ISIS december 07.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

126PERSONALIAKlinika za ginekologijo in perinatologijoProf. dr. Iztok Takač, dr. med.,svetnik, vodja klinike za ginekologijo inperinatologijoDr. Darja Arko, dr. med., predstojnicaoddelka za ginekološko onkologijo inonkologijo dojkProf. dr. Igor But, dr. med., predstojnikoddelka za splošno ginekologijo inginekološko urologijoAkad. prim. prof. dr. Veljko Vlaisavljević,dr. med., višji svetnik, predstojnik oddelkaza reproduktivno medicino in ginekološkoendokrinologijoAleksander Sikošek, dr. med., predstojnikoddelka za perinatologijoDrugi samostojni medicinski oddelkiDr. Bogdan Čizmarević, dr. med.,predstojnik oddelka za otorinolaringologijoin cervikofacialno kirurgijoProf. dr. Dušica Pahor, dr. med.,predstojnica oddelka za očesne bolezniTomaž Varga, dr. med., predstojnik oddelkaza pljučne bolezniMag. Tanja Hojs Fabjan, dr. med.,predstojnica oddelka za nevrološke bolezniMag. Rajko Saletinger, dr. med.,predstojnik oddelka za nalezljive bolezni invročinska stanjaPrim. doc. dr. Jovan Miljković, dr. med.,predstojnik oddelka za kožne in spolnebolezniProf. dr. Alojz Gregorič, dr. med., svetnik,predstojnik klinike za pediatrijoDoc. dr. Blanka Kores Plesničar, dr. med.,svetnica, predstojnica oddelka za psihiatrijoSkupne medicinske službeMag. Maksimiljan Gorenjak, mag. farm.,predstojnik oddelka za laboratorijskodiagnostikoPrim. Jožef Matela, dr. med., predstojnikradiološkega oddelkaLidija Lokar, dr. med., predstojnica oddelkaza transfuziologijo in imunohematologijoPrim. prof. dr. Zmago Turk, dr. med,predstojnik oddelka za fizikalno inrehabilitacijsko medicinoPrim. mag. Rajko Kavalar, dr. med.,predstojnik oddelka za patološkomorfologijoSilvo Koder, mag. farm., predstojnikcentralne lekarneProf. dr. Andreja Sinkovič, dr. med.,svetnica, predstojnica oddelka zaznanstvenoraziskovalno deloIn memoriamGvido Gumzej, dr. med. (23. 2. 1967–27. 5. 2007)Gvido Gumzej, dr. med.Tistega ponedeljka, 28. maja letos,je na jutranjem nevrokirurškemsestanku zevalo praznomesto ob mizi, v prisotnih papraznina zaradi nerazumnepoteze usode, ki je iz naših vrst jutro poprejna mah vzela kolega Gvida Gumzeja,dr. med., specialista nevrokirurga. Večiniod nas je bila njegova strast do hitrosti inmotorjev šele takrat razkrita.Rodil se je v Stuttgartu v Nemčiji, kjer jebil do šestega leta. Osnovno in srednjo šoloje obiskoval v Brežicah. Leta 1986 se je vpisalna Medicinsko fakulteto v Ljubljani in jokončal leta 1993. Že kot študenta ga je očaralanevrokirurgija, zato se je na nevrokirurškioddelek vrnil opravljati stažiranje. Ker postrokovnem izpitu leta 1994 ni uspel v istemletu pridobiti statusa mladega raziskovalca, jesedem mesecev delal na kirurškem oddelkuSplošne bolnišnice Brežice. Marca 1995 se jekot zdravnik specializant zaposlil na Kliničnemoddelku za nevrokirurgijo in kot mladiraziskovalec začel magistrsko delo. Specializacijoiz nevrokirurgije je začel leta 1997 injo končal leta 2002. Zaradi spleta objektivnihin subjektivnih okoliščin magistrskega delani končal, čeprav ga je že spisal, v polnem zamahupa se je predal kliničnemu delu in kotspecialist nevrokirurg hitro napredoval. Bilje spreten in samozavesten kirurg, uspešnoje operiral tako tumorje kot anevrizme, anjegov ožji strokovni interes je bil kirurškozdravljenje bolezni hrbtenice, kjer so gaprivlačile tehnične novosti, ki jih je zaradisvoje izjemne praktičnosti z lahkoto uvajal vnaš prostor. Veliko je vlagal v izobraževanje,vedno je bil pripravljen takoj sodelovati skolegi travmatologi in ortopedi pri najtežjihspinalnih problemih in obetal, da bo postalvrhunski spinalni nevrokirurg.Pri bolnikih je užival zaupanje in spoštovanje,znal se jim je približati in jih razbremenitistisk s svojo neposrednostjo. Naoddelku je bil dostopen in priljubljen, vednodobre volje in pozitiven. Bil je ponosen, da jeBrežičan, in tam je imel res veliko prijateljevin znancev. Ustvaril si je družino, staršem jebil v ponos. Pripravljal je veliko praznovanjeob svoji štiridesetletnici. Osebna izkušnja oranljivosti in minljivosti človeškega življenjaob hudi bolezni očeta, za katerega je medboleznijo vzorno skrbel, ga je še utrdila vprepričanju, da si moramo ljudje vse povedatinaravnost in imeti pristne odnosemed seboj. In tudi zaradi tega smo ga imelisodelavci radi.Za njim ne ostaja le strokovna praznina…Roman BošnjakISIS december 2007