ISIS december 07.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

34AKTUALNOKajenje je odvisnostMartin LasičZaradi trenutno aktualne tematike kajenja v zaprtih prostorih,na delovnih mestih in tudi doma, sem se kot zdravnik,ki se tako rekoč vsak dan srečuje s posledicami kajenja, inzaradi znanja, ki ga imam s tega področja, čutil dolžneganapisati nekaj več o kajenju, kadilcih ter o zdravstveni problematiki,ki je povezana s kajenjem. Kadilci so namreč kar naenkratpostali iztrebljana vrsta, ki ne more več povsod zadovoljevati svoje razvade.Žalostno pa je, da se ta razvada primerja z vsemi ostalimi, hkratipa se nihče noče ali ne upa vprašati, oziroma vsi vedo, pa si nihče neupa povedati, kaj kajenje sploh je.V medicinski literaturi je pogosto zapisano, da je kajenje odvisnost.Nikotin 1000-krat hitreje zasvoji od alkohola, 10- do 100-krat hitrejeod barbituratov ter 5- do 10-krat hitreje kot morfij ali kokain. Vendarje za razliko od ostalih trdih drog legalen. In zato se kadi. Na veliko,smrdeče in predvsem v smrt. Počasno, kruto, ponižujočo. Kot zdravnikinatančno poznamo pomen zadnjega stavka.Odvisnost od nikotina se razvije različno hitro, odvisno od posameznegaorganizma. Rezultat pa je povsod enak. Ko začneš vnašati vtelo nikotin, le-ta vpliva na acetilholinske nikotinske receptorje. Ker jevsebnost nevrotransmiterja prevelika in s tem prevelik živčni signal, setelo ubrani z zmanjšanjem števila receptorjev. Ko pa nehamo z vnosomnikotina, pride do premajhnega živčnega signala in posledično našetelo zahteva novo dozo nikotina. Zakaj torej sploh kadimo, saj naše telonikotin (cigareta) potrebuje šele potem, ko smo že odvisni? Na začetkuimajo kadilci naslednje simptome, ki pa so daleč od prijetnega občutka:slabost, omotičnost, hitro bitje srca. Zakaj potem kadimo že na začetku?Pacienti največkrat navedejo v svojo »obrambo«, da se jim zdi »kul«,počutili so se odraslega, samostojnega, da so lahko končno odločali osvojem življenju, dajalo jim je občutek moči, počutili so se upornikedo družbe, pričakovali so, da bodo tako lažje sprejeti med »prijatelje«,nekateri so mislili in še mislijo, da bodo shujšali... In od kod jim vsete ideje, ti izgovori? Namreč, tobačna industrija in marketing sta eno.Hodita z roko v roki. Potrošnike želita že od malega navaditi, da kupujejocigarete. Oglašujejo se v vseh možnih medijih, na vse mogoče načine.Glavna pri tem so predvsem subtilna sporočila. Ne prisilijo nas neposredno,temveč diskretno. Tako se cigarete pojavljajo v filmih, tiskanihmedijih, na reklamnih panojih, povsod. In kar je najhujše, začnejo žetako rekoč pri otrocih! Želijo jih navaditi kaditi, da bodo za čim dlječasa postali njihovi stalni odjemalci. Grdo!Vsaka pokajene cigareta vsebuje približno štiri tisoč snovi. Kajnatančno, nam tobačna industrija nikdar ne bo izdala. Vseeno pa poznamonekaj sestavin. Prvo sredstvo je nikotin, ki povzroča odvisnostna način, ki je opisan zgoraj. Da prodre nikotin v telo najhitreje prekopljuč, je naravnost genialno. Hitreje lahko vnesemo v telo substance leše parenteralno. Da nikotin pride od cigarete v možgane, je potrebnihle deset sekund. Poleg tega vsebuje vsaka cigareta še približno šestdesetdrugih rakotvornih snovi. Med drugim tudi benzopiren, snov, ki je visokomutagena in kancerogena, ter nitrozamine, ki imajo naziv »smrtnorakavtvorec«. Najdemo lahko tudi vodikov cianid, s katerim so Nemci meddrugo svetovno vojno