STROKOVNA SREČANJA113poučnih predstavitvah bolnikov praktičnodokazoval, da se najpomembnejše ugotovitvevčasih skrivajo v komaj opaznih detajlih. Inda, če vemo za kako zahtevne odločitve grepri tem delu, predvsem tehta največja skrb zabolnika in želja po resnici, kar pa ne daje hitroobjavljivih rezultatov. »Prevožena kilometrina«velja več od vprašljivo zbranih točk, še vednotako pomembnih v nekaterih krajih, kjer se (še)ne govori javno o inflaciji v »znanosti« in stroki.Želeti je, da se zgledi iz dobre tuje prakse primejopri katerem od mladih vedoželjnih slušateljev.Seveda se znanje pridobi lahko le z delomv razvitih centrih ob mojstrih poklica, ne nakongresih ne z visoko samocenjeno znanostjov domačih logih. Iz <strong>Slovenije</strong> se že več kot desetlet v tujini ni dlje časa izobraževal nihče, če neštejemo postopoma nabirajočih se izkušenj obspremljanju bolnikov nekaterih strokovnjakov,ki so se zunaj izobraževali že prej.Petr Marusič iz Prage (Motol) je predstavilizkušnje elektro-klinične diagnostike v predkirurškipripravi bolnikov v epileptološkorazviti srednjeevropski državi. Štirje centri zakirurgijo epilepsij na Češkem, sodobna oprema,multidisciplinarni timi, stopenjsko organiziranamreža epileptološke oskrbe, povezaves temeljno nevroznanostjo in s svetom. Za nasso te primerjave še posebej zanimive; enako ališe bolj je stroka razvita na Madžarskem, kjerse je pred 100 leti rodila Mednarodna Ligaproti epilepsiji. Razlogov za ponos, razen daljudje vztrajajo pri delu v komaj sprejemljivihrazmerah, nimamo.Domačini (Lorber, Kržan, Ravnik) smoprikazali večletne izkušnje pri uvedbi VTM(videotelemetrije, monitoriranje napadov inUčitelji in organizatorji 1. praktične šole epilepsije v Radovljici, avgusta 2006 (foto: Matevž Kržan)EEG-ja na daljavo): aparatura iz donacije,uvedba metode in meritve za magisterij(Lorber) pri Centru za epilepsije otrok inmladostnikov, izobraževanje v Londonu inv Clevelandu, dolgoletni kadrovski zastoj.Odraslim danes v KC snemajo le video-EEGv epileptološko skromnih in domala improviziranihpogojih.Šola se v teoretičnem delu tematsko povezujes prikazom raziskovalne dejavnosti. Letosje Patrick Chauvel predstavil delo laboratorijaINSERM Marseille, ki omogoča podrobnejšoopredelitev napadov iz senčnih in čelnih regij,utemeljeno na analizi elektro-kliničnih korelacijiz temporalnih in frontalnih struktur inpoti propagacije. Poročal je še o raziskavah, skaterimi so proučevali doslej manj znano vlogostruktur pod hipokampusom (peririnalni inentorinalni korteks). Z implantacijo elektrodin električno stimulacijo amigdale, hipokampusain rinalne skorje so ugotovili, da »sanjskastanja« (déjà vu in reminiscence prizorovdéjà vecu) odražajo spremenjeno fiziologijorinalnega korteksa in da pogosteje izhajajoiz entorinalnega korteksa kot iz amigdale inhipokampusa: déjà vu bolj iz entorinalne,reminiscence pa iz peririnalne skorje.Organizacija, didaktika: šola 2006 v Radovljiciz udeležbo 30 slušateljev iz 10 državod Italije do Rusije, s podporo francoskegainštituta, donatorjev in štipendij Evropskekomisije Mednarodne Lige, je nakazala, kakodidaktično prilagoditi delo. Na drugi šoli je bilo20 slušateljev iz petih držav. Francoski tim – vsisodelavci so iz enako delujočih laboratorijev –je prvič predaval v angleščini slušateljem, ki jimnič od povedanega – za razliko od francoskih– ni bilo samoumevno in so morali pouk boljstrukturirati. Za komunikacijo in premoščanjenesporazumov, ne jezikovnih, ampak metodoloških(velike razlike v kakovosti klinikein EEG-ja) in konceptualnih (»nacionalnihtradicij«), delujemo srednjeevropski člani(domači, češki gost) strokovnega odbora. Zatosmo v II. šoli zmanjšali skupine in pripravili večgradiva. Mnogim je neobičajen stil: neformalnakomunikacija med učitelji in slušatelji, humor,vedenje, ki modelira veselje do dela z bolnikiin z »veliko učiteljico« epilepsijo.Delo slušateljev: posterji in predstavitveprimerov ponujajo možnost, da se slušatelj preizkusiv postavljanju elektro-klinične hipotezein od izkušenih pridobi nasvet za nadaljnjoobravnavo pacienta. Koristi mu zbirka preglednihčlankov.Koristnost za domačo prakso: izkušnjaje pomembna za slovenske strokovnjake.V odsotnosti multidisciplinarnega tima zaepilepsije odraslih so mednarodna srečanjanadomestek za strokovno komunikacijo, ki bimorala potekati vsak dan. Lani smo se dogovoriliza obravnavo štirih bolnikov v tujini, karprihrani čas družinam in denar zavarovalnici.Letošnji izkoristek: načrt za dva potencialnokirurška bolnika; diagnoza vsaj enega bolnikas kromosomsko nenormalnostjo (obročasti chr20) iz običajnega EEG-ja. Ni dvoma, koristnoje podatke o bolniku in posnetke izpostaviti šedrugemu pogledu. Poučna so soočenja o odraslih,nekdanjih pediatričnih pacientih: kaže sepotreba po sistematični predaji podatkov inpacientov, ki prehajajo iz multidisciplinarnepediatrične obdelave v netimsko vodenje nevrologa.Zdi se, da zaklad podatkov iz otroštvani dovolj uporabljan. A zgodi se, da se diagnozaizjasni šele v odrasli dobi; zlasti zaraditehnološkega napredka preslikavnih metod.Včasih presenečajo drugačne interpretacije:znova podane, a drugačne anamneze drugiustanovi v primerjavi s staro dokumentacijo.Zgodovina - učiteljica!Ob domačih izkušnjah pri uvajanju VTMin še vedno nedelujočem multidisciplinarnemtimu za odrasle smo se vprašali, do kdaj bo neustreznaorganizacija zadrževala hitrejši razvojte stroke pri nas. Zaradi razmeroma majhnegaštevila bolnikov v Sloveniji sicer ni racionalnorazvijati zahtevnih epileptokirurških služb, apridobljeno znanje izboljša diagnostično pripravoin izbiro kandidatov za napotitve v tujino.V prihodnosti – predpogoj je bistveno večjaorganizacijska in poslovna podpora stroki – selahko razvijejo manj tvegani kirurški posegiza paciente iz <strong>Slovenije</strong> in bližnjih majhnih inv tem smislu še nerazvitih držav.Načrti: III. praktična šola epilepsije, Radovljica,od 28. do 31. avgusta 2008. <strong>december</strong> 2007 <strong>ISIS</strong>
114ODMEVIKomentar k intervjuju mag. Andreja Bručana vzadnji številki IzideBorut MiklavčičIntervju z mag. Bručanom je zanimiv in predstavlja poskus samoocenitvelastnega dela. To je sicer lahko simpatično, če je takaocena tudi objektivna in temelji na dejstvih, pri čemer je še pravposebej nujno razmejiti svoje uspehe in neuspehe od tistih, kiso jih dosegli drugi. To prav posebej velja za ljudi, ki delajo vjavnih službah in zapletenih sistemih, kot je zdravstveno varstvo, kjerje posameznik, pa čeprav je minister, le ena izmed oseb, ki sodelujepri postavljanju okvirjev za njegovo delovanje. Glede tega intervju, objavljenv oktobrski številki Izide, ne navaja, koliko so k temu prispevalitudi drugi, ki so s svojim delom omogočili uspeh. Ne gre sicer zanikatinaporov mag. Bručana za spreminjanje obstoječih razmer, vendar so vnekaterih navedbah določene trditve, ki jih ni mogoče sprejeti.V intervjuju je za mene moteč odnos mag. Bručana do Zavoda zazdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju ZZZS), saj na nek način podcenjujenjegove demokratično izvoljene organe upravljanja (Skupščina,Upravni odbor) in vodstvo pa tudi uspehe, ki jih je dosegel pri finančnisanaciji. Takšno omalovaževanje izhaja iz njegovega stališča in prepričanja,ki ga je ponavljal ves čas svojega mandata, češ da je vloga ZZZSle finančno izvajati zdravstveno politiko, ki jo določi Ministrstvo. Čebi bilo temu tako, ZZZS v taki obliki ne bi bil potreben, saj bi takšnenaloge lahko opravljala določena administrativna služba pri enem odministrstev. Poleg tega mu v tem primeru zakon ne bil dajal takšnihjavnih pooblastil, kot jih ima. V tem nepoznavanju vloge socialnegazdravstvenega zavarovanja in podcenjevanju ZZZS-ja bi moral iskatirazlog za sodelovanje, ki ga ocenjuje kot neustrezno. Resnica je naslednja:ZZZS je bil za sodelovanje vedno pripravljen. Mag. Bručan lahko pogledav svoj arhiv, koliko predlogov z dnevnimi redi za skupni kolegij je prejelod ZZZS-ja, a si je težko našel čas za njihovo obravnavo. Velikokrat jeprestavil že dogovorjene termine. Kadar pa je do sestanka le prišlo, niimel več kot uro časa. Škoda!Ponovno je potrebno spomniti, da so bile bolniške blagajne v Evropiustanovljene zaradi tega, da bi z obveznim zdravstvenim zavarovanjemin njegovimi sredstvi upravljale zavarovane osebe in druge osebe, kiplačujejo zanj prispevke. To vlogo imajo še danes in ZZZS ni glede teganobena izjema. Pri tem upravljanju ima določeno avtonomijo, ki presegale ponižno izvajanje finančnih obveznosti.Kar zadeva »zasluge« za finančno ugodno situacijo v obveznemzdravstvenem zavarovanju po 1. januarju 2005, je resnica drugačna odtiste, ki jo navaja mag. Bručan. Načela zamenljivih zdravil in pogajanja onjihovih cenah s proizvajalci zdravil oziroma njihovimi predstavniki jeuvedel namreč ZZZS, novembra 2003. Enako velja za cene in standardemedicinskih pripomočkov. Tudi pobuda za spremembo zakonodaje,po kateri zavarovalnice neposredno namenjajo določena sredstva,zbrana s premijami za obvezno avtomobilsko zavarovanje, ZZZS-ju zakritje stroškov zdravljenja poškodb v prometu, je prišla s strani vodstvaZZZS in njegovih organov upravljanja. Poleg tega je ZZZS izvedel nizdejavnosti, ki so občutno zmanjšale stroške obveznega zdravstvenegazavarovanja, prihranki iz tega naslova pa so bili namenjeni za širitevprogramov zdravstvenih storitev in skrajševanje čakalnih dob. Prispevekmag. Bručana pri skrajševanju čakalnih dob je bil v še največji meri vtem, da je kakšen predlog ZZZS podprl in predlagal, katerim izvajalcemoziroma za kateri program naj bi se ta privarčevani denar namenil. Kljubtemu je v času trajanja mandata večkrat poudarjal in javnosti sporočal,koliko in kakšna sredstva je Ministrstvo prihranilo in jih namenilo zaskrajševanje čakalnih dob, čeprav je v resnici šlo za prihranke ZZZS-ja.V svojem intervjuju namreč niti z eno besedo ni navedel konkretnihukrepov oziroma sklepov in predpisov, ki bi jih sprejelo Ministrstvoza skrajšanje čakalnih dob, boljšo dostopnost do zdravstvenih storitevin podobno. Brez aktivnega delovanja organov upravljanja ZZZS-ja bigotovo imel mag. Bručan manj uspehov.Ne morem sprejeti navedbe v Bručanovem »intervjuju« o organihupravljanja ZZZS, ki naj bi delovali tako, da »lahko le ena političnaopcija uveljavljala svoj pogled na sistem zdravstvenega varstva in onemogočaučinkovit dialog.« Skupščina in Upravni odbor ZZZS nistapolitično sestavljena in v njiju ne sodeluje nobena politična opcija alistranka. V teh organih sodelujejo izvoljeni predstavniki zavarovancevin delodajalcev, pri čemer prve volijo reprezentativni sindikati v državi,društva in organizacije upokojencev in invalidov ter kmetov, druge pazbornice in organizacije delodajalcev. Njihovo delovanje je interesnonaravnano, saj sprejemajo odločitve in opredelitve o zdravstvenemzavarovanju, pravicah ter obveznostih s tega področja, o zagotavljanjupotrebnih finančnih sredstev za zagotavljanje pravic in sklepajo dogovorein pogodbe z izvajalci zdravstvenih storitev. To pa ni političnodelovanje, ampak so naloge, ki so jim zaupane z zakonom in v okvirukaterih delujejo od vsega začetka. Glede tega gotovo lahko imajo kdajpa kdaj drugačno stališče, kot ga je imel kakšen minister. Če prihaja vrazpravah do drugačnega mnenja od tistega, kot ga zastopa Ministrstvo,tega ni mogoče označiti za politično delovanje ali opcijo, ampak za dokazdemokratičnih odnosov v družbi, katerim bi moralo prisluhniti tudiMinistrstvo in se pri tem zavedati, da ti organi zastopajo in predstavljajookrog dva milijona zavarovanih oseb v Sloveniji. Težava mag. Bručanapa je bila prav v tem, da tega osnovnega načela, na katerem temeljijo vsasocialna zavarovanja v Evropi, ni nikoli dodobra sprejel. Iz tega izhajajotudi njegove navedbe o usklajevanju predloga o spremembah in dopolnitvahzakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.Še najbolj me bode v oči trditev na koncu intervjuja, kjer mag. Bručantrdi, da je prejšnje vodstvo »zdravstvene zavarovalnice« povečalo njendolg od 11 na 28 milijard SIT, ki jih je nato poravnala sedanja Vlada. Tatrditev je netočna. Dejstvo je, da so se primanjkljaji obveznega zdravstvenegazavarovanja začeli pojavljati že v drugi polovici devetdesetihlet in da jih ni povzročilo nekdanje vodstvo in organi upravljanjaZZZS. Povzročeni so bili z vrsto nesistemskih posegov države v sistemin financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so povečevalinjegove stroške brez možnosti povečanja prihodkov. Takšni posegi vblagajno zdravstvene zavarovalnice so se žal nadaljevali tudi v časumandata mag. Bručana (prenos sredstev za plače pripravnikov nekajčez 3,8 milijarde SIT iz proračuna med obveznosti ZZZS). S temi ukrepiso bile ZZZS-ju naložene tudi obveznosti, ki ne sodijo v zdravstveno<strong>ISIS</strong> <strong>december</strong> 2007