihklinične prehrane odprl profesor Remy Meier,ki je pri ESPEN-u vodja LLL-izobraževanj.Sledilo je poučno predavanje profesorja LubošaSobotke o vodno-elektrolitskem ravnotežjuin potrebi po mikrohranilih. Sobotka je avtor»biblije« tečaja in osnov klinične prehrane (t.i.The Blue Book), Basics in clinical nutrition,ESPEN. Profesor Peter Soeters je prvi danzaključil s pomembnim predavanjem o aminokislinskiin beljakovinski presnovi. Poudarilje, da je čimprejšnje nadomeščanje beljakovinskihhranil pri bolnikih, ki so v stresu zaradirazličnih dejavnikov in imajo brez hranjenjanegativno beljakovinsko bilanco, življenjskegapomena. Le tako lahko organizem zadovoljivosintetizira gradnike za celjenje ran, imunskiodziv ter preostalo podporo.V nadaljevanju tečaja nam je profesor YvonCarpentier predaval o pomenu pravilne sestaveprehrane pri kritično in kronično bolnih ter onegativnih posledicah hiperalimentacije. ProfesoricaLidija Kompan je v svojem predavanjuzlasti izpostavila pomen ozke kontrole ravniserumske glukoze pri kritično bolnih. ProfesorAllesandro Laviano je v prvem predavanjus svojim prijetnim in slikovitim načinompredstavil pomen prehrane pri kahektičnihbolnikih, v drugem pa poudaril, da je kliničnaprehrana timsko delo. Profesor Alastair Forbes,predsednik ESPEN-ovega komiteja za izobraževanjein klinično prakso, je predaval opomenu probiotikov pri boleznih prebavnegatrakta. Profesor Remy Meier je predstavilnajnovejše smernice za prehrano bolnikov spankreatitisom.Poučili so nas tudi o prehrani športnikov– tako zdravih kot tistih s sladkorno boleznijo,o presnovni adaptaciji telesa na nedejavnost(kronične bolezni, poškodbe, staranje, metabolnisindrom), o prehrani novorojenčkovin dojenčkov, o prehrani pri ledvični odpovedi,jetrni odpovedi, pri pljučnih in srčnihboleznih.Miloš Milošević je sistematično skozi vrstorazličnih raziskav po svetu prikazal vpliv prehranev pre-, peri- in pooperativnem obdobjuter uvrstil pomen prehrane v ERAS-protokol.Profesor Alojz Ihan in profesor Željko Krznaričsta govorila o imunskem sistemu in prehrani,ki ali atenuira ali pa pospeši imunski odgovor.Ne smem pozabiti na predavanje o pomenuprehrane pri onkoloških bolnikih, ki ga jepredstavila mag. Nada Kozjek. Pomembnosporočilo tega predavanja je bilo, da s stradanjemraka ne izstradamo, saj na takšen načinstradamo predvsem zdrave celice. Še posebej jepoudarila, da je tako kot pri drugih kroničnihstanjih pomembno čimprejšnje in zadostnohranjenje za doseganje optimalnega zdravljenjaonkoloških bolnikov. Radikalno zdravljenjez obsevanjem, kemoterapijo in ob tem pridruženokirurško zdravljenje brez ustreznemetabolne podpore vodi v večjo zbolevnost inISIS december 2007

112STROKOVNA SREČANJAnenazadnje tudi smrtnost teh bolnikov.Da bi bili udeleženci tečaja zares »aktivniudeleženci«, so nas organizatorji spodbujalik postavljanju vprašanj in razpravi o stanjuklinične prehrane v posameznih državah.Predavatelji so svoja predavanja podkrepilitako s podatki iz različnih svetovnih raziskav,kot tudi s primeri iz lastnih delovnih izkušenj(case reportov). Ob tem so nas spodbujali k dejavnikritični analizi predstavljenih primerov.Organizirane so bile tudi praktične delavnice,v katerih smo se naučili ocenjevati prehranskistatus različnih bolnikov ter načrtovati enteralnoin parenteralno prehrano.Ob koncu tečaja nas je čakal ne prav lahekpreizkus znanja, ki smo ga kljub temu s polnimiglavami podatkov vsi opravili. Čepravje bil urnik tečaja res natrpan, zaznamovan zzgodnjimi vstajanji in razpravami o primerihbolnikov iz klinične prakse pozno v večerničas, ni zmanjkalo časa za medsebojno druženje,izmenjavo izkušenj, znanj in nenazadnjezabavo.Najpomembnejše sporočilo tečaja je, daje prehranska podpora bolnika sestavni delzdravljenja, klinična prehrana pa samostojnastroka, ki se ukvarja s prehransko terapijo.Dokazano je, da prehranska podpora bolnikamed boleznijo in zdravljenjem izboljša učinekzdravljenja bolezni, izboljša kakovost zdravljenjain zmanjša stroške zdravljenja.Kompleksna specializirana prehranskapodpora bolnikov zahteva multidisciplinarenpristop in zato oblikovanje timov za prehranskopodporo (nutrition support teams- NSTs), ki vključujejo zdravnika, medicinskosestro, kliničnega dietetika in farmacevta.Kljub znanim pozitivnim učinkom delovanjaprehranskih timov v zdravstveni obravnavibolnikov pa so le-ti danes v evropskih bolnišnicahna žalost še vedno redkost. Podiplomska praktična šola epilepsijeIgor M. RavnikLiga proti epilepsiji Slovenije je od25. do 28. oktobra organizirala II.mednarodno klinično šolo s pokroviteljstvomEvropske akademijeza epilepsijo EUREPA. Majhnakompleksna stroka se v majhni državi nujnoopira na mednarodne povezave. Eurepinučni program je združevalna os za strokovnirazvoj in sodelovanje v epileptologiji; prinašalicenčne točke Eurepe in ZZS.Izhodišče: model praktične šole izhaja izBolnišnice sv. Ane v Parizu, kjer je nevrologJean Bancaud razvil metodo podrobnegavzporejanja kliničnih in bioelektričnih pojavov,učenci – predvsem Patrick Chauvel – paso prenesli znanje po Franciji in svetu. S tempristopom smo se seznanili na kongresih, vpraktični izvedbi pa ob na preiskave in epileptokirurškeoperacije napotenih bolnikih, kijih iz Slovenije pošiljamo predvsem v Francijoin Nemčijo. Spremljajoč bolnike in udeleženina šolah smo se odločili za presaditev »EcolePratique Jean Bancaud« zase in za poučevanjespecialistov iz srednje in vzhodne Evrope.Namen: elektro-klinična analiza fokalnihnapadov, soočanje spoznanj sodobne nevrologijeepilepsije z dobro klinično prakso.Način dela: slušatelji v majhnih skupinahobravnavajo izbrane probleme kot v kliničnipraksi. Postopoma, po pretresu semiologijeiz avtoanamneze, heteroanamneze, kamer intestiranj motorike, govora in spomina bolnikav napadu, analizi interiktičnih signalov in iktičnegaelektroencefalograma (EEG) dograjujejohipotezo o izvoru epileptične motnje in njenemširjenju. Ključne so korelacije med kliničnimdogajanjem v napadu in spremembami bioelektričneaktivnosti s površinskimi elektrodamiali stereoelektroencefalografsko (SEEG)iz vsajenih globinskih elektrod. Sledi delo vskupinah. Na papirju natisnjeni posnetki mednapadom v različnih montažah elektrod so navoljo študentom, ki z mentorjem ocenjujejospremembe, na katerih utemeljujejo elektrokliničnohipotezo o izvoru in poteku napada.Sledi soočenje hipoteze s podatki morfoloških(MRI), funkcijskih preslikav (enofotonske izsevnetomografije – SPECT-a ali pozitronskeemisijske tomografije – PET-a) in nevropsihološkihtestov, opravljenih v laboratoriju,včasih tudi invazivnih testov. Intrakarotidnovbrizgani amital - Na uspava polovico možganov;sklepa se o preostalih verbalnih in spominskihzmožnostih po načrtovani odstranitvibolnega predela. Oceni izvida vsake metodesledi pretres njihove medsebojne skladnosti.Ujemanje klinike, iktičnega EEG, morfologije,nevropsihologije in funkcijske preslikavepogosto zadošča pri odločitvi za operacijo.Neskladnost terja ponovno oceno, izključitev»dvojne patologije«, poglobitev metode (dobesedno:namesto lepljenih površinskih vmožgane vsajene elektrode) in ponoven pretresindikacije. Ugotovljena lezija v možganih samapo sebi ne dokazuje, da epilepsija izhaja iz njein da bo z odstranitvijo prenehala.Mentorji: v uvodnem razmišljanju (Ravnik)smo spregovorili o vrednotenju izvirnihzapisov iz »knjige o možganih« - EEG-ju. Vdobri praksi epileptolog bere EEG vzporednoz »zgodbo o človeku« (klinika, napadi). S pogledomnazaj v luči novih kliničnih podatkovje moč drugače razumeti nekoč posnete signaleali pa se, obratno, zaradi EEG-ja podrobnejein usmerjeno spraševati o kliniki, neredkopridobiti neznane/zamolčane podatke. Obdigitalizaciji, ki koristi analizi signala in opredeljevanjulokalizacije in nevrofiziološkihmehanizmov, pa se praksa spreminja usodneje:arhivsko nerodne posnetke na papirju, kjerizkušeno oko mimogrede poišče signale, pomembneza razumevanje bolezenskega poteka(pod vplivom maturacije, genetike, lezije), jezamenjal pohitreni elektronski medij, signaleskril v digitalno obliko, dostopno včasih zlahka,največkrat s težavo. »Odčitavanje resnice zanazaj« je časovno in kadrovsko tako zahtevno,da se ga komajda kdo loti! V Oxfordu so namponosno kazali orumenele EEG-posnetkeizpred 2. vojne. Za odraslega pacienta, kjerbi naš EEG izpred nekaj let pomagal k diagnozi,je na voljo le izvid, arhiv zavržen. Izvidje le tedanji pogled odčitovalca, vrednoten stedanjim znanjem, morda je kakšen podatek»ušel« očem in opisu. Največ se človek naučiz revizijo svojih izvidov. Namesto osebnezgodovine o bolezni in človeku imamo zdajmozaik fragmentiranih, v virtualnem lebdečihpresečnih podatkov. Prilik za »longitudinalna«spoznanja in revizije bo konec, če ne bo kadrovskeokrepitve z EEG-tehnologi za pomočzdravniku v pripravi posnetkov. Še en dokazza »konec zgodovine«?Jean Pierre Vignal (CHU Nancy) je s skromnostjovrhunskega profesionalca na izbranihISIS december 2007

