110STROKOVNA SREČANJATudi klinična prehrana in ustrezna presnovnapodpora bolnika sta zdravilo!Katja KogovšekMed 20. in 25. oktobrom 2007 je v Bohinju potekal14. ESPEN-ov tečaj iz klinične prehrane in presnovne podpore.Čeprav je bil tečaj organiziranna prekrasni lokaciji, v hoteluJezero tik ob Bohinjskem jezeru,kamor smo udeleženci tečajaskočili med odmori, nismo imeličasa za občudovanje lepot te čudovite alpskedoline. Organizatorja: Slovensko združenje zaklinično prehrano in ESPEN (The EuropeanSociety for Clinical Nutrition and Metabolism)sta nam pripravila intenziven tečaj izklinične prehrane in presnovne podpore.Tečaja smo se udeležili mladi iz republik nekdanjeJugoslavije, Bolgarije, Romunije, Češke,Slovaške, Litve, Estonije, Portugalske, VelikeBritanije in celo Mehike. Klinična prehranazahteva timski pristop, kar je bilo vidno tudipo poklicih udeležencev; tečaja se nismoudeležili samo zdravniki, pač pa tudi drugizdravstveni poklici, kot so dietetiki, nutricionistiin medicinske sestre.V čast nam je bilo poslušati predavanjapriznanih evropskih strokovnjakov s področjaprehrane in se od njih učiti. Ob poteku tegatečaja je v meni zraslo upanje, da se bodo kljubobčutku brezizhodne situacije v Sloveniji stvaripremaknile k izboljšanju kakovosti zdravljenjain življenja za številne bolnike: bolnike z rakom,kirurške bolnike in tudi druge bolnike skroničnimi boleznimi; predvsem pa za bolnike,ki jim prebavila delno ali v celoti ne delujejoin bi potrebovali nadomestno zdravljenje teodpovedi v obliki umetne prehrane (enteralne,parenteralne) na domu, da bi lahko normalnoživeli. Kljub temu, da je Slovenija že nekajlet članica Evropske unije, smo na področjuklinične prehrane v velikem zaostanku zaostalo Evropo. Še posebej seveda zaostajamona področju parenteralne prehrane na domu,in to za 25 let!Sam tečaj je bil zasnovan tako, da smopodrobneje oziroma ponovno spoznali takofiziološko kot patološko presnovo v človeškemtelesu in se ob tem naučili, kako lahkos primerno presnovno (substratno!) podporobolniku zagotovimo boljše, hitrejše in predvsemkakovostnejše okrevanje. V tečaj sta biliUdeleženci tečajavključeni tudi dve izobraževanji z obveznimpreverjanjem znanja ESPEN-ovega LeonardoDa Vincijevega Life Long Learnig (LLL) programa.Tema prvega je bila ocena prehranskegastatusa bolnika, tema drugega pa kompromitiranočrevo. Na tečaju so oznanili, da bodoLLL-program reorganizirali in tako bo v bližnjiprihodnosti s pomočjo izobraževalnih modulov,objavljenih na internetu, in z opravljenimiizpiti na tečajih in kongresih moč pridobitidiplomo univerze evropskega združenja zaklinično prehrano. Več o tem si lahko preberetena www.espen.org/education.Tečaj je s predavanjem o etičnih načelihklinične prehrane odprl profesor Remy Meier,ki je pri ESPEN-u vodja LLL-izobraževanj.Sledilo je poučno predavanje profesorja LubošaSobotke o vodno-elektrolitskem ravnotežjuin potrebi po mikrohranilih. Sobotka je avtor»biblije« tečaja in osnov klinične prehrane (t.i.The Blue Book), Basics in clinical nutrition,ESPEN. Profesor Peter Soeters je prvi danzaključil s pomembnim predavanjem o aminokislinskiin beljakovinski presnovi. Poudarilje, da je čimprejšnje nadomeščanje beljakovinskihhranil pri bolnikih, ki so v stresu zaradirazličnih dejavnikov in imajo brez hranjenjanegativno beljakovinsko bilanco, življenjskegapomena. Le tako lahko organizem zadovoljivosintetizira gradnike za celjenje ran, imunskiodziv ter preostalo podporo.V nadaljevanju tečaja nam je profesor YvonCarpentier predaval o pomenu pravilne sestaveprehrane pri kritično in kronično bolnih ter onegativnih posledicah hiperalimentacije. ProfesoricaLidija Kompan je v svojem predavanjuzlasti izpostavila pomen ozke kontrole ravniserumske glukoze pri kritično bolnih. ProfesorAllesandro Laviano je v prvem predavanjus svojim prijetnim in slikovitim načinompredstavil pomen prehrane pri kahektičnihbolnikih, v drugem pa poudaril, da je kliničnaprehrana timsko delo. Profesor Alastair Forbes,predsednik ESPEN-ovega komiteja za izobraževanjein klinično prakso, je predaval opomenu probiotikov pri boleznih prebavnegatrakta. Profesor Remy Meier je predstavilnajnovejše smernice za prehrano bolnikov spankreatitisom.Poučili so nas tudi o prehrani športnikov– tako zdravih kot tistih s sladkorno boleznijo,o presnovni adaptaciji telesa na nedejavnost(kronične bolezni, poškodbe, staranje, metabolnisindrom), o prehrani novorojenčkovin dojenčkov, o prehrani pri ledvični odpovedi,jetrni odpovedi, pri pljučnih in srčnihboleznih.Miloš Milošević je sistematično skozi vrstorazličnih raziskav po svetu prikazal vpliv prehranev pre-, peri- in pooperativnem obdobjuter uvrstil pomen prehrane v ERAS-protokol.Profesor Alojz Ihan in profesor Željko Krznaričsta govorila o imunskem sistemu in prehrani,ki ali atenuira ali pa pospeši imunski odgovor.Ne smem pozabiti na predavanje o pomenuprehrane pri onkoloških bolnikih, ki ga jepredstavila mag. Nada Kozjek. Pomembnosporočilo tega predavanja je bilo, da s stradanjemraka ne izstradamo, saj na takšen načinstradamo predvsem zdrave celice. Še posebej jepoudarila, da je tako kot pri drugih kroničnihstanjih pomembno čimprejšnje in zadostnohranjenje za doseganje optimalnega zdravljenjaonkoloških bolnikov. Radikalno zdravljenjez obsevanjem, kemoterapijo in ob tem pridruženokirurško zdravljenje brez ustreznemetabolne podpore vodi v večjo zbolevnost in<strong>ISIS</strong> <strong>december</strong> 2007
112STROKOVNA SREČANJAnenazadnje tudi smrtnost teh bolnikov.Da bi bili udeleženci tečaja zares »aktivniudeleženci«, so nas organizatorji spodbujalik postavljanju vprašanj in razpravi o stanjuklinične prehrane v posameznih državah.Predