57D E L O Z B O R N I C Ekos še tako težkim izzivom. Zdravstvo je izjemnotežek izziv, sama sem bila navajena bolnikovv gospodarskem smislu... podjetij, ki jih je bilopotrebno sanirati. V sistemu zdravstva je tolikoodprtih priložnosti in to mi daje po teh skorajdveh mesecih res moči in elana, da verjamem,da lahko skupaj storimo mnogo. S predstavnikiZdravniške zbornice sem se imela že priložnostnekajkrat srečati. Govorili smo o zelo aktualnihtemah, o nacionalnem programu, za kateregavemo, da ga nujno potrebujemo, da nujnopotrebujemo ta kažipot za naprej, da nismosamo gasilci, ki gasimo vsak dan, ampak smotisti, ki trdno vidimo prihodnost. Predstavnikizdravstvene dejavnosti govorijo o različnihtežavah in velikokrat naštevajo stvari, ki sona videz nerešljive. Tudi o Zdravniški zborniciimajo veliko povedati. Dostikrat povprašam inpravim: »Pa saj ste vi člani Zbornice, zakaj nereagirate, zakaj ne dajete tam pobud?« Nakarpravijo, da ne gre, ne vem, ali ni dovolj pogumaali dovolj energije. Vsekakor sem prepričana,da je Zdravniška <strong>zbornica</strong> tista, ki je ogromnopripomogla in lahko pripomore k razvojuzdravstva v Sloveniji, k temu, da bomo imelijutri zadovoljne paciente in seveda zadovoljneizvajalce. Kajti to lebdenje v zraku, ki se ga čutiiz vseh javnih zavodov, je vendar tisto, ki opozarjana to, da so spremembe potrebne. Ne tistespremembe, ki obrnejo vse na glavo, ampaktiste, ki na kakovosti že obstoječega nadgradijonekaj novega. Kajti tisto, kar je danes dobro,pomeni, da jutri že ni več prav, jutri moramobiti boljši, kakovostnejši. Ob predsedovanjuEvropski uniji je velika priložnost za vse vas,ki ste strokovnjaki ne samo nacionalnegakova, ampak tudi evropskega in svetovnega.Tu je priložnost za to, da se na konferencah, kijih bomo organizirali, s poudarkom na raku, spoudarkom na informacijski podpori zdravju,izmenjajo nove izkušnje in da Slovenija stopiše korak višje na piedestalu na področjuzdravstva, ki ga sicer že ima. Najlepše čestitkevsem slavljencem, najlepše čestitke Zdravniškizbornici. Verjamem, da ta vlada o ukinjanjuZbornice ne razmišlja, vsaj v tem mandatu ne.Srečno vsem.Govor častnega pokrovitelja,predsednika državnega zbora,Franceta Cukjatija Drage kolegice, kolegi, spoštovana ministrica,ob takem jubileju, kot je 15-letnica, se človekz veseljem ozre nazaj v zgodovino, tudi z nekonostalgijo, nekim veseljem, saj veste, lepo seje spominjati mladih let. Mislim, da so tističasi zelo zanimivi za vse nas, ne samo za tiste,tukaj jih je mnogo, ki smo resnično delali ingarali. Nismo garali samo s šampanjcem, karste videli na fotografijah. Veste, v tistih časih,v 80. letih, ko je cvetelo neko razburljivo dogajanjev Sloveniji in želja po demokratizaciji,po osamosvojitvi, po neki novi državni tvorbiitd., se je rojevala, kot ste slišali gospoda predsednikaZdravniške zbornice, tudi v zdravniškihvrstah želja po ponovni vzpostavitvizbornice. Od vsega začetka je obstajala nekaideja o tej zbornici, ne samo vprašanje plačzdravnikov, zato imamo sindikate. Ne samoželja po strokovnem izobraževanju, to je resničnoin se je izkazalo tudi za dobro, nalogaSlovenskega zdravniškega društva, ampaknekaj drugega, česar nismo imeli do takrat,to je ustanovitev Zbornice. Neka povezanostzdravnikov, ki potem kot en sistem vpliva nazdravstveno politiko. Na tisto politiko, ki določane samo pogoje dela v zdravstvu, ampakodloča tudi, kako bo ta sistem služil bolnikom.In če pogledate, kdo pravzaprav najbolje poznaprobleme bolnikov danes? Kdo, če nezdravnik? Kdo tudi vidi in čuti na svoji kožinapake zdravstvenega sistema, ki ovirajo deloali pa ne dopuščajo najbolj učinkovitega delaza bolnike? Kdo, če ne zdravnik? In kdo naj bivso to znanje, vse to čutenje, vse to odkrivanje– intuitivno, pa tudi strokovno, statistično intako dalje – zbral in nekako, rekel bi, politiziral,če ne Zbornica? In kdo naj bi bil tisti, ki naj bita dognanja, ta odkritja, to čutenje razumel inmu prisluhnil, če ne politika? Glejte, v tistihčasih, ko se je rojevala Zbornica, je bilo to neprestanopred očmi. Še ob koncu 80. let, še predZakonom o zdravstveni dejavnosti, še predensmo lahko ustanovili Zbornico, smo v tistihmanjših skupinah že oblikovali prvi registerzdravnikov <strong>Slovenije</strong>. Mi smo imeli že dve letipred zakonom ali vsaj leto in pol ta register,priimek in ime, kje dela, koliko je star. In sicersmo imeli po vseh bolnišnicah in zdravstvenihdomovih ljudi, ki so delali seznam, aktualniseznam. In ko smo imeli ta register, smo žepred zakonom oblikovali volilne enote, se pripravljalina volitve, oblikovali osnutek statuta,pravilnik o volitvah. Ko je bil zakon sprejet,smo v mesecu in pol, niti v dveh mesecih,že imeli prvo konstitutivno sejo. FrancetuBučarju, takratnemu predsedniku skupščine,se zahvaljujem, da nam je dovolil, da smo vveliki dvorani imeli to ustanovno skupščino. Inpotem se je začelo. Zdravniško društvo nam jezagotovilo prostor: kletna soba, drugega ni bilo,4x2 metra, ena miza, računalnik, veste kakšnezmogljivosti je imel, in potem se je začelo. Inpoglejte, kaj je danes. V 15 letih tako močnaorganizacija, enotna, brez prepirov, ki jih je bilonekako čutiti na začetku med zdravniškimiorganizacijami. In ponovno poudarjam, ciljZdravniške zbornice je organizirati delo, nesamo za posameznega zdravnika, za njegovoizobraževanje, za organizacijo dela in pomoč,ampak tudi za celoten zdravstveni sistem.Vplivati na politiko, to je najbolj verodostojensogovornik politiki za zdravstvo. Verjemite mi.Že v prvih letih, ko smo, v začetku še ne kotZbornica, sodelovali pri oblikovanju Zakonao zdravstveni dejavnosti, so bile mnoge zelodobre stvari vnešene prav z našim naporom.In doslej še noben zdravstveni zakon ni zdržalveč kot deset let, ta je zdržal več, čeprav je potrebenpopravkov, kajti novi izzivi zahtevajospremembe. In ponovno poudarjam, dva pogojamorata biti izpolnjena, da bo ta učinekv korist vsem, vsej državi: da vse zdravniškeorganizacije ostanejo med sabo povezane, dasodelujejo, ter da Zdravniška <strong>zbornica</strong> kot taka,grajena na resnično parlamentarni ravni, to sepravi, kjer resnično dobijo vse volilne enote,vsi, ki so pripravljeni delati, glas v zbornici,vpliv na zbornico, da ta <strong>zbornica</strong> zna pritegnitves sistem dogajanja v zdravstvu, ga oblikovativ sprejemljivo obliko in ga ponuditi politiki.Politika pa naj ne bo neumna in naj ne zavračate na krožniku prinešene možnosti. Kadarkolije v teh 15 letih, to lahko rečem, politika zavrnilatehtne, premišljene predloge Zbornice,France Cukjati, dr. med., predsednik Državnegazbora in častni pokroviteljse je izkazalo za zelo napačno. Zelo sem vesel,da je gospa ministrica tako pozitivno prikazalasvoj odnos do Zdravniške zbornice. Želim, data <strong>zbornica</strong> ohrani čut za nacionalno zdravje,za naš zdravstveni sistem, za zdravnika kottistega nosilca, ki je pravzaprav odgovoren,ne samo za enega pacienta, za vse paciente zavso državo na nek način, da to ostane prisotnoin, da se tega vedno znova zavedamo. Če kdaj,<strong>december</strong> 2007 <strong>ISIS</strong>
58D E L O Z B O R N I C EPrim. Stanislav Mahne, dr. med., prim. Gustav Weilguny, dr. med., prof. dr. Vladislav Pegan, dr.med. (z leve)potem sedaj, v državnem zboru, lahko rečem,da mi ni žal, da je slovensko zdravništvo šlopo tej poti, mi je pa žal, kadar politika tega nezna ceniti.Obrazložitev dodelitve Hipokratovegapriznanja prim. Gustavu Weilgunyu,dr. med. Prim. Gustav Weilguny, dr. med., se je rodil9. 3. 1935 v Ljubljani, kjer je končal osnovnošolo in klasično gimnazijo. Odločil se je zaštudij splošne medicine in diplomiral leta 1960na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Obveznistaž je opravljal deloma v Ljubljani, deloma vtrboveljski bolnišnici.Po opravljenem strokovnem izpitu se je leta1962 zaposlil kot splošni zdravnik v slovenjgraškemzdravstvenem domu in se leta 1964preselil v Koper. Nadaljeval je z delom splošnegazdravnika v tukajšnjem zdravstvenemdomu, s terenskim delom in občasnim delomv šmarski ambulanti ter v ambulanti za pregledvozniških kandidatov. Leta 1968 je postal tudiizbrani zdravnik v podjetju Slavnik, saj takratspecializacije z medicine dela še ni bilo. Natose je odločil za specializacijo iz dermatovenerologijein jo končal leta 1974. Organiziral jeprvo redno dermatovenerološko ambulanto inkožnovenerični dispanzer v splošni bolnišniciIzola, ki je pričela z delom v prostorih starepiranske bolnišnice. Vzporedno z osnovno zadolžitvijoje šest let poučeval dermatovenerologijotudi na srednji zdravstveni šoli v Piranu.V letih od 1984 do 1988 je bil direktor tedanjebolnišnice Piran. Poleg tega je vsa leta delovalv dermatološki sekciji SZD, zlasti z dejavnimsodelovanjem pri podiplomskih tečajih zaosnovno zdravstvo v okviru Kogojevih dnevov.<strong>ISIS</strong> <strong>december</strong> 2007Več mandatnih dob je bil član razširjenegastrokovnega kolegija dermatovenerološkeklinike v Ljubljani. Kljub majhnosti enote vSB Izola so uspeli organizirati nekaj srečanjslovenskih dermatologov na Obali. Bil je edenod pobudnikov dobrega sodelovanja s kolegifarmacevti, tako na lokalni kot na republiškiravni, npr. pri pripravi teme za podiplomskoizobraževanje farmacevtov. Organiziral je tudisekcijsko srečanje goriških, koroških in obalnihfarmacevtov s samostojnim strokovnim programom.Poleg tega je bil somentor inženirjufarmacije za specializacijo s področja pripravemagistralnih zdravil. Do leta 2006 je bil stalnisodni izvedenec za dermatovenerologijo.V okviru podiplomskega izobraževanjav osnovnem zdravstvu je vrsto let po predhodnihdogovorih pripravljal predavanja zamedicinske sestre in zdravnike v Izoli in Luciji.Vsa leta delovanja kor dermatovenerolog jesodeloval pri mnogih oddajah na koprskemradiu in TV.Kot dermatolog je bil mentor več kot 80zdravnikom, ki so opravljali obvezni zdravniškistaž po nekdanjih predpisih, ter 22 zdravnikomv okviru njihovih specializacij, ki so v svojemprogramu obsegale dermatovenerologijo.Zdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong> svojemučlanu prim. Gustavu Weilgunyu, dr. med.podeljuje Hipokratovo priznanje za izjemnezasluge pri stanovskem in organizacijskem deluter bistveni prispevek k ugledu slovenskegazdravništva in zobozdravništva. Obrazložitev dodelitve Hipokratovegapriznanja Marku Petriču, dr.dent. med. Marko Petrič, dr. dent. med., se je rodil 4.12. 1933 v Ljubljani, v Kranj se je preselil leta1937. V Kranju je obiskoval osnovno šolo ingimnazijo ter leta 1952 maturiral. Istega leta seje vpisal na Medicinsko fakulteto, oddelek zastomatologijo, v Ljubljani in julija 1957 diplomiral.Istega leta se je zaposlil v zdravstvenemdomu v Kranju, kjer je bil 18 let strokovnivodja zobozdravstvene službe. Od leta 1994je bil zasebnik s koncesijo za oralno kirurgijodo leta 2000, ko se je upokojil.V šolskem letu 1970/71 je opravil podiplomskištudij javnega zdravstva na šoli A.Štamparja Zagreb (oddelek v Ljubljani). Učilse je tudi pri prof. Čelešniku. Ko je bila danazakonska možnost za specializacijo iz oralnekirurgije, je postal prvi specialist oralne ki-Prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., Marko Petrič, dr. dent. med., Diana Terlević Dabić, dr. dent.med. (z leve)