STROKOVNA SREČANJA113poučnih predstavitvah bolnikov praktičnodokazoval, da se najpomembnejše ugotovitvevčasih skrivajo v komaj opaznih detajlih. Inda, če vemo za kako zahtevne odločitve grepri tem delu, predvsem tehta največja skrb zabolnika in želja po resnici, kar pa ne daje hitroobjavljivih rezultatov. »Prevožena kilometrina«velja več od vprašljivo zbranih točk, še vednotako pomembnih v nekaterih krajih, kjer se (še)ne govori javno o inflaciji v »znanosti« in stroki.Želeti je, da se zgledi iz dobre tuje prakse primejopri katerem od mladih vedoželjnih slušateljev.Seveda se znanje pridobi lahko le z delomv razvitih centrih ob mojstrih poklica, ne nakongresih ne z visoko samocenjeno znanostjov domačih logih. Iz Slovenije se že več kot desetlet v tujini ni dlje časa izobraževal nihče, če neštejemo postopoma nabirajočih se izkušenj obspremljanju bolnikov nekaterih strokovnjakov,ki so se zunaj izobraževali že prej.Petr Marusič iz Prage (Motol) je predstavilizkušnje elektro-klinične diagnostike v predkirurškipripravi bolnikov v epileptološkorazviti srednjeevropski državi. Štirje centri zakirurgijo epilepsij na Češkem, sodobna oprema,multidisciplinarni timi, stopenjsko organiziranamreža epileptološke oskrbe, povezaves temeljno nevroznanostjo in s svetom. Za nasso te primerjave še posebej zanimive; enako ališe bolj je stroka razvita na Madžarskem, kjerse je pred 100 leti rodila Mednarodna Ligaproti epilepsiji. Razlogov za ponos, razen daljudje vztrajajo pri delu v komaj sprejemljivihrazmerah, nimamo.Domačini (Lorber, Kržan, Ravnik) smoprikazali večletne izkušnje pri uvedbi VTM(videotelemetrije, monitoriranje napadov inUčitelji in organizatorji 1. praktične šole epilepsije v Radovljici, avgusta 2006 (foto: Matevž Kržan)EEG-ja na daljavo): aparatura iz donacije,uvedba metode in meritve za magisterij(Lorber) pri Centru za epilepsije otrok inmladostnikov, izobraževanje v Londonu inv Clevelandu, dolgoletni kadrovski zastoj.Odraslim danes v KC snemajo le video-EEGv epileptološko skromnih in domala improviziranihpogojih.Šola se v teoretičnem delu tematsko povezujes prikazom raziskovalne dejavnosti. Letosje Patrick Chauvel predstavil delo laboratorijaINSERM Marseille, ki omogoča podrobnejšoopredelitev napadov iz senčnih in čelnih regij,utemeljeno na analizi elektro-kliničnih korelacijiz temporalnih in frontalnih struktur inpoti propagacije. Poročal je še o raziskavah, skaterimi so proučevali doslej manj znano vlogostruktur pod hipokampusom (peririnalni inentorinalni korteks). Z implantacijo elektrodin električno stimulacijo amigdale, hipokampusain rinalne skorje so ugotovili, da »sanjskastanja« (déjà vu in reminiscence prizorovdéjà vecu) odražajo spremenjeno fiziologijorinalnega korteksa in da pogosteje izhajajoiz entorinalnega korteksa kot iz amigdale inhipokampusa: déjà vu bolj iz entorinalne,reminiscence pa iz peririnalne skorje.Organizacija, didaktika: šola 2006 v Radovljiciz udeležbo 30 slušateljev iz 10 državod Italije do Rusije, s podporo francoskegainštituta, donatorjev in štipendij Evropskekomisije Mednarodne Lige, je nakazala, kakodidaktično prilagoditi delo. Na drugi šoli je bilo20 slušateljev iz petih držav. Francoski tim – vsisodelavci so iz enako delujočih laboratorijev –je prvič predaval v angleščini slušateljem, ki jimnič od povedanega – za razliko od francoskih– ni bilo samoumevno in so morali pouk boljstrukturirati. Za komunikacijo in premoščanjenesporazumov, ne jezikovnih, ampak metodoloških(velike razlike v kakovosti klinikein EEG-ja) in konceptualnih (»nacionalnihtradicij«), delujemo srednjeevropski člani(domači, češki gost) strokovnega odbora. Zatosmo v II. šoli zmanjšali skupine in pripravili večgradiva. Mnogim je neobičajen stil: neformalnakomunikacija med učitelji in slušatelji, humor,vedenje, ki modelira veselje do dela z bolnikiin z »veliko učiteljico« epilepsijo.Delo slušateljev: posterji in predstavitveprimerov ponujajo možnost, da se slušatelj preizkusiv postavljanju elektro-klinične hipotezein od izkušenih pridobi nasvet za nadaljnjoobravnavo pacienta. Koristi mu zbirka preglednihčlankov.Koristnost za domačo prakso: izkušnjaje pomembna za slovenske strokovnjake.V odsotnosti multidisciplinarnega tima zaepilepsije odraslih so mednarodna srečanjanadomestek za strokovno komunikacijo, ki bimorala potekati vsak dan. Lani smo se dogovoriliza obravnavo štirih bolnikov v tujini, karprihrani čas družinam in denar zavarovalnici.Letošnji izkoristek: načrt za dva potencialnokirurška bolnika; diagnoza vsaj enega bolnikas kromosomsko nenormalnostjo (obročasti chr20) iz običajnega EEG-ja. Ni dvoma, koristnoje podatke o bolniku in posnetke izpostaviti šedrugemu pogledu. Poučna so soočenja o odraslih,nekdanjih pediatričnih pacientih: kaže sepotreba po sistematični predaji podatkov inpacientov, ki prehajajo iz multidisciplinarnepediatrične obdelave v netimsko vodenje nevrologa.Zdi se, da zaklad podatkov iz otroštvani dovolj uporabljan. A zgodi se, da se diagnozaizjasni šele v odrasli dobi; zlasti zaraditehnološkega napredka preslikavnih metod.Včasih presenečajo drugačne interpretacije:znova podane, a drugačne anamneze drugiustanovi v primerjavi s staro dokumentacijo.Zgodovina - učiteljica!Ob domačih izkušnjah pri uvajanju VTMin še vedno nedelujočem multidisciplinarnemtimu za odrasle smo se vprašali, do kdaj bo neustreznaorganizacija zadrževala hitrejši razvojte stroke pri nas. Zaradi razmeroma majhnegaštevila bolnikov v Sloveniji sicer ni racionalnorazvijati zahtevnih epileptokirurških služb, apridobljeno znanje izboljša diagnostično pripravoin izbiro kandidatov za napotitve v tujino.V prihodnosti – predpogoj je bistveno večjaorganizacijska in poslovna podpora stroki – selahko razvijejo manj tvegani kirurški posegiza paciente iz Slovenije in bližnjih majhnih inv tem smislu še nerazvitih držav.Načrti: III. praktična šola epilepsije, Radovljica,od 28. do 31. avgusta 2008. december 2007 ISIS

114ODMEVIKomentar k intervjuju mag. Andreja Bručana vzadnji številki IzideBorut MiklavčičIntervju z mag. Bručanom je zanimiv in predstavlja poskus samoocenitvelastnega dela. To je sicer lahko simpatično, če je takaocena tudi objektivna in temelji na dejstvih, pri čemer je še pravposebej nujno razmejiti svoje uspehe in neuspehe od tistih, kiso jih dosegli drugi. To prav posebej velja za ljudi, ki delajo vjavnih službah in zapletenih sistemih, kot je zdravstveno varstvo, kjerje posameznik, pa čeprav je minister, le ena izmed oseb, ki sodelujepri postavljanju okvirjev za njegovo delovanje. Glede tega intervju, objavljenv oktobrski številki Izide, ne navaja, koliko so k temu prispevalitudi drugi, ki so s svojim delom omogočili uspeh. Ne gre sicer zanikatinaporov mag. Bručana za spreminjanje obstoječih razmer, vendar so vnekaterih navedbah določene trditve, ki jih ni mogoče sprejeti.V intervjuju je za mene moteč odnos mag. Bručana do Zavoda zazdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju ZZZS), saj na nek način podcenjujenjegove demokratično izvoljene organe upravljanja (Skupščina,Upravni odbor) in vodstvo pa tudi uspehe, ki jih je dosegel pri finančnisanaciji. Takšno omalovaževanje izhaja iz njegovega stališča in prepričanja,ki ga je ponavljal ves čas svojega mandata, češ da je vloga ZZZSle finančno izvajati zdravstveno politiko, ki jo določi Ministrstvo. Čebi bilo temu tako, ZZZS v taki obliki ne bi bil potreben, saj bi takšnenaloge lahko opravljala določena administrativna služba pri enem odministrstev. Poleg tega mu v tem primeru zakon ne bil dajal takšnihjavnih pooblastil, kot jih ima. V tem nepoznavanju vloge socialnegazdravstvenega zavarovanja in podcenjevanju ZZZS-ja bi moral iskatirazlog za sodelovanje, ki ga ocenjuje kot neustrezno. Resnica je naslednja:ZZZS je bil za sodelovanje vedno pripravljen. Mag. Bručan lahko pogledav svoj arhiv, koliko predlogov z dnevnimi redi za skupni kolegij je prejelod ZZZS-ja, a si je težko našel čas za njihovo obravnavo. Velikokrat jeprestavil že dogovorjene termine. Kadar pa je do sestanka le prišlo, niimel več kot uro časa. Škoda!Ponovno je potrebno spomniti, da so bile bolniške blagajne v Evropiustanovljene zaradi tega, da bi z obveznim zdravstvenim zavarovanjemin njegovimi sredstvi upravljale zavarovane osebe in druge osebe, kiplačujejo zanj prispevke. To vlogo imajo še danes in ZZZS ni glede teganobena izjema. Pri tem upravljanju ima določeno avtonomijo, ki presegale ponižno izvajanje finančnih obveznosti.Kar zadeva »zasluge« za finančno ugodno situacijo v obveznemzdravstvenem zavarovanju po 1. januarju 2005, je resnica drugačna odtiste, ki jo navaja mag. Bručan. Načela zamenljivih zdravil in pogajanja onjihovih cenah s proizvajalci zdravil oziroma njihovimi predstavniki jeuvedel namreč ZZZS, novembra 2003. Enako velja za cene in standardemedicinskih pripomočkov. Tudi pobuda za spremembo zakonodaje,po kateri zavarovalnice neposredno namenjajo določena sredstva,zbrana s premijami za obvezno avtomobilsko zavarovanje, ZZZS-ju zakritje stroškov zdravljenja poškodb v prometu, je prišla s strani vodstvaZZZS in njegovih organov upravljanja. Poleg tega je ZZZS izvedel nizdejavnosti, ki so občutno zmanjšale stroške obveznega zdravstvenegazavarovanja, prihranki iz tega naslova pa so bili namenjeni za širitevprogramov zdravstvenih storitev in skrajševanje čakalnih dob. Prispevekmag. Bručana pri skrajševanju čakalnih dob je bil v še največji meri vtem, da je kakšen predlog ZZZS podprl in predlagal, katerim izvajalcemoziroma za kateri program naj bi se ta privarčevani denar namenil. Kljubtemu je v času trajanja mandata večkrat poudarjal in javnosti sporočal,koliko in kakšna sredstva je Ministrstvo prihranilo in jih namenilo zaskrajševanje čakalnih dob, čeprav je v resnici šlo za prihranke ZZZS-ja.V svojem intervjuju namreč niti z eno besedo ni navedel konkretnihukrepov oziroma sklepov in predpisov, ki bi jih sprejelo Ministrstvoza skrajšanje čakalnih dob, boljšo dostopnost do zdravstvenih storitevin podobno. Brez aktivnega delovanja organov upravljanja ZZZS-ja bigotovo imel mag. Bručan manj uspehov.Ne morem sprejeti navedbe v Bručanovem »intervjuju« o organihupravljanja ZZZS, ki naj bi delovali tako, da »lahko le ena političnaopcija uveljavljala svoj pogled na sistem zdravstvenega varstva in onemogočaučinkovit dialog.« Skupščina in Upravni odbor ZZZS nistapolitično sestavljena in v njiju ne sodeluje nobena politična opcija alistranka. V teh organih sodelujejo izvoljeni predstavniki zavarovancevin delodajalcev, pri čemer prve volijo reprezentativni sindikati v državi,društva in organizacije upokojencev in invalidov ter kmetov, druge pazbornice in organizacije delodajalcev. Njihovo delovanje je interesnonaravnano, saj sprejemajo odločitve in opredelitve o zdravstvenemzavarovanju, pravicah ter obveznostih s tega področja, o zagotavljanjupotrebnih finančnih sredstev za zagotavljanje pravic in sklepajo dogovorein pogodbe z izvajalci zdravstvenih storitev. To pa ni političnodelovanje, ampak so naloge, ki so jim zaupane z zakonom in v okvirukaterih delujejo od vsega začetka. Glede tega gotovo lahko imajo kdajpa kdaj drugačno stališče, kot ga je imel kakšen minister. Če prihaja vrazpravah do drugačnega mnenja od tistega, kot ga zastopa Ministrstvo,tega ni mogoče označiti za politično delovanje ali opcijo, ampak za dokazdemokratičnih odnosov v družbi, katerim bi moralo prisluhniti tudiMinistrstvo in se pri tem zavedati, da ti organi zastopajo in predstavljajookrog dva milijona zavarovanih oseb v Sloveniji. Težava mag. Bručanapa je bila prav v tem, da tega osnovnega načela, na katerem temeljijo vsasocialna zavarovanja v Evropi, ni nikoli dodobra sprejel. Iz tega izhajajotudi njegove navedbe o usklajevanju predloga o spremembah in dopolnitvahzakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.Še najbolj me bode v oči trditev na koncu intervjuja, kjer mag. Bručantrdi, da je prejšnje vodstvo »zdravstvene zavarovalnice« povečalo njendolg od 11 na 28 milijard SIT, ki jih je nato poravnala sedanja Vlada. Tatrditev je netočna. Dejstvo je, da so se primanjkljaji obveznega zdravstvenegazavarovanja začeli pojavljati že v drugi polovici devetdesetihlet in da jih ni povzročilo nekdanje vodstvo in organi upravljanjaZZZS. Povzročeni so bili z vrsto nesistemskih posegov države v sistemin financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so povečevalinjegove stroške brez možnosti povečanja prihodkov. Takšni posegi vblagajno zdravstvene zavarovalnice so se žal nadaljevali tudi v časumandata mag. Bručana (prenos sredstev za plače pripravnikov nekajčez 3,8 milijarde SIT iz proračuna med obveznosti ZZZS). S temi ukrepiso bile ZZZS-ju naložene tudi obveznosti, ki ne sodijo v zdravstvenoISIS december 2007

ODMEVI115zavarovanje. Prav nasprotno Bručanovimtrditvam je šele pod nekdanjim vodstvomZZZS prišlo do konsolidacije finančnega stanjav obveznem zdravstvenem zavarovanju,ki omogoča stabilnost sistema. Res je, da jedržava prevzela primanjkljaj, ki se je nabraldo konca leta 2004, vendar po moje brezpotrebe. Ukrepi, ki jih je sprejela SkupščinaZZZS (aprila 2003) za izravnavo prihodkovin odhodkov in so se nanašali na zniževanjecen zdravil in medicinskih pripomočkov,zniževanje bolniškega dopusta, odpravo plačilaDURS-su, so zmanjšali odhodke ZZZS zaokrog 12 milijard na leto. Hkrati so se s povečanjemobsega regresnih zahtevkov iz 292,5mio SIT v letu 2002 na 5,2 milijarde SIT v letu2006 povečali prihodki v štirih letih za 14,58milijarde. Rezultati vseh navedenih ukrepov soomogočili povečanje zdravstvenega programain odpravili primanjkljaj ZZZS, sprejeti bi bililahko že prej, pa primanjkljaja v slovenskemzdravstvu sploh ne bi bilo.Pa naj zaključim! Finančno poslovanjeZZZS so pozitivno ocenili vsako leto v komisijiza nadzor javnih financ državnegazbora, tudi sam predsednik gospod Cukjativ razgovoru z menoj. Zdravniška zbornica,Slovensko zdravniško društvo in Fides so zapisali:»Vodstvo ZZZS je v preteklosti pokazaloveliko pozitivnih rezultatov pri upravljanjus sredstvi zdravstvene blagajne, pri tem patudi pripravljenost gojiti korektne partnerskeodnose z izvajalci zdravstvenega varstva.« Nenazadnje naj omenim, da je ZZZS za vsa zadnjaštiri leta delovanja dobil vsako leto pozitivnomnenje Računskega sodišča.Op. ur.: Mnenje avtorja ne šteje kot mnenjeuredništva.NOVE PUBLIKACIJEDiagnostične preiskaveza vsakodnevno uporaboUrednika: Vojislav Ivetić, JankoKersnik, Izdalo Združenjezdravnikov družinske medicine SZD,Založil Zavod za razvoj družinskemedicine, 450 strani besedila, 98poglavij, spremljajoča zgoščenka spraktičnimi navodili za bolnikeNa okoli 450 straneh je predstavljenih98 preiskav, razvrščenihv naslednje skupine poglavij:glava, vrat, zgornje okončine,hrbtenica in prsni koš, pljuča,srce, trebuh, sečila in rodila, spodnje okončine,laboratorijske preiskave in razno. Na samemzačetku priročnika sta dve uvodni poglavjiurednikov, ki razložita pomen diagnostičnihpreiskav v družinski medicini in opozarjata nadejstva, kaj moramo vedeti, preden naročimodiagnostično preiskavo, in kako nam bodoizvidi diagnostičnih preiskav pomagali pripostavljanju diagnoz.Poglavja v priročniku so zaradi lažjega iskanjapotrebnih informacij praviloma oblikovanav enotnem zaporedju: uvod, informacije zazdravnike, informacije za bolnike, zaključek,literatura.Priročnik predstavlja pregleden pripomočekza večino diagnostičnih preiskav, s katerimise pri svojem delu srečujemo zdravniki.Predstavlja pomoč pri iskanju odgovorovVojislav Iveti}, Janko KersnikDIAGNOSTI^NE PREISKAVEza vsakdanjo uporaboZdru`enje zdravnikov dru`inske medicinena številna vprašanja o poteku posameznihpreiskav, na katere napotimo bolnike v našivsakdanji praksi.Gradivo je namenjeno študentom dodiplomskegaštudija medicinske fakultete vMariboru in Ljubljani, sekundarijem, specializantomdružinske medicine, zdravnikomdružinske medicine in vsem ostalim, ki želijoposamezno preiskavo približati svojim bolnikom.Ne nazadnje bo tudi laična javnost vpriročniku našla uporabne informacije gledediagnostičnih preiskav, ki jo zanimajo.Na priloženi zgoščenki so navodila za bolnikeza vse preiskave, omenjene v tem priročniku.Praktični namen te zgoščenke vidiva predvsemv uporabi v sami ambulanti družinske medicine,tj. v možnosti neposrednega tiskanja inhitre priprave ustreznih navodil za bolnika obnjegovi napotitvi na preiskavo.Maloprodajna cena knjige v prednaročilu,skupaj s stroški poštnine, je 60 EUR.Naročila knjig na naslovu:Katedra za družinsko medicino, Medicinskafakulteta, Slomškov trg 15, 2000 Maribor.E: katedra.dm.mf.um@gmail.com, ali T: 051320 293, g. Samo Kodrin.Vojislav Ivetićdecember 2007 ISIS

116RECENZIJAOsnovedružinskemedicineJanko Kersnik: Osnove družinske medicine:učbenik za študente medicine v 4. letnikuMF UM. 1. izdaja. Univerza v Mariboru,Medicinska fakulteta, Maribor 2007Vuvodu avtor učbenika prof.dr. Janko Kersnik ne posvečasvojega dela le učencem, pačpa tudi učiteljem z mislijoMarije Montessori: »Učiteljevaosnovna naloga je usmerjati življenja, pritem pa jim pustiti svobodo in lastni razvoj«.Predmet družinska medicina na Medicinskifakulteti Univerze v Mariboru poteka v dvehdelih. V 4. letniku kot družinska medicina Iin v 6. letniku kot družinska medicina II. Spričujočim učbenikom je študentom ponujenoogrodje, okoli katerega bodo s pomočjopredavanj, seminarjev, vaj, spletnih virov terstrokovnih člankov lahko zgradili svoje znanjesporazumevanja in osnovne obravnave bolnikov,se naučili nekaterih veščin ter zgradiliustrezen odnos do bolnikov in lastnega dela.Klinične vsebine, ki bodo glavni del vaj v 6.letniku, so v tem učbeniku predvsem informativnegapomena, da bi študentje znali laženačrtovati svoje delo in čim bolje izkoristitivaje v ambulantah. Namen učbenika je polegspletne strani (e-izobraževanje) in navodil zavaje študentom pomagati doseči predvsemcilje študija pri predmetu družinska medicinaI, tako da se bodo znali vživeti v bolnika in se znjim ustrezno sporazumevati. Prav tako naj bise s pomočjo učbenika in seveda praktičnegadela pri svojem mentorju v ambulanti družinskemedicine naučili voditi posvet, voditimedicinsko dokumentacijo in upoštevati teroceniti vlogo družine v zdravju in bolezni, nadaljevarno in kakovostno delati ter opraviti invrednotiti pomen hišnega obiska. V učbenikuse študent seznani še z racionalnim načrtovanjemustrezne diagnostike in ukrepanja naravni zdravnika prvega stika ter kako uporabitidoslej pridobljeno znanje v določenem okoljupri določenem bolniku.Vsebina učbenika se sklada z vsebino predmetain se posveča predvsem odnosu med bolnikomin zdravnikom; sodelovanju z okoljem,v katerem zdravnik dela, vključno z družino;uporabi kliničnega znanja, apliciranega naprobleme prvega stika z bolnikom v osnovnemzdravstvu, ter osnovam organizacije in delovanjasplošne ambulante. Struktura učbenikase naslanja na Evropsko definicijo družinskemedicine in sledi EURACT-ovemu Programuizobraževanja (Educational Agenda).Povsem nepogrešljivi so primeri, ki pritegnejopozornost in ob branju katerih se jemožno vživeti, preizkusiti svoje lastno znanjein ne nazadnje tudi močno uživati. Takegapristopa nam v podobnih učbenikih manjkain zato so prikazi primerov več kot dobrodošliin lepo zaokrožujejo celoto.Nepogrešljivo je tudi vse o družini in predvsemzelo široko uporaben pristop do bolnikov(za zdravnika katerekoli specialnosti). Odličnoje opisano vodenje bolnikov zunaj akutnihposlabšanj, ker je to za družinsko medicinozares unikatno področje. Tako je mogoče vučbeniku najti stvari in napotke, ki jih je težkonajti v razpoložljivi medicinski literaturi. Zatem stojijo dolgoletne izkušnje in delo zdravnikadružinske medicine, ki se je prekalil prisvojem vsakdanjem delu, na terenu, pogostoprepuščen zgolj lastnemu znanju, izkušnjamin intuiciji.Za pripravo učbenika je prof. dr. Kersnikuporabil citirane vire, lastne objavljene prispevkein dele objavljenih ali neobjavljenihgradiv številnih kolegov. To so Irena Bajc,Tatjana Berger, Branka Bizjak, Simona Bizjak,Mateja Bulc, Josip Car, Jana Govc Eržen, SuzanaKert, Dejan Klančič, Marko Kolšek, ŠtefanMally, Angelika Marjetič Ulčakar, Mojca Mir,Davorina Petek, Marija Petek Šter, KatarinaPlaninec, Polona Selič, Danica Rotar Pavlič,Katja Pesjak, Mihaela Strgar Hladnik, IgorŠvab, Helena Turk, Ksenija Tušek Bunc, PolonaVidič, Vlasta Vodopivec Jamšek, Urška Tomec,Daša Zore in Gordana Živčec Kalan. Njihovadela pa priporoča tudi kot dodatno branje inliteraturo. Seveda učbenika ne bi bilo, če siavtor znanja in izkušenj ne bi pridobil z delom,sodelovanjem in pogovori ob delu na Katedriza družinsko medicino v Ljubljani, kjer so s sodelavcipripravili učbenik Družinska medicina,navodila za vaje in številne druge publikacije,ki so podlaga tega učbenika. Posebej se avtorzahvaljuje asist. Kseniji Tušek Bunc in HeleniTurk za pregled prvega osnutka in za koristnevsebinske pripombe.Študentom naj bi učbenik, kljub še vednoprisotni heterogenosti besedila, čim boljeslužil pri študiju, njihove pripombe pa bodopomagale k izboljšavam pri naslednjih izdajah.Nedvomno več kot primeren oziromauporaben in dragocen bo učbenik tudi zaspecializante in vsakega zdravnika družinskemedicine, verjetno pa bi kaj zase lahko našelvsak zdravnik.Ksenija Tušek BuncRuska kapelicapod VršičemAvtorici: Zvonka Zupanič Slavec in PetraTesten. 336 strani, 160 fotografij. Spremneštudije: Igor Grdina, Stane Granda,Silvester Gaberšček. Ruski prevod: TatjanaKomarova, lektorica: Dana Petrovič Kugler,oblikovalka: Metka Žerovnik, pripravaslikovnega gradiva: Zvonka Zupanič Slavec,Petra Testen, Ksenja Slavec, recenzenta:Petra Svoljšak in Cirila Toplak. Tisk:Impress d.d. Ivančna Gorica. Založila:Unireal in Znanstveno društvo za zgodovinozdravstvene kulture Slovenije. Cena 50€.Naročila: Znanstveno društvo za zgodovinozdravstvene kulture Slovenije, Zaloška 7a,1000 Ljubljana.Ruska kapelica pod VršičemISIS december 2007

RECENZIJA117Med prvo svetovno vojno soruski vojni ujetniki na področjuVršiča gradili cestočez prelaz, po katerem jeAvstro-Ogrska oskrbovalasvoje vojake na soški fronti. Po ocenah vojaškihstrokovnjakov je tam opravljalo raznadela okrog 10.000 ruskih vojnih ujetnikov.Življenje jih je izgubilo nekaj sto. 8. marca leta1916 je snežni plaz na Vršiču zasul 200 ruskihvojnih ujetnikov. Tragedija je ujetnike spodbudila,da so jim postavili spominsko znamenje.Ob današnji osmi serpentini na Vršič so še medvojno, novembra 1916, postavili pravoslavnokapelico z značilnima čebulastima kupolamain jo posvetili ob prisotnosti avstrijskih vojakovin oficirjev sv. Vladimirju.Leta 1937 je kranjski gradbenik Josip Slavec,ki je dobil naročilo, da uredi cesto na Vršič odruske kapelice do koče na Gozdu, naletel nagrobišče ruskih vojakov in posmrtnim ostankomuredil ob kapelici sarkofag s spominskimobeležjem v obliki piramide z napisom »SinovomRusije«.Po koncu prve svetovne vojne so številniruski vojni ujetniki zaradi sovjetske revolucijeraje ostali na Slovenskem. Oktobra 1921 so prišliv Jugoslavijo tudi poraženi častniki, vojakiin begunci iz Sovjetske zveze in se naselili vraznih krajih nekdanje kraljevine Jugoslavije.Nekateri so skupaj s pravoslavnimi verniki indomačini zadnjo nedeljo v juliju, na god sv.Vladimirja prihajali h kapelici in se spominjalitežkih medvojnih časov. Po drugi svetovnivojni so se srečanja vršila v manjšem obsegubrez državnega sodelovanja in medijske pozornosti.Predstavitev knjige na patriarhiji v MoskviSedanja oblika sodelovanja se je pričela poosamosvojitvi Slovenije leta 1992. Takrat soob kapelici prvič razvili slovensko in ruskozastavo. Srečanje leta 1992 je bilo ključno zarazvoj vsakoletnih spominskih slovesnosti prikapelici, a tudi za navezovanje kulturnih, političnihin gospodarskih stikov med največjo,najvzhodnejšo in najmanjšo, najbolj zahodnoevropsko slovansko državo.Rod Slavčevih iz Kranja, kot najbližji sosedkapelice, skrbi zanjo vse od obnovitve ceste leta1937 dalje. Za začetno navezovanje stikov poosamosvojitvi Slovenije je bil najzaslužnejšidr. Ljubo Sirc, ki je iz Londona dal pobudoMinistrstvu za zunanje gospodarske odnoseRuske federacije, da se na osnovi razpravljanjain pobud Saše Slavca na gospodarski konferencijunija 1991 na Bledu vzpostavijo pristniprijateljski odnosi med Rusijo in Slovenijo.Povabil jih je pod Vršič na julijsko slavje k ruskikapelici. Ljubo Sirc je s svojimi poznanstvispletel vezi, ki so omogočile ustrezne korake.Odziv je bil nepričakovan. Prispela je 20-članskadelegacija politikov, gospodarstvenikov,kulturnikov, predstavnikov ruske pravoslavnecerkve in novinarjev. Odnosi so se pričelirazvijati na vseh področjih. Leta 1996 je biloustanovljeno društvo Slovenija-Rusija, ki gaves čas vodi predsednik Saša Ivan Geržina,prvi slovenski veleposlanik v Moskvi.Docentka dr. Zvonka Zupanič Slavec,predstojnica Inštituta za zgodovino medicineMedicinske fakultete Univerze v Ljubljani,žena podjetnika Aleša Slavca, sina Saše Slavcain vnuka stavbenika Josipa Slavca, je s svojodomiselnostjo in pretanjenim posluhom zamedčloveške odnose v knjigi, ki je izšla julija2007, popisala zgodovinsko sago med dvemanarodoma, ki še traja in ki je dobila, zlasti zadnjih15 let, poleg spominskih tudi politične,gospodarske in kulturne razsežnosti.Knjiga je dvojezična. Vsi teksti so prevedeniv ruščino. Prevod teče vzporedno s slovenskimbesedilom in je natisnjen v cirilici. Knjiga jesestavljena iz dveh delov. Na začetku prvegadela avtorica predstavi izjave patriarha Moskvein vse Rusije Alekseja II., ljubljanskegametropolita Alojza Urana, kardinala TomašaŠpidlaka, prvega predsednika parlamentaFranceta Bučarja, predsednika vlade JanezaJanše, mednarodnega strokovnjaka za raziskavepokomunističnih ekonomij dr. LjubaSirca, veleposlanika Ruske federacije MihailaValentinoviča Vanina in njenega prvega veleposlanikaAlekseja Leonidoviča Nikiforovater Saše Ivana Geržine, predsednika društvaSlovenija-Rusija.Sledijo študije: Zvonka Zupanič Slavec: Ruskakapelica – rodovom v spomin in opomin.To je zanimiva in izčrpna razprava, ki na 31straneh opiše sprva deželo in ljudi pod alpskimivršaci, nato nadaljuje z zgodovino teh krajev ins podrobnim opisom težav, človeških naporovin tragičnih dogodkov v krutih razmerah prvesvetovne vojne. Marko Benedik je v razpraviKranjskogorska župnija in dogodki pri ruskikapelici opisal dvajsetletna cerkvena srečanjapri kapelici in v Kranjski Gori. Stane Grandav svojem prispevku Slovensko ozemlje in Slovenci– most med pravovernima krščanskimasestrama? obravnava odnos med katoliško inrusko pravoslavno cerkvijo. Dr. Igor Grdinapiše o vplivu ruske književnosti na slovenskoliterarno ustvarjalnost v sestavku: Na poteh kRuski kapelici, Silvester Gaberšček pa o obnoviruske cerkvice pod Vršičem leta 2005.Drugi del je napisala zgodovinarka PetraTesten in ima naslov: Kronika 15-letnihslovensko-ruskih srečanj 1992–2006, ter podnaslov:Ruska kapelica pod Vršičem združuje- petnajst let plodovitih prijateljskih srečanjin humanega ohranjanja spominov. Pisanjena 138 straneh je izjemno vestno in natančno.Obogateno je z mnogimi dokumentarnimifotografijami. Ruski arhimandrit Feofan jedejal: »Ta kapelica je kraj miru, sožitja in sodelovanjamed narodi«.Knjiga je letos na Vršiču takoj po iziduodprla nova poglavja edinstvenega razumevanjain sodelovanja dveh narodov ter novihrazvojnih vidikov.Prva podpredsednica ruske Dume, LjubovSliska, se je letos udeležila slavja pod Vršičemkot najvišja predstavnica Ruske federacije.Knjiga, kot tudi njena avtorica, sta jo navdušiliin presenetljivo kmalu je prišlo povabiloiz Moskve, da slovenska delegacija predstaviknjigo v Dumi, na univerzi in na patriarhiji.Med 10. in 12. oktobrom so tja odšli podpredsednikdržavnega zbora mag. Vasja Klavora,glavna avtorica doc. dr. Zvonka Zupanič Slavec,poslanec državnega zbora, ki vodi skupino zaprijateljstvo z Rusko federacijo Marjan Pojbič,Predsednik društva Slovenija-Rusija Ivan SašaGržina in pobudnik srečanj na Vršiču SašaSlavec. V Dumi jih je sprejela podpredsednicaLjubov Sliska s številno delegacijo. Na Ruskidržavni družboslovni univerzi je bil gostiteljprorektor profesor Gudkov, na patriarhiji paarhierej Vsevolod. Povsod so knjigo zelo pohvalili.V Dumi so občudovali spoštljiv odnosslovenske države in javnosti do majhne kapelicepod gorami in do umrlih ruskih vojakov.Pogovori so se dotikali tudi Slovencev, ki soizgubili življenje v ujetništvu med 385.000avstrijskimi vojnimi ujetniki. Zlasti zanimiviso bili pogovori v Ruski patriarhiji, ki so sedotikali tudi skorajšnjega predsedovanja SlovenijeEvropski uniji in odnosov med ruskopravoslavno in katoliško cerkvijo. Avtorica jepodarila akademskim ustanovam in tistim,ki bi jim knjiga pomagala pri spletanju inutrjevanju odnosov med Rusijo in Slovenijo,100 izvodov knjige.Knjiga, katere sozaložnik je Znanstvenodruštvo za zgodovino zdravstvene kultureSlovenije, je odličen izdelek in dostojen predstavnikliterature, ki predstavlja in uveljavljaSlovenijo v letu 2007.France Urlepdecember 2007 ISIS