množično pobijali žide v plinskih celicah. Kocigareta izgoreva, se sprošča tudi ogljikov monoksid, tako imenovanitihi ubijalec. Na telo vpliva tako dolgoročno kot tudi kratkoročno. Včasihmanjka le še ena cigareta, da človeka zadane nenadna srčna smrt. Sproščajose prosti radikali, ki poškodujejo celice, povzročajo spremembegenskega materiala, poškodujejo kožo, žilje, večinoma o prostih radikalihin njihovemu učinku vemo že vsi. Moč je najti svinec 210 ter polonij210. Slednja dva sta radioaktivna elementa. V katranu se prenašata vpljuča, kjer se usedeta predvsem na razcepišče sapnice.Učinki pokajenih cigaret se ne seštevajo, množijo se! Počasi. Izraz,da je vsaka pokajena cigareta nov žebelj v krsti, drži. Rek, da pa bomoimeli zato le bolj okovane krste, tudi, saj nas bodo prej in hitreje potegnilepod zemljo. V Ameriki potegnejo cigarete v prerani grob na dan1205 ljudi, kar znese 440.000 ljudi na leto. Na svetu potegnejo cigaretev prerani grob približno 16.000 ljudi na dan, to je skoraj šest milijonovna leto. SZO računa, da bo v 100 letih umrlo zaradi kajenja milijardaljudi, saj število kadilcev v svetu eksponentno raste.Kajenje vpliva najmočneje na telo preko srčno-žilnega sistema. Kadilciimajo namreč večjo zbolevnost srčno-žilnega sistema: prizadenejih lahko nenadna srčna kap, prosti radikali poškodujejo stene žil. S temse omogoči nalaganje holesterola v stene, nastane ateroskleroza in z njozoženje premera žilja. Poleg tega nikotin poveča sproščanje adrenalinain s tem se poveča srčna frekvenca ter zožijo žile. Kot pozna posledicase lahko pojavi angina pektoris oziroma kasneje nenadna srčna kap. Poraziskavah naj bi imel kadilec, star pod 40 let, petkrat večjo možnostnenadne srčne smrti kot nekadilec.Poleg na srce imajo cigarete vpliv še na dihalni sistem. Razvije sekronični kadilski bronhitis, ki mu lahko sledi emfizem. Kot poznaposledica prvih dveh je kronična obstruktivna pljučna bolezen. Na začetku»kadilske kariere« so prisotni pogosti bronhitisi ter prehladi inpljučnice. Seveda vsemu temu sledijo rakave bolezni pljučnega tkiva,dihalnih poti, grla, glasilk.Največji udarec za moške je, da ne bodo mogli več ustrezno uporabljatisvojega spolnega uda, saj kajenje povzroča impotenco. Iz tega sledirek: »Uživaš ob lulanju? Po toliko cigaretah kaj drugega z njim mordane boš več mogel početi!« Pri moških kadilcih je namreč 85 odstotkovvečja verjetnost razvoja impotence kot pri nekadilcih.Pri ženskah kajenje prav tako povzroča neplodnost, zato zanje veljarek: »Večina žensk se pritožuje nad bolečinami pri porodu, tebi bomogoče prizaneseno!«Ker smo ljudje socialna bitja in med seboj komuniciramo večinomaz govorom, bo naslednja resnica nekoliko boleča, ampak ravno prava:»Naslednji punci bo po tvojih besedah morda kar toplo pri srcu, ko bovsebina njenega želodca na pol poti proti ustom!« Kajenje povzročaslab zadah.Cigarete vplivajo tudi na možgane. Pri kadilcih se lažje razvije Alzheimerjevabolezen, opažen je tudi hitrejši upad kognitivnih funkcij.Seveda pa cigaretni dim sodeluje pri nastanku mnogih rakavih bolezni.Prej sem že omenil rake pljuč. Sledijo jim rakave bolezni ledvic. Pogostiso raki v ustni votlini, rak žrela, grla, prsi, materničnega vratu priženskah. Povečano je tveganje za nastanek levkemij, rakov kože, jeter,tankega in debelega črevesje ter rektuma in mehurja.Za konec: pasivni kadilci smo prav tako dojemljivi za zgoraj našteteISIS december 2007