118ZDRAVNIKOM V PROSTEM ČASUZaljubljeni žabecKadar žabec se zaljubi,se odpravi kar čez cestoproti vodi tja med vrbe,da poišče si nevesto.Pazi, žabec, ti neroda,ko po cesti poskakuješ,da nevesta polna mresta,ne ostane brez zaroda.ČmrljČmrlj pribrenči okoli,vse otroke zgrabi strah,ker žival močno kosmatajim povzroča hud preplah.Čmrlj pa otrok ne gleda,išče cvetke, srka med,da se posladka, seveda,med je čmrljev sladoled.Timov rojstni danTim zavzeto vse odvija,kar je za rojstni dan dobil,svečke upihne, nima časa,da bi torte kos zaužil.Hitro, hitro mi sestavi,dedi novi playmobil,dedek praska se po glavi,rajši bi kozarček spil.Otroške pesmi Dušan Sket Tim in sneženi možSneženi mož stoji postrani,ker sonce ga ogreva od strani,se nagne k soncu in iz glaverumenkasti korenček izgubi.Tim gleda, pravi, kje je nos,saj snežni mož ima samo oči,dva črna kamna in med lici luknjo,ki brez korenčka žalostna se zdi.Mu dedek pravi, jutri, ko boš vstal,prineseva mu nov korenčkast nos,a mož sneženi ni vremenu kos,korenček pa bo v juhici končal.Pa adijo, čmrlj presneti,pridi še kdaj naokrog,saj se zdiš mi kar prijazen,rajši imam te od stonog. Kje si zima?Zima se je zakasnila,mraza od nikoder ni,kje, le kje se je zgubila,meni se na sneg mudi.Sanke sem si že pripravil,sem namazal si smuči,še drsalke bi nataknil,če le led se naredi. Mladi dirkačiTrije fantki na kolesihse krog bloka vozijoin na glavicah čeladekolesarske nosijo.To je prava divja dirka,skoraj kakor na TV,babica je vsa iz sebe,zanjo vse prehitro gre.Ko pa fantki naredijotretji krog tam naokrog,se tri kužki pripodijoin zaprejo vozno pot.Kje si spet se zamudila,da te svet več ne pozna,pravijo, da si se skrila,ker te strah je CO 2.Že zacvilijo zavore,kolesarji obstoje,kužki pa, kot po navadi,lužico brž narede.Aforistična tinkturaAforizmi v beli halji z geografskim poreklomJanez TomažičMedicina je preresna zadeva, da bi se z njoukvarjali samo zdravniki. »Slika Doriana Graya« bi danes napisallepotni kirurg ob nasvetih kliničnegapsihologa. Z vidika stroke in iz higienskih razlogov inkar tako v »Koloseju« najbolj sovražimstiropor (pokavica) in tekoče lepilo (kokakola).Z aidsom se je končala seksualna revolucijain začela biseksualna evolucija. Ko se nehaš ukvarjati neposredno z bolniki,ti v medicini postane vse jasno. Nikoli ne smeš zaupati bolnici, ki ti pove,koliko je stara. Taka ženska bi izdala karkoli.Po dobri večerji lahko oprostimo vsakomur,celo zdravnikom. Bolnikom pogosto ni razumljivo,da jih pozdravimo, čeprav ne ugotovimodiagnoze njihove bolezni, še manj jim jerazumljivo, da jih ne pozdravimo, kadarpoznamo diagnozo.ISIS december 2007

ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU119Utrinki Zlata RemškarStrahSrečevanje z materino starostjo me zaskrbljuje...Pa saj si zdravnica, se spomnim!Z boleznijo in nebogljenostjo bivaš vsak dan...Včasih je pretresljivejša kot je starost...ki te nase pripraviin je vgrajena v življenje...nezadržno polzi vate,da ne opaziš,kako se te polašča.Ni zahrbtna...kot bolezen,ki te preseneti,te najde nepripravljenega...Starost prihaja napovedano,je usojena,se je z evolucijo izbrusila v svoji pojavnostiin ve, da jo hočeš obiti!Se zna za hipe potuhniti,a vedno zmaga ob svojem času.Pa zakaj te potem skrbi, ki je usojena vsem...?Te skrbi, ker je z vsakim dnem bližje?...in jo vsak dan težje izrinjaš iz svoje zavesti?...ker se dogaja v tvojem času tebi?..ki čakaš, da bo prišla,te vrnila v vesolje,iz katerega si se naključno rodila,kot utrinek,nova zvezda...do odhoda...z ugaslimi očmi in belimi lasmi?StarostSedela je za mizo in dremala...»Shujšala je od zadnjič!« sem pomislila.Prijela sem jo za ramo...Počasi je odprla oči.Njen ugasnjen pogled je izgubljeno zautripal......poizkušal je določiti dogajanje v prostoru...»Kako si?... Je kaj novega?« sem jo vprašala.Obrnila se je proti glasu: »Nič novega ni. Sedaj, ko si prišla, jedobro!...Le kaj bi bilo lahko tukaj novega?!« je še reklain me z obema rokama prijela za roko...Gledala sem njen obraz, ki je zaživel ob najinem snidenju, innjene bele lase.»Bom tudi sama nekoč slonela takole za mizoin me bo hči prijela za ramo in me vprašala, kako sem?...Bom znala biti tako vdana svojemu času, kot je moja mati?«Najina pogleda sta se našla.»Kaj si premišljevala?« me je vprašala.In rekla sem, da nekaj o vremenu.AforizmiAnglofila spoznaš po tem, da tim ševedno piše team in si brunda let’s go. Mladi onesnažujejo slovenski jeziks »kul, ful, šit, spešl, filing, lajfstajl ...«,medtem ko so odraščeni vedno v »cajtnotu«. Mnoge objavljene stvari bi dobile ceno,če bi bile tiskane na toaletnem papirju. Politične traktate vedno bolj bogatijometafore, pleonazmi in modne sintagme,tako nastaja nova literarna zvrst.Rajko SedejToni niansirajo barve, barve pestrijo glas,kombinacije lahko godijo našemu okusu. Balet je upodobljena glasba,zadovolji vid in sluh;seks je popolnejši, zadovolji vse čute. Narava ima svojo estetiko,slikar jo poustvarja - često jo izmaliči. Kič je všečen potrošniški proizvod,umetniško delo pa je stvaritev za dušo,dasiravno ni vsem vedno všečno.Rojstvo in smrt sta izjemni priložnostiza razkazovanje človeškega kiča.Kičasti izdelek lahko spremeniš v umetnino,če ga po estetskih in umetniških načelihobdelaš in preoblikuješ do nerazpoznavnosti. Preproste in urejene likovne prvinerazmejijo umetniški izdelek od kiča;šmafu in dober kič pa nimata ločnice. Bele halje so bolj spoštovane kot beliovratniki - le na plačni listi so nižje.december 2007 ISIS

120ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUHavaji, bolj po dolgem kot počezTomaž RottNekaj asociacij se mi je motalopo glavi ob odločitvi, da grevana pot: Havaji – predaleč,havajska glasba – preveč sladkobnoromantično, Hawai’i– otok s stalno delujočim vulkanom, Havaji– slikovit akvatorij, pa še kaj.Lahko vas pozdravim z besedo aloha, kihkrati pomeni ljubezen in dobrodošlico, patudi nasvidenje. Seveda vam ne morem podarititradicionalnega havajskega cvetličnegavenca lei, ki je spleten iz orhidej ali iz cvetovplumerije. Danes potrebno cvetje uvažajo izTajske, cvetje pa lahko nadomestijo kostanjuAlohapodobni sadeži iz Tajvana. Prav tako vam nemislim zaplesati tradicionalnega verskega plesahula ob igranju manjši kitari podobnega ukuleleja(inštrument, ki se je razvil iz portugalskebraguinhe v 19. stoletju; beseda pa pomeniskakajoča bolha, kot prsti, ki drsijo po strunah).In če boste uspeli prebrati prispevek, se vambom zahvalil z besedo mahaló. To so pravzapravedine besede, ki sem si jih zapomnil. Karse mi je še vtisnilo v spomin pri branju imen,je zanimivo ponavljanje več zlogov v različnihbesedah, vključno z imeni (npr. veliki kraljKamehameha, ki je združil otočje v eno kraljestvo,ali riba humuhumu nukunuku apua’a,ki je sploh državnisimbol, in drugeribe kot kihikihi,hikakapu kapuhiliali humuhumu-’ele’eleitd.),kar seveda nimazveze z jecljanjem.Uradno sta priznanadva jezika,angleščina inhavajščina, kljubprevladi angleščinepa je ostalotako v govornemkot pisnem jezikumnogo havajskihbesed in fraz.Izvor prvihnaseljencev je ševedno stvar akademskihdebat,verjetno pa soprišli na Havajemed leti 500 do700 iz Polinezijeali Melanezije, kamorso se naselilipribližno 1000 pr.Kr. iz jugovzhodneAzije.Vulkanskootočje je res precejoddaljeno, računatije potrebnona dan vožnje, do19 ur dejanskegaletenja. In če se res odločiš iti tako daleč, morašvsaj približno imeti predstavo, kaj si želiš videtiin kam se nameniti.Let je lahko vsaj deloma zelo zanimiv. Žepo odhodu iz Ljubljane sva lahko občudovalaJulijce, z izstopajočimi Triglavom, Mangartomin Jalovcem, pa Košuto, ki predstavlja našnajdaljši gorski greben. Kasneje pa otočje obSevernem teritoriju Kanade, kjer se je videlomed ledenimi gorami in otoki plovno morje.Prešli smo preko Skalnega gorovja v Kanadido ameriških severozahodnih vulkanov, Mt.Rainier, Mt. St. Helens in nato obsežnih obdelovalnihpovršin nad Los Angelesom.Pred vsakim večjim potovanjem si izberemnekaj osnovnih točk, podrobnejšega programapa ne pripravljam, ker te lahko nekatere priporočenestvari razočarajo, spregledaš pa tiste,ki so bolj po tvojem okusu. Nikoli ne morešvideti vsega, ker je vedno vsega preveč. In čeobiščeš vsaj nekaj zanimivih in značilnih krajevin občutiš vsakdanji utrip življenja, je potovanježe izpolnjeno. Za ostalo pa, maybe in the nextlife! Pretirano lovljenje za vsako znamenitostjolahko povzroči v glavi le samo zmedo, da nakoncu skorajda ne veš več, kje si bil.Sicer pa, vsakdo ima svoj način potovanja,ki mu najbolj ustreza. Vendar je na otočju potrebnovedeti, da ne štejejo kilometri oziromamilje, ampak ure – poti si ne smeš izračunatipo razdaljah, ker lahko naletiš velikokrat nanepredvidene ovire in zastoje. Kljub temu, daso Havaji ena izmed ameriških držav, pa tečejovse stvari bolj lagodno (in vendar učinkovito),bivanje pa je tudi bolj varno kot v velikihameriških mestih.Havaji so le vidni del podmorskega vulkanskeganiza, otočje je dobilo ime po največjemotoku Hawai’i. Med petimi nekoliko večjimiotoki (Hawai’i, Maui, Moloka’i, O’ahu, Kaua’i)ter tremi manjšimi (Kaho’olawe, Lana’i inNi’ihau) sva si za obisk izbrala poleg otokaO’ahu, s Honolulujem in Waikikijem, še otokaHawai’i in otok podobnega imena Kaua’i (ki siga je tako v prisotnosti prijatelja Alzheimerjalažje zapomniti). Oba otoka sta skorajda naskrajnih delih otočja.Po internetu si je zelo lahko in zanesljivomogoče urediti vse potrebne letalske prevoze,izbrati hotele ali skromnejša prenočišča, zagotovitinujen najem avtomobila in rezerviratiISIS december 2007

ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU121vse druge dejavnosti, med drugim lokalnehelikopterske oglede.Če bi skušal v nekaj besedah označitiomenjene tri otoke, bi za O’ahu lahko dejalvisoki turizem, mondenost, zabava, za Hawai’ibrezčasnost, kozmičnost, elementarnost vodein ognja, za Kaua’i pa prazgodovina dinozavrskegaobdobja (ni čudno, da so tu snemalifilm Jurski park), prvinska narava, rojstni krajmavrice in še kaj.Od približno 1,2 milijona prebivalcev jihvečina živi prav na otoku O’ahu, Honolulu, kise nadaljuje z obsežnim pretežno hotelskimnaseljem Waikiki ob istoimenski znani plaži,pa ostaja s skoraj 400.000 prebivalci edino večjemesto na otočju.Ledenik v Skalnem gorovjuPosebno na otoku O’ahu je poleg najetegaavtomobila enostavno in poceni potovati z»najbolj prijaznim avtobusnim prevozom«.Za dva dolarja se lahko pripelješ na najboljoddaljene dele otoka.Čeprav so na otoku zanimivi predeli, vredniogleda, pa že kar moti masovni turizem premožnihJaponcev, ki jih, tako kot tudi ostalihturistov, srečaš mnogo manj na ostalih otokih.Prav njim je prirejen precejšnji del turističneponudbe, od informacijskega materiala do trgovin,ki so verjetno namenjene izključno njim.Za Japonce so seveda Havaji ena najbližjihturističnih destinacij, tako ni čudno, da na letališčuvidiš skorajda neprekinjeno pristajanjein vzletanje JAL-ovih jumbo jetov. Japonci tudipredstavljajo s 16 odstotki prebivalstva drugoetnično skupino za 22 odstotki belcev, ki sedoseljujejo s celinske Amerike. Pravih Havajcevnaj bi bilo po nekaterih ocenah manj kot5000, 24 odstotkov pa naj bi bilo opredeljenihkot mešana rasa Azijcev (predvsem Kitajcev),Havajcev in belcev.Ob relativno visokem japonskem deležuprebivalstva in omenjeni turistični invazijiJaponcev so se mi motale po glavi malce zlobnemisli, ali jim je bil res potreben Pearl Harborleta 1941 (podobno, kot smo včasih govorilio medvojni okupaciji Jugoslavije in povojninemško-italijanski »osvojitvi« jadranske turističnemeke).Za Američane je obisk Pearl Harborjapravi romarski dogodek, kjer je potrebno najmanjnekajurno čakanje za ogled spominskegaobeležja potopljene bojne ladje Arizona inogled bojne ladje Missouri, na kateri so Japoncipodpisali dokončno kapitulacijo.Vsekakor je na otoku O’ahu nujen ogledpodvodnega sveta v vulkanskem kraterju, kiga je preplavilo morje in prerasle korale, vzalivu Hanauma.Med izletom na sever otoka sva se peljalamimo velikih nasadov ananasa z znanim imenomDole. Severni del otoka ima izredno lepeplaže, ki so, podobno kot velja za večino plažna Havajih, zaradi velikih valov cilj vrhunskihdeskarjev na vodi. Tu je tudi dolina Waimeas slikovitim botaničnim vrtom. Med drugimsva lahko občudovala raznovrstne endemskein hibridne vrste hibiskusa, kar 5000 njegovihrazličic raste na otokih. Ob koncu parka padav večji tolmun, ki smo ga izkoristili za kopanje,preko bazaltnih slojev med divje rastočimiorhidejami manjši, a slikovit slap.Na otoku nudijo raznovrstne možnostivodnih športov, med drugim tudi ribolovvelikih mečaric.Z Urško sva imela srečo. Prvi dan po dolgempoletu sva imela priliko videti veliko parado vokviru t.i. Aloha festivala, kjer je prava paša zaoči opazovati princese posameznih otokov sspremstvom. Pa ne toliko zaradi lepote samihprinces, ki so bile večinoma spoštovanja vrednestarejše gospe z mladimi mičnimi spremljevalkamiin spremljevalci na konjih. Vsak otok imasvoje značilne barve in v teh barvah so bileizdelane obleke, napravljene velike in z obilofantazije oblikovane girlande okrog vratovkonj, v istih barvah so bili rožni aranžmaji vlaseh in okoli vratu vseh udeležencev, prav takoso bili okrašeni tudi smetarji za vsako skupino,ki so pridno pometali konjske fige (te pa soimele pri vseh skupinah konstantno barvo!).V dvournem sprevodu so se predstavile tudirazlične šole, vključno s plesalkami hule, številnegodbe društev, šol. Po cesti so »zaplesali«tudi manjši modeli vojaških letal F-16, ki so jihvodili piloti letalske akrobatske skupine. Zaradivročine in dolge poti vseh udeležencev paradeso bili zelo dobrodošli vodni curki iz steklenic,bodisi po grlih, bodisi po telesu.Na srečo je bil čas, ki sva ga prebila na Havajih,čas večje oblačnosti in ploh (hurikanapa le nisva doživela, kot tudi ne potresa alicunamija). Sicer pa smo ob kopanju moraliuporabljati kreme za sončenje s faktorjem 30in celo 50! In če je ostal kakšen del kože nezaščiten,si hitro dobil pikasoidne eriteme.Še istega dne zgodaj popoldne so najuiz zaslužene sieste v hotelski sobi prebudilaletala F-16 akrobatske skupine. Ker sva bila v23. nadstropju hotela (pardon, v 22., ker nisoimeli 13.), smo lahko gledali pilote v letalskihkabinah. Enkraten šov kot del praznovanja 60.obletnice ameriškega vojnega letalstva.Čez nekaj dni sva odletela na največji otokotočja, Hawai’i, ki ima tudi ustrezno drugoime, Big Island. Do otoka smo leteli nad lepovidnimi havajskimi otoki.Na otoku je stalna vulkanska dejavnost napobočjih enega največjih in najvišjih ognjenikovsveta, iz križank znanega Mauna Loa,ki ima že umirjenega brata Mauna Kea, obasta visokorasla, prvi 4169 m, drugi 4205 m.Skupaj s podvodnim delom otok Hawai’i z9754 m od morskega dna krepko prekaša višinoMount Everesta.S helikopterjem sem si želel ogledati, kakoteče lava v ocean in postopoma veča površinootoka. Pa glej ga zlomka, prav letos na očetovskidan (Father’s day, 3. nedeljo v juniju) se jelava odločila, da bo malo šarila po kopnemdecember 2007 ISIS

122ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUin uničevala vse, pravzaprav skoraj vse, kar jikriža pot. Kljub spremembi njenega toka svašla na helikopterski polet, se peljala neposrednoob delujočem vulkanskem kraterju, ki pa kotventil pri lokomotivi izpušča velike količinepare, zaradi vplinjenega žvepla in drugih plinovtudi precej strupene. Na pobočju kraterja jerazpoka, iz katere se vije reka žareče lave, kiponekod skaklja v nižje predele preko slapovlave (»lava-falls«, kot je komentiral pilot). Uničujedrevje in posamezne hiše. Anekdotičnopa se eden od ogroženih prebivalcev ni hotelumakniti pred lavo, in kot bi ga ta razumela,je tekla le ob obeh straneh njegove posesti.Korajžnež je to znal unovčiti, saj sedaj v hišimed prameni strjene lave ponuja prenočiščez zajtrkom, »bed&breakfast«.Pokrajina okrog vulkana je zelo raznolika,ponekod so še široki prameni črnikaste lave,ponekod je lavo preraslo bujno rastlinje, ki vokolici velikega kraterja oziroma kaldere Kilaueav višini približno 1200 m oblikuje pravitropski deževni gozd s številnimi drevesnimipraprotmi, gostim grmičevjem, lianami.Južni del otoka predstavlja tudi najboljjužno točko ZDA. Na zahodnem delu otoka jev relativno majhnem predelu nekaj sto majhnihfarm, kjer gojijo nasade kavovca za odlično t.i.Kona kavo. Poleg tega na otoku uspeva celavrsta eksotičnega sadja, med drugim preko50 vrst manga, papaja, raznovrstne bananein sadeži, ki sem jih tu videl prvič. Večji delle-tega gojijo priseljenci iz ZDA »na ekološkipodlagi«. Predvsem na vzhodu otoka so velikidrevesni nasadi makadamije, izvrstnih avstralskih»lešnikov«.Neposredno ob hotelu smo uživali na bogatemkoralnem grebenu, še bolj pa nekolikojužneje v bližini Cookovega spomenika. Vbližini je med farmami zanimiva lesena cerkevz bogato poslikavo, ki pa jo žal močno načenjajotermiti. Nekoliko naprej je zgodovinskipark Pu’uhonua O Honaunau z zanimivorekonstrukcijo naselja in zatočišča prvotnihprebivalcev.Tekoča lava se na površini relativno hitrostrdi, pod skorjo pa po odtekanju lave ostajajovečje ali manjše cevem podobne strukture,kamor so se staroselci skrivali pred novimiosvajalci.Na vrhu Mauna Kee je 13 astronomskihobservatorijev, ki si jih deli več držav. Z najetimavtomobilom praktično ne moreš na vrhvulkana, ker ti vožnje po vulkanu ne zavarujejo.Poleg tega je potrebno pomisliti na morebitnezdravstvene težave, ki se lahko pojavijo vdvourni vožnji praktično z morske gladine napreko 4200 m visoko goro. Na severni stranivulkana so velika posestva, ranči z velikimičredami živine. Še bolj severni predeli so obsvoji slikovitosti le deloma dostopni zaradizasebnega lastništva. Strmo erodirane stenes številnimi slapovi si je možno ogledati shelikopterskim poletom.Ko sva se z otoka vračala proti Honoluluju,smo preleteli floto ladij z letalonosilko, nato paobčudovali mavrice nad Honolulujem.In znova polet, naprej na Kaua’i, kjer svapreživela dobra dva dneva. Otok je znan po»največjem pacifiškem kanjonu« reke Waimee(kraj enakega imena je tudi na začetku tegakanjona in tudi na otoku Hawai’i), ki je dolg 32km, širok do 2 km in globok do 1000 m. Za razlikood ameriškega Velikega kanjona pa je boljporaščen, sicer pa prav tako zelo slikovit.Na 1569 m visokem hribu Wai’ale’ale jepredel, ki naj bi s 1145 cm vodnega stolpcaprejel največ padavin na vsem svetu. Pogostepadavine in sonce omogočajo nastajanje pogostihmavric, enojnih, dvojnih in več različnihhkrati, gledano z istega mesta. Zato pravijo, daje otok rojstni kraj mavrice, kar poudarjajo tudis svojimi avtomobilskimi tablicami, ki imajonarisano mavrico. V enemdnevu sva jo videla na 12različnih krajih, kar potrjujetrditev o rojstnem kraju.Otok pa je znan tudi po izrednoslikovitih dolinah, kidelujejo brezčasno s svojiminenavadnimi oblikami.Del otoka je dostopen lez ladjo ali helikopterjem,za enega najzahtevnejšihtrekingov na svetu (vsajtako pišejo) v tem področjupa moraš imeti posebnadovoljenja zaradi možnihzdrsov in drugih nevarnostiv pokrajini, ki je povsemnenaseljena, s strmo izjedenimihribi, kjer lahkohitro narastejo obilne vodeiz gora, nevarno morskoobalo z močnimi morskimitokovi in visokimi valovi.Ta predel predstavljaobalni državni park NaPali. Domačini sami tutudi ne pustijo kakšnihvečjih turizmu namenjenihposegov, tako se bovsaj še nekaj časa ohranilaprvobitna pokrajina. Delomenjene poti, kjer nisopotrebna dovoljenja, svatudi sama preizkusila. Namokrem blatno-spolzkemterenu sva imela kar nekajkratbližnja srečanjaEksotična flora Kaua’ijaoziroma bolje trke najinega težišča s prekletotrdo bazaltno kamnino. Posledica so bile tudiutrjene rjave lise na obleki in modre pod njo,jaz pa sem po vrnitvi svojo že precej razhojenoobutev »pospravil« v koš za smeti. In vendarje bilo lepo…In za konec… Ni nama bilo žal dolge poti,še posebno, ker je bila vožnja oziroma let nazajdomov zaradi letu nasprotnega vrtenja Zemljeskoraj štiri ure krajša. In če se bo kdo odločilobiskati Havaje, mora obiskati več otokov, bajesta zelo slikovita tudi otoka Moloka’i in Maui,kjer je tudi mogoče zelo ugodno dobiti bisere,tudi temne tihooceanske. Havaji nudijo mnogoin to se splača izkoristiti, če te pot zanese nate otoke. Res je potrebno marsikaj plačati,vendar pa cene niso pretirane. Marsikaj je patudi zastonj, šnorkljanje, zanimive sprehajalnepoti preko vsaj trenutno ugaslih kraterjev,po tropskem deževnem gozdu, informativnituristično-propagandni material in še kakšenprijazen nasmeh domačinke…ISIS december 2007

123PERSONALIAPrejemniki naziva »primarij« v letu 2007Bojana Bauman Silič, dr. med.Davorin Benko, dr. med.Breda Jesenšek Papež, dr. med.Dr. Janko Kersnik, dr. med.Asist. Darinka Klančar, dr. med.Dr. Marjan Koršič, dr. med.Matjaž Koželj, dr.med.Asist. mag. Marijan Lužnik, dr. med.Andrej Pišec, dr. med.Asist. dr. Alenka Repše Fokter, dr. med.Milan Stefanovič, dr. med.Asist. mag. Frančiška Škrabl Močnik, dr. med.Mag. Zvonko Šoštarič, dr. med.Mag. Matjaž Turel, dr. med.Asist. Ksenija Tušek Bunc, dr. med.Ivan Vidmar, dr. med.Izvolitve v učiteljske nazive na Medicinski fakulteti v LjubljaniNa seji senata Medicinske fakultete dne 2. 10. 2007 so bili izvoljeni v nazivDoc. dr. Metoda Lipnik Štangelj, dr. med.in mag. farm. – ponovna izvolitev v nazivdocentke za področje farmakologija ineksperimentalna toksikologijaDoc. dr. Marko Medvešček, dr. med.– ponovna izvolitev v naziv docenta zapodročje interna medicinaDoc. dr. Miran Vrabl, dr. med. – ponovnaizvolitev v naziv docenta za področjekirurgijaAsist. dr. Jure Derganc, univ. dipl. fiz.– ponovna izvolitev v naziv asistenta zapodročje biofizikaAsist. mag. Alenka Horvat Ledinek, dr.med. – ponovna izvolitev v naziv asistentkeza področje nevrologijaAsist. dr. Emil Hudomalj, univ. dipl. inž.elek. – ponovna izvolitev v naziv asistenta zapodročje biomedicinska informatikaAsist. mag. Lidija Kitanovski, dr. med.– ponovna izvolitev v naziv asistentke zapodročje pediatrijaAsist. mag. Petra Klemen, dr. med.– ponovna izvolitev v naziv asistentke zapodročje družinska medicinaAsist. Miha Kočar, dr. dent. med. – ponovnaizvolitev v naziv asistenta za področjemaksilofacialna in oralna kirurgijaAsist. mag. Andrej Kravos, dr. med.– ponovna izvolitev v naziv asistenta zapodročje družinska medicinaAsist. Mojca Miholič, dr. med. – ponovnaizvolitev v naziv asistentke za področjedružinska medicinaAsist. dr. Roman Parežnik, dr. med.– ponovna izvolitev v naziv asistenta zapodročje interna medicinaAsist. mag. Davorina Petek, dr. med.– ponovna izvolitev v naziv asistentke zapodročje družinska medicinaDr. Primož Peterlin, univ. dipl. fiz.– ponovna izvolitev v naziv asistenta zapodročje biofizikaAsist. mag. Barbara Požlep, dr. med.– ponovna izvolitev v naziv asistentke zapodročje ginekologija in porodništvoAsist. dr. Jelka Zaletel Vrtovec, dr. med.– ponovna izvolitev v naziv asistentke zapodročje interna medicinaAsist. dr. Oskar Zupanc, dr. med. – ponovnaizvolitev v naziv asistenta za področjeortopedijaJanet Klara Djomba, dr. med. – izvolitev vnaziv asistentke za področje javno zdravjeMladen Gasparini, dr. med. – izvolitev vnaziv asistenta za področje kirurgijaMatej Dolenc, dr. med. – izvolitev v nazivasistenta za področje kirurgijaMatej Gajšek, dr. med. – izvolitev v nazivasistenta za področje kirurgijaIgor Klavora, dr. med. – izvolitev v nazivasistenta za področje kirurgijaDr. Mojca Mally, univ. dipl. fiz. – izvolitev vnaziv asistentke za področje biofizikaDr. Mateja Marc Malovrh, dr. med.– izvolitev v naziv asistentke za področjeinterna medicinaDr. Brigita Novak Šarotar, dr. med.– izvolitev v naziv asistentke za področjepsihiatrijaDr. Jernej Pajek, dr. med. – izvolitev v nazivasistenta za področje interna medicinaAndrej Prlja, dr. med. – izvolitev v nazivasistenta za področje ortopedijaNOVA SPLETNA STRAN ZDRAVNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJEwww.zdravniskazbornica.sidecember 2007 ISIS

124PERSONALIANovi doktorji in magistri znanosti s področja medicineDoktorski naziv so dosegli:Dr. Tomaž Langerholc, univ. dipl. kem.naslov: »Priprava in karakterizacijacistatina F ter njegova vloga priantigenski predstavitvi«mentor: prof. dr. Janko Kossomentor: prof. dr. Boris Turkpodročje: biokemija in molekularnabiologijazagovor: 26. 7. 2007Asist. dr. Irena Oblak, dr. med.naslov: »Napovedna vrednost katepsinovB in L ter statinov A in B pribolnikih z neoperabilnimkarcinomom ustnega žrela,ki so bili zdravljeni s sočasnoradiokemoterapijo«mentor: prof. dr. Primož Strojansomentor: prof. dr. Lojze Šmidpodročje: medicinske vedezagovor: 3. 9. 2007Dr. Luca Lovrečić, univ. dipl. biol. in dr. med.naslov: »Genetski biooznačevalci priHuntingtonovi bolezni«mentor: prof. dr. Borut Peterlinsomentor: prof. dr. Dimitrij Kraincpodročje: medicinske vedezagovor: 4. 9. 2007Dr. Alja Videtič, univ. dipl. biokem.naslov: »Molekularna analiza genovserotoninske signalne poti insamomor v Sloveniji«mentor: prof. dr. Radovan Komelpodročje: biokemija in molekularna biologijazagovor: 24. 9. 2007Dr. Lejla Pašić, univ. dipl. biol.Naslov: »Biokemijski opis halocinov infilogenetska analiza halofilniharhej iz Sečoveljskih solin«mentor: doc. dr. Blagajana HerzogVelikonjasomentor: prof. dr. Nataša Poklar Urlihpodročje: biokemija in molekularnabiologijazagovor: 12. 10. 2007Dr. Lorena Butinar, univ. dipl. biol.naslov: »Biotska raznovrstnost halofilnihin psihrofilnih gliv iz skrajnoslanih in hladnih naravnih okolij«mentor: prof. dr. Nina Gunde Cimermanpodročje: mikrobiologijazagovor: 15. 10. 2007Dr. Saška Ivanova, univ. dipl. mikrobiol.naslov: »Proteini iz družin DLG, ZOin MAGI kot substrati celičnihproteaz med apoptozo«mentor: prof. dr. Boris Turkpodročje: biokemija in molekularnabiologijazagovor: 17. 10. 2007Asist. dr. Jera Jeruc, dr. med.naslov: »Provnetni geni in apoptozav glomerulih pri lupusnemglomerulonefritisu«mentor: viš. znanst. sod. dr. Alenka Vizjaksomentor: doc. dr. Jochen W. U. Fries (Univ. vKölnu)področje: medicinske vedezagovor: 18. 10. 2007Dr. Duško Odić, univ. dipl. mikrobiol.naslov: »Vpliv kvalitete bakterijskegalizata na prevezavo hranil vmikrobni zanki«mentor: prof. dr. David Stoparpodročje: mikrobiologijazagovor: 23. 10. 2007Asist. dr. Igor Dolenc, dr. med.naslov: »Vpliv navzkrižne transplantacijein navzkrižne reinervacije hitrihin počasnih mišic podgane namišično acetilholinesterazo«mentor: prof. dr. Janez Sketeljpodročje: medicinske vedezagovor: 24. 10. 2007Dr. Martina Mohorčič, univ. dipl. biol.naslov: »Biotehnološko pridobivanje,lastnosti ter mehanizemdelovanja mangan peroksidazbazidiomicetnih gliv«mentor: prof. dr. Roman Jeralasomentor: viš. znanst. svet. dr. JožefaFriedrichpodročje: biokemija in molekularnabiologijazagovor: 26. 10. 2007Dr. Primož Drev, dr. vet. med.naslov:»Pomen onkogenov HER1 inHER2 v primarnem tumorju zahormonsko zdravljenje bolnic zmetastatskim karcinomom dojke«mentor: prof. dr. Rastko Golouhsomentor: prof. dr. Tanja Čuferpodročje: medicinske vedezagovor: 30. 10. 2007Magistrski naziv so dosegli:Mag. Rajko Saletinger, dr. med.naslov:»Dejavniki, ki napovedujejo potekzunajbolnišnične pljučnice«smer: biomedicina/medicina, 2003/2004mentor: prof. dr. Franc Strlepodročje: medicinske vedezagovor: 19. 7. 2007Mag. Jurij Regvat, dr. med.naslov: »Anksioznost in depresija pribolnišnično zdravljenih bolnikihs kronično obstruktivno pljučnoboleznijo: prevalenca, napovednidejavniki, prepoznava«smer: biomedicina/medicina, 2003/2004mentor: prof. dr. Stanislav Šuškovičpodročje: medicinske vedezagovor: 19. 7. 2007Mag. Dejan Urlep, dr. med.naslov: »Endoskopska retrogradnaholangiopankreatografija vdiagnostiki in terapiji boleznitrebušne slinavke in žolčnihizvodil«smer: klinične medicinske vedementor: prof. dr. Aleksandra Markovičpodročje: medicinske vedezagovor: 28. 8. 2007Mag. Manca Cirk, mag. farm.naslov: »Primerjalna analiza razvojabiološko primerljivih zdravil«smer: biomedicina – biokemija inmolekularna biologija – 2002/2003mentor: prof. dr. Borut Štrukeljsomentor: doc. dr. Sašo Bavecsmer: biokemija in molekularnabiologijazagovor: 30. 8. 2007ISIS december 2007

PERSONALIA125Razširjeni strokovni kolegij (RSK) za urgentno medicinoDne 23. oktobra 2007 se je na svoji prvi in konstitutivni seji sestal RSK za urgentno medicino.RSK je bil s sklepom ministra imenovan 3. avgusta 2007.Po sklepu ministra RSK sestavljajo:1. doc. dr. Matej Cimerman, dr. med.2. prim. mag. Nevenka Krčevski Škvarč, dr.med.3. asist. mag. Dušan Vlahovič, dr. med.4. Marko Gričar, dr. med.5. Ivan Vidmar, dr. med.6. prim. Andrej Žmavc, dr. med.7. Tatjana Lukner, dr. med.8. asist. Borut Kamenik, dr. med.9. Renata Rajapakse, dr. med.Za predsednika RSK je bil izvoljen prim.Andrej Žmavc, za podpredsednico pa prim.mag. Nevenka Krčevski Škvarč.Imenovanja na vodilne in vodstvene funkcijePrevzemanje vodilnih in vodstvenih funkcij je poleg rednega strokovnega dela dodatna delovna zaveza zdravnikov in zobozdravnikov.Uredniški odbor meni, da bi vsem tem članom dal priznanje za njihovo dodatno prizadevanje tudi z javno zbranimi in objavljenimi podatki.Univerzitetni kliničnicenter MariborVodstvo Univerzitetnegakliničnega centra MariborPrim. Gregor Pivec, dr. med.,direktor zavodaDoc. dr. Anton Crnjac, dr. med.,strokovni direktor zavodaSilva Hrastnik, univ. dipl. prav.,pomočnica direktorja zavoda zakadrovsko-pravne zadeveMilan Soršak, univ. dipl. ekon., pomočnikdirektorja zavoda za ekonomske zadeveMarjan Javornik, univ. dipl. ekon.,pomočnik direktorja zavoda zafinančne zadeveMag. Peter Weissensteiner, dipl. inž. str.,pomočnik direktorja zavoda za nabavoMarina Brumen, univ. dipl. ekon., glavnamedicinska sestra zavodaMilan Večernik, dipl. inž. el., vodja službeza oskrbo in vzdrževanjeKlinika za kirurgijoPrim. Jože Ferk, dr. med., organizacijskivodja klinike za kirurgijoDoc. dr. Vojko Flis, dr. med., strokovnivodja klinike za kirurgijoPrim. mag. Stojan Potrč, dr. med.,predstojnik oddelka za abdominalnoin splošno kirurgijoDoc. dr. Vojko Flis, dr. med., predstojnikoddelka za žilno kirurgijoPrim. Alekdander Frank, dr. med.,predstojnik oddelka za travmatologijoPrim. Jože Antonič, dr. med., predstojnikoddelka za torakalno kirurgijoGorazd Košir, dr. med., predstojnikoddelka za kardiokirurgijoPrim. Karel Kisner, dr. med., predstojnikoddelka za urologijoErik Vrabič, dr. med., predstojnik oddelkaza plastično in rekonstruktivno kirurgijoDoc. dr. Gorazd Bunc, dr. med., predstojnikoddelka za nevrokirurgijoSlavko Kramberger, dr. med., predstojnikoddelka za ortopedijoPrim. Zoran Zabavnik, dr. med.,predstojnik oddelka za anesteziologijo,intenzivno terapijo in terapijo bolečinRoman Košir, dr. med., predstojnikkirurške urgentne specialistične dejavnostiPrim. mag. Milojka Molan Štiglic, dr.med., predstojnica otroške kirurgijeKlinika za interno medicinoProf. dr. Radovan Hojs, dr. med., svetnik,organizacijski vodja klinike za internomedicinoPrim. prof. dr. Ivan Krajnc, dr. med.,višji svetnik, strokovni vodja klinike zainterno medicinoAsist. Vojko Kanič, dr. med., predstojnikoddelka za kardiologijo in angiologijoPrim. doc. dr. Marjana Glaser Kraševac,dr. med., predstojnica oddelka zahematologijoPrim. doc. dr. Marjan Skalicky, dr. med.,predstojnik oddelka za gastroenterologijoPrim. Miro Čokolič, dr. med., predstojnikoddelka za endokrinologijoMag. Robert Ekart, dr. med., predstojnikoddelka za hemodializoPrim. dr. Artur Pahor, dr. med., predstojnikoddelka za revmatologijo in imunologijoPrim. Ludvik Puklavec, dr. med.,predstojnik oddelka za nuklearno medicinoDr. Zlatko Pehnec, dr. med., predstojnikoddelka za intenzivno interno medicinoPrim. prof. dr. Breda Pečovnik Balon,dr. med., svetnica, predstojnica oddelka zanefrologijodecember 2007 ISIS

126PERSONALIAKlinika za ginekologijo in perinatologijoProf. dr. Iztok Takač, dr. med.,svetnik, vodja klinike za ginekologijo inperinatologijoDr. Darja Arko, dr. med., predstojnicaoddelka za ginekološko onkologijo inonkologijo dojkProf. dr. Igor But, dr. med., predstojnikoddelka za splošno ginekologijo inginekološko urologijoAkad. prim. prof. dr. Veljko Vlaisavljević,dr. med., višji svetnik, predstojnik oddelkaza reproduktivno medicino in ginekološkoendokrinologijoAleksander Sikošek, dr. med., predstojnikoddelka za perinatologijoDrugi samostojni medicinski oddelkiDr. Bogdan Čizmarević, dr. med.,predstojnik oddelka za otorinolaringologijoin cervikofacialno kirurgijoProf. dr. Dušica Pahor, dr. med.,predstojnica oddelka za očesne bolezniTomaž Varga, dr. med., predstojnik oddelkaza pljučne bolezniMag. Tanja Hojs Fabjan, dr. med.,predstojnica oddelka za nevrološke bolezniMag. Rajko Saletinger, dr. med.,predstojnik oddelka za nalezljive bolezni invročinska stanjaPrim. doc. dr. Jovan Miljković, dr. med.,predstojnik oddelka za kožne in spolnebolezniProf. dr. Alojz Gregorič, dr. med., svetnik,predstojnik klinike za pediatrijoDoc. dr. Blanka Kores Plesničar, dr. med.,svetnica, predstojnica oddelka za psihiatrijoSkupne medicinske službeMag. Maksimiljan Gorenjak, mag. farm.,predstojnik oddelka za laboratorijskodiagnostikoPrim. Jožef Matela, dr. med., predstojnikradiološkega oddelkaLidija Lokar, dr. med., predstojnica oddelkaza transfuziologijo in imunohematologijoPrim. prof. dr. Zmago Turk, dr. med,predstojnik oddelka za fizikalno inrehabilitacijsko medicinoPrim. mag. Rajko Kavalar, dr. med.,predstojnik oddelka za patološkomorfologijoSilvo Koder, mag. farm., predstojnikcentralne lekarneProf. dr. Andreja Sinkovič, dr. med.,svetnica, predstojnica oddelka zaznanstvenoraziskovalno deloIn memoriamGvido Gumzej, dr. med. (23. 2. 1967–27. 5. 2007)Gvido Gumzej, dr. med.Tistega ponedeljka, 28. maja letos,je na jutranjem nevrokirurškemsestanku zevalo praznomesto ob mizi, v prisotnih papraznina zaradi nerazumnepoteze usode, ki je iz naših vrst jutro poprejna mah vzela kolega Gvida Gumzeja,dr. med., specialista nevrokirurga. Večiniod nas je bila njegova strast do hitrosti inmotorjev šele takrat razkrita.Rodil se je v Stuttgartu v Nemčiji, kjer jebil do šestega leta. Osnovno in srednjo šoloje obiskoval v Brežicah. Leta 1986 se je vpisalna Medicinsko fakulteto v Ljubljani in jokončal leta 1993. Že kot študenta ga je očaralanevrokirurgija, zato se je na nevrokirurškioddelek vrnil opravljati stažiranje. Ker postrokovnem izpitu leta 1994 ni uspel v istemletu pridobiti statusa mladega raziskovalca, jesedem mesecev delal na kirurškem oddelkuSplošne bolnišnice Brežice. Marca 1995 se jekot zdravnik specializant zaposlil na Kliničnemoddelku za nevrokirurgijo in kot mladiraziskovalec začel magistrsko delo. Specializacijoiz nevrokirurgije je začel leta 1997 injo končal leta 2002. Zaradi spleta objektivnihin subjektivnih okoliščin magistrskega delani končal, čeprav ga je že spisal, v polnem zamahupa se je predal kliničnemu delu in kotspecialist nevrokirurg hitro napredoval. Bilje spreten in samozavesten kirurg, uspešnoje operiral tako tumorje kot anevrizme, anjegov ožji strokovni interes je bil kirurškozdravljenje bolezni hrbtenice, kjer so gaprivlačile tehnične novosti, ki jih je zaradisvoje izjemne praktičnosti z lahkoto uvajal vnaš prostor. Veliko je vlagal v izobraževanje,vedno je bil pripravljen takoj sodelovati skolegi travmatologi in ortopedi pri najtežjihspinalnih problemih in obetal, da bo postalvrhunski spinalni nevrokirurg.Pri bolnikih je užival zaupanje in spoštovanje,znal se jim je približati in jih razbremenitistisk s svojo neposrednostjo. Naoddelku je bil dostopen in priljubljen, vednodobre volje in pozitiven. Bil je ponosen, da jeBrežičan, in tam je imel res veliko prijateljevin znancev. Ustvaril si je družino, staršem jebil v ponos. Pripravljal je veliko praznovanjeob svoji štiridesetletnici. Osebna izkušnja oranljivosti in minljivosti človeškega življenjaob hudi bolezni očeta, za katerega je medboleznijo vzorno skrbel, ga je še utrdila vprepričanju, da si moramo ljudje vse povedatinaravnost in imeti pristne odnosemed seboj. In tudi zaradi tega smo ga imelisodelavci radi.Za njim ne ostaja le strokovna praznina…Roman BošnjakISIS december 2007

127TROBILO ZDRAVNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJEKako so Butalci širili bolnišnicoBilo je med glavno vizito. V bolniški sobi je biloprostora le za bolnike, predstojnika, pa seveda glavnomedicinsko sestro in najbolj nadobudne Butalce.Večina pa je stala na hodniku in modrovala.Pa se je zgodilo, da je hotel predstojnik nekajvprašati, pa ni bilo nikogar, ki bi o bolniku kaj vedel.Pa se je predstojnik razhudil in rekel, da se tako nedela in da je treba stati v sobi.Je odgovoril najstarejši zdravnik: »Gospod predstojnik,notri je premalo prostora. Ni premajhnasoba, le bolnišnica je premajhna, ker ima zidove prednašim nosom. Dajmo, povečajmo bolnišnico!«Izbrani butalski možje in žene so prikimali insklenili medse povabiti tudi župana.Imeli so velike kupe imenitnega gnoja (dreka),da je daleč dišala njegova slava in so dejali: »Poizkusimo,poizkus nič ne stane! Gnoja imamo dostiin če pošteno zagnojimo bolnišnico, ni vrag, da nebi zrasla!«Pa so navozili okoli bolnišnice veliko voz gnoja,da je segal do prvih oken. In potem je deževalo insijalo sonce in so dejali Butalci, da je vreme ravnopravšnje za rast bolnišnice. V dežju in soncu pa seje gnoj čedalje bolj sesedal, dež ga je spiral, soncega je sušilo, nič več ni segal do oken, nego so oknapostajala višje in višje. Butalci so se zadovoljni čudilisvoji bolnišnici, kako hitro jim je rasla iz gnoja.»Takšen je naš gnoj - kaj smo rekli! Glejte, kolikose je že vzdignila bolnišnica!«Pa so preudarili in dejali: »Samo raztegniti jomoramo v širino! Saj se tudi škorenj, če ga daš nakopito.« In so stopili na oni kraj, kjer so med glavnovizito postavali. Pa je župan premeril, do kod botreba podaljšati in razširiti bolnišnico, da bodo lahkovsi med glavno vizito prisotni in ne bodo postavalipo hodnikih ali celo v kavarnici ali kje drugje vpritličju ali kleti.Slekli so bele halje in jih razgrnili ob zunanjemzidu, da bo preko halj treba zid potisniti. Potemso stopili v bolnišnico in se korajžno lotili dela. Spleči so se uprli ob steno, župan pa je ukazoval.»Dajmo, dajmo, še, še!« Pa so pritiskali, da so jimkar srajce in hlače pokale. Pošteno so se potili inniso odnehali.Potili so se do večera. Pa se je bil prej v mrakupriplazil tat in pobral vse halje ter jo pobrisal čezbližnji hrib (Golovec).Pa so se Butalci zelo razveselili, ko ni bilo večnobene halje. »Po sreči je šlo, saj se je zid premaknilin prekril naše halje! Hvala bogu: sedaj smo lahko vbolnišnici tudi mi, da ne bomo stali na hodnikih inne bomo grešili. Bolnišnica ne bo več pretesna.«In je prišla ponovno glavna vizita in v sobah jebilo za vse dovolj prostora in predstojnik je zadovoljnomodroval o pameti Butalcev in njihoviiznajdljivosti.(Vsaka podobnost z gradnjo naših bolnišnic jezgolj naključna.)december 2007 ISIS

128The professional publicjournal of the MedicalChamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on thefirst day of each month. The an nu alsub scrip tion for non-mem bers is49,20 EUR. A sin gle is sue costs4,10 EUR. The tax is in clud edin price. Man u scripts are not returnedto authors. An honorariumis paid for selected ar ti cles. Print ed8300 cop ies. Post age for the JournalIsis paid at the 1102 Ljubljanapost of fice.The na me of the jour nal is by theIsis, an Egyp tian god dess, of all thegods and god des ses. The le genddes cri bes her as both the si sterand the wi fe of Osi ris, the firstking in hi story. Isis had hea lingpo wers. She could al so gi ve newli fe in to the body with her wings.Ac cor ding to the le gend, her po werex ten ded all over the world. Eachper son is a drop of her blood. Shewas con si de red as the foun der ofme di ci ne. A de tail on a gra ni tesar cop ha gus of Ram ses III fromthe XX th dy nas ty shows her as asymbo lic pic tu re. This ima ge andher na me we re cho sen to be thetit le of the jour nal of the Me di calCham ber of Slo ve nia, the goal ofwhich is to uni te and link to get herdoc tors in their ef forts to wardsthe wel fa re of all peo ple, the dropsof blood from the god dess Isis._______________________________The President of the MedicalChamberProf. Vladislav Pegan, M. D., Ph. D.E-mail: vladislav.pegan@zzs-mcs. siThe vice-presidents of theMedical ChamberProf. Andreja Kocijančič,M. D., Ph. D.Sabina Markoli, S. D.The President of the AssemblyVojko Kanič, M. D.The vice-presidents of the AssemblyDiana Terlević Dabić, S. D.Executive board of the MedicalChamber of SloveniaThe president of theEducational councilProf. Matija Horvat, M. D., Ph. D.The president of the Professionalmedical committeeProf. Andreja Kocijančič,M. D., Ph. D.The president of the Primaryhealth care committeePrim. Mateja Bulc, M. D.The president of the Hospitalhealth care committeePrim. Jožef Ferk, M. D.The president of the Dentistryhealth care committeeSabina Markoli, S. D.The president of the Legal-ethicalcommitteeŽarko Pinter, M. D., M. Sc.The president of theSocial-economic committeeJani Dernič, M. D.The president of the Private practicecommitteeTatjana Puc Kous, M. D.The Secretary GeneralBrane Dobnikar, L. L. B.Public Relations DepartmentElizabeta Bobnar Najžer, B. A.Le gal and Ge ne ral Af fairsDe part mentVe sna Habe Pra njič, L. L. B.Fi nan ce and Ac coun tingDe part mentJo ži ca Osol nik, Econ.Health Eco no mics,Plan ning and Analy sisDe part mentNika So ko lič, B. Sc. Econ.Trai ning and Pro fes sio nalSu per vi sion De part mentMojca Vrečar, M. B. A.The Medical Chamber of SloveniaFoun ded in 1893 as The Me di cal Cham ber for the Car nio la Pro vin ce.The Me di cal Cham ber of Slo ve nia was sub se quently foun ded in 1992.TasksThe Me di cal Cham ber of Slo ve nia is an in de pen dent pro fes sio nal or ganisa tion of me di cal doc tors and den tists. Mem bers hip is an ho nour andob li ga tion for all tho se that work as physi cians or den tists in Slo ve nia andha ve a di rect con tact with the pa tients.The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interestsof the me di cal pro fes sion, and helps to en su re the cor rect be ha vi our ofdoctors and uphold their reputation by:. Ha ving and is suing a Co de of Me di cal Et hics, mo ni to ring the be ha vi ourof doctors and administering any mea su res ne ces sary for vio la tions of theCo de. . Main tai ning a re gi ster of mem bers and is suing mem bers hip cards.. Is suing, ex ten ding and re vo king the doc tors’ li cen ces for in de pen dentwork. . Par ti ci pa ting in the de ve lop ment of the un der gra dua te edu ca tionpro gram me for doc tors. . Ma na ging (plan ning, mo ni to ring and su per vising)the se cond ments of the two year com pul sory post gra dua te trai ning inhos pi tals; se cond ments for spe cia li sa tions; ot her post gra dua te pro fes sio naltrai ning, and exa mi na tion. . Or ga ni sing pro fes sio nal se mi nars, mee tingsand ot her types of pro fes sio nal me di cal de ve lop ment. . The pro fes sio nalau di ting and ap prai sal of each doc tor prac ti sing in Slo ve nia. . Par ti ci pa tingin the preparation of regulations, planning and staffing plans in healthcare issues. . De ter mi ning doc tors’ fees and par ti ci pa ting in agre eing theprices of health care services. . Representing the interests of doctors inde ter mi ning con tracts with the In sti tu te of Health In su ran ce of Slo ve nia.. Par ti ci pa ting in the ne go tia tion of col lec ti ve con tracts, and agre eingthem on be half of pri va te doc tors as em plo yees, the reby ma na ging thevalue of medical professional’ salaries. . Providing legal assistance andad vi ce to mem bers on in su ran ce against me di cal com pen sa tion claims.. Maintaining a Welfare Fund to help members and their families. . Monito ring the de mand for doc tors and hel ping unem plo yed doc tors findjob. . As si sting mem bers to find sui tab le lo cums du ring their ab sen ce. .Pub lis hing ac ti vi ties, edi ting ac ti vi ties; is suing a free jour nal to mem bers,pub lis hing books and ot her pub li ca tions. . En cou ra ging co-ope ra tion betweenmem bers and ar bi tra ting in dis pu tes. . En cou ra ging the cul tu raland so cial ac ti vi ties of mem bers; or ga ni sing the cul tu ral, spor ting andot her so cial events and ac ti vi ties. . Monitoring alternative methods oftreatment. . De ter ring pro hi bi ted and unac cep tab le me di cal prac ti ces. .Pro vi ding a free per ma nent con sul ting ser vi ce to mem bers. . Un der ta kingot her tasks pur suant to le gal re gulations and the statute.ISIS december 2007

MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVA129Čakalne dobe ... kaj pa če jih ni?Ne le vrabci, tudi vrane, petelini in kure ter vsa perjad čivka,kokodaka in kikirika o čakalnih dobah v zdravstvu. Kljub temupa običajni ljudje, ki so najpogostejši uporabniki in hkrati najpogostejšikritiki naših izvajalskih storitev različno pojmujejo, kajčakalna doba v zdravstvu sploh pomeni. Velika večina kot čakalnodobo označi tisti čas, ki so ga prebili v čakalnici čakajoč napregled, bodisi pri svojem osebnem zdravniku, zobozdravnikuali specialistu. Čakanje pred ordinacijo je resnično mučno. Samse ga zelo dobro spominjam iz časov, ko sem kot učenec in natodijak obiskoval eno od specialističnih ambulant na Polikliniki.Ob koncu pregleda mi je sestra za pultom vrnila zdravstvenoknjižico, kjer je bil naveden datum kontrolnega pregleda z uro.Ob 7.00! Super. Lahko bom zamudil prvo uro, ko je angleščina,yes!, toda prisoten bom na telovadbi, kjer sem si zaradi zdravniškegapotrdila sam krojil svoj program. Na kontrolni pregledpridem ob 6.50. Hodnik je teman, saj luči še niso prižgali, asilhuete ljudi dajejo slutiti, da so vse klopi že zasedene. Že spet!Že spet smo vsi naročeni ob 7.00! Da skrajšam – vedno semprišel na vrsto za pregled med 14.00 in 15.30! Ker sem bil mladin ne ravno hudo bolan, sem prostor vedno odstopil starejšim.Vsaj trikrat sem v teh letih med stanjem v čakalnici kolabiral.Šele ko sem postal študent medicine, sem dobil poseben status,saj me je sestra naročala v popoldansko ambulanto, kjer je biločakanje občutno krajše, praviloma do ene ure. Seveda je takšnočakanje mučno in zato podpiram naročanje na ure in se ga kotizvajalec skušam točno držati.Zdravstveni politiki poudarjajo pomen čakalnih dob nanekatere pomembne operacije. Nekatere pravim zato, kerje izbira, kaj je pomembno,odvisna od tega, ali je ta politikv stranki vladne koalicijeali v opoziciji. Nedvomno sopomembne življenjsko nujneoperacije, npr. srčne, onkološkeitd. Toda, kaj je pomembnejše– operacija bolečega kolka alisive mrene?Nas, zdravnike, pa velikobolj skrbijo čakalne dobe napreiskave, saj ne moremo izpeljatidiagnostike in terapijev času, kot jih od nas zahtevaodgovornost do bolnika. Odgovornostdo bolnika je najpomembnejšegonilo našegadela. Če zaradi čakalnih dobpridemo v navzkriž sami sseboj, tedaj se ne počutimodobro. Psihologi bi to imenovalifrustracija. Ob vsemtem pa moramo še pojasnitiOb sinovi diplomi (ponosni oče – prvi z leve)bolniku, zakaj ni prav nič narobe, če bo čakal na pregled MRhrbtenice nekaj mesecev, saj mu nogi odpovedujeta tako ali takože tri tedne!!??? Halo!?! Bolniku govorim nekaj, česar sam nemislim in ne odobravam! Tega v našem poklicu preprostone moreš. Morda v političnih znanostih, kot pravi naslednjiprimer iz časov socialističnega režima rajnke Češkoslovaške,ki mi ga je zaupal prof. dr. Pavel Kalvach. Namreč, ko je kandidiralza mesto docenta na praški univerzi, je moral opravitikurz iz marksizma. Večina kandidatov je to jemala kot nujnozlo in, po liniji najmanjšega odpora, pisala domače naloge kotobnovo člankov iz časopisa Rude Pravo. Nekateri, pravilomamatematiki in fiziki, pa so hoteli misliti s svojo glavo. Ne samomisliti, še logično so hoteli misliti, kar v vladavini marksističnedoktrine ni mogoče. Tako je ob predstavitvi domače nalogeenega od (bodočih?) docentov fizike postalo vsem, predavateljuin slušateljem, jasno, da je kandidat grobo zgrešil namene incilje. Zato ga je predavatelj, ki se je v duši zavedal, kakšne čudnetipe ima pred seboj, blago vprašal: »Pa je to res Vaše mnenje?«Odgovor je bil švejkovski: »Da, a se z njim ne strinjam.« Spoštovanekolegice, dragi kolegi, ali se spreminjamo v sodobneŠvejke? V naslednjem primeru vam bom hipotezo o vsakdanjemzdravstvenem Švejku prikazal na primeru, ko čakalne dobe naeno do preiskav praktično ni. Verjetno si vsi mislite, da je tonekaj izjemno pozitivnega. Da, a le navidezno, kajti odsotnostčakalne dobe je problem, ki zaustavi napredek.V kleti »stare nevre«, Zaloška 2, prebiva diplomirani zdravstvenikFranci Benko. Že več kot deset let pridno in skrbnoizvaja testiranje funkcije avtonomnega živčevja, teste znojenjain testiranje z nagibno mizopo protokolih, ki jih pred večkot desetletjem izdelal in preverildr. Tomaž Kiauta. NašFranci si sam naroča bolnike,jim pojasni teste in tudi podaosnovno interpretacijo rezultatapreiskave. Zdravnik, kinapoti svojega bolnika na enood navedenih preiskav, morapoleg zahteve po preiskavinavesti zanjo razlog, tako kotvelja za vse napotnice, dodapa: Nevrološka klinika, Zaloška2 (stara stavba, klet), g. FranciBenko, tel. 01 522 53 17, naročanjemed 7.30 in 8.30. Natobolnik sam pokliče in s Francijemuskladita datum in uropreiskave. Čakalna doba: do 3(z besedo: tri) dni. V čakalniciredko čakajo več kot pet minut- če so točni, seveda! Nato jihdecember 2007 ISIS

130MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVAFranci pozdravi, se rokuje z bolnikom, razloži preiskavo inodgovori na obvezna vprašanja: Ali se ta stavba ne bo vsakhip sesula? Zakaj pa ne delate v lepi sosednji zgradbi? Kdaj seselite? O koncu preiskave jim Franci glede na rezultate svetujeglede izogibanja sinkopam itd. Pove tudi, da bodo dobili izvidpo pošti, ko ga bo zdravnik odčital. No, to sem pa jaz in tuvčasih čakajo tudi teden dni ali več. V več kot desetih letih nibilo nikoli nobene pripombe nad čakalno dobo, nad izvedbo,odnosom do bolnikov... Nasprotno, imamo vrsto pisnih pohval,ki, med drugim, izražajo začudenje, da so bili tako hitro naročeniin da je bil test opravljen celo v času dela prostega dne. Sevedapa bi želeli protokole navedenih testov nadgraditi. Ne samorazvoj tehnike, odlično raziskovalno sodelovanje z raziskovalciInštituta Jožef Stefan, nam omogočajo, da bi tudi t.i. rutinskepreiskave posodobili in našim bolnikom ponudili vrhunskostoritev. To je potrdilo tudi vodstvo, ki je našo usmeritev podprlokot »terciar.« Do sem vse najbolje. Na tem mestu pa nastopiproblem v obliki diplomiranega zdravstvenika Francija Benka.Namreč, med preiskavo bomo zajemali bistveno več podatkovkot sedaj, zato morata biti med preiskavo samo vedno prisotnidve osebi, ki popolnoma obvladata izvedbo testa, prepoznatamožne zaplete (motnje srčnega ritma), sta sposobni takojšnjereanimacije (imeli smo že več asistolij, najdaljša 67 sekund).Ker pa za navedene preiskava nimamo čakalne dobe, nismoopravičeni do dodatnega osebja! Prednost pri pomoči v dodatnemosebju imajo tiste preiskave, posegi itd., kjer je čakalnadoba presegla kritično mejo, mi je bilo pojasnjeno. Nikakor pane preiskava, kjer čakalne dobe sploh ni. »Kar lepo delajte naprejtako, kot ste dosedaj. Saj ste pridni!« Nekako nismo mogliverjeti, da prav slišimo. Saj je nekaj logike v tem pojasnilu. Čeje vzrok čakalne dobe v pomanjkanju osebja (in tega bo vednoveč!), potem se dodeli pomoč in problem je rešen. Toda po meninerazumljivih mehanizmih se pri kronično dolgih čakalnihdobah z dodatkom pomoči problem praviloma ne reši. To veljazlasti za tiste preiskave ali posege, ki jih isto osebje opravlja tudiv popoldanski, zasebni dejavnosti.Ker pa verjamemo v pravičnost in modrost vodstva, je vodjadejavnosti dr. Bernard Meglič naslovil na vodstvo pisno prošnjoz utemeljitvijo, zakaj potrebujemo dodatnega diplomiranegazdravstvenika v laboratoriju za motnje avtonomnega živčevja.Celo več. Sami smo kandidata poiskali, mu razložili delo, organiziralismo mu izobraževanje, sam si želi delati v tem laboratoriju.A nič: »Ni čakalne dobe - ni pomoči!« Sledile so prošnjein pojasnila na različnih ravneh organizacijske strukture SPSNevrologija, nato na strukturah KO za nevrologijo. Odgovoriso bili razumevajoči, a stereotipno jasni: »Ne morete dobiti dodatnegadipl. zdravstvenika, ker nimate čakalne dobe!« Natosem pred glavno vizito na »stari nevri« v klet povabil strokovnegadirektorja SPS, v.d. predstojnika KO, predstojnika katedre.Pravzaprav to sploh ni bilo težko, saj je to vse v eni osebi prof.dr. David B. Vodušek, ki se tudi sicer prav rad osebno seznanis problemi. Razumel (oz. razumeli so) naš problem, pohvalil jeizvedbo in nato odgovoril s šaljivim vprašanjem: »Ali se ne bidalo Francija klonirati?« Morda pa res. Verjetno je napredek vznanosti hitrejši od reševanja birokratskih ovir. Ampak Francini mnogoroki Buda. Kakorkoli, ostajata mu le dve roki in znjima ne more obvladati dveh tipkovnic hkrati. Naj dam primerjavoz imaginarnim operativnim posegom, kjer je čakalnadoba npr. v Trbovljah teden dni, v Novem mestu tri mesecein v UKC Ljubljana leto dni. Ali bi potemtakem v Trbovljahoperiral (pri enakem posegu) le en ali dva kirurga, v Novemmestu trije in v UKC pet kirurgov. Šteti moramo po številurok, ki jih potrebujemo, ne pa po čakalni dobi! »Seveda, drži,«se je strinjala tudi glavna sestra SPS, a hkrati povedala, da »vtem trenutku« ne vidi kadrovske rešitve. Verjamem, hkrati pavem, da »ta trenutek« v kadrovski politiki tako deficitarnega, ahkrati neverjetno podcenjenega, zdravstva pomeni lahko tudiveč let. Reakcija glavne sestre KO je bila bolj temperamentna:»Pa naj podaljša čakalno dobo!« Genialno!Torej se je ost problema od čakalne dobe, ki jo ni, obrnila kvzroku, da je ni: dipl. zdravstveniku Franciju Benku. Franci jesprva mislil, da se šalim, zato je odgovoril s šalo, da ima čakalnodobo, saj so prazniki celo štiri dni. Ko pa so mu peli levite šedrugi: vodja dejavnosti in obe glavni sestri, ga je veselost minilain je ostal brez besed. A nič se ni spremenilo! Čakalna doba jecelo padla na en sam dan! Torej bo treba poseči po subverzivnihsredstvih - vsaj tako so nas učili pri predvojaški vzgoji. Napotimse torej k Francijevi soprogi Mojci, ki sicer dela v naši sprejemniambulanti. Kar nekaj v tri dni začnem nalagati o pospravljanju,emancipaciji, ki se kaže v tem, da mož doma pobriše prah,pomije posodo itd. Skratka, nakladam neumnosti, kar je splohmoja navada. Ni odziva, le smeh. Ko pa le povem, da bi bilodobro, če bi Francija tako zaposlila, da bi le imel čakalno dobo,mi smeje reče: »Ah, to ni problem, moji fanti (imata dva sinova)mi vedno pomagajo, da mi gospodinjstvo res ni problem!«Oh, Jezus, ali so marsovci? Pa ima DBV spet prav. Klonirati jihmoramo. Nato poskusi pri Mojci še kolega Meglič, a se poskuskonča z enakim (ne)uspehom. Torej ostane samo še nepričakovani,direktni napad. Nekaj takega kot XII. soška ofenzivapri Kobaridu. Z gostobesednostjo, ki meji na bobneči topovskiogenj soške fronte, Francija stisnem v kot. Sprva se šali, natopa se zgodi tisto, česar si nikakor nisem želel. Njegova širokaprekmurska duša se zlomi. Pobledi, dvigne desnico k levi ramiin jo iztegne v komolcu, kar skupaj z odkimavanjem še posebnopoudari njegove besede: »Ne! Ne, dr. Grad. Jaz ne morem rečiljudem naj pridejo čez 14 dni. Saj jih vendar skrbi za zdravje!«Utihnil sem. Ne morem ga prepričati v nekaj drugega, saj vem,da ima prav. Pa še sam tako mislim. Kako že pravi slovenskipregovor? Oslu, ki dobro nosi, se še naloži. Pomoči nismodobili.Anton GradISIS december 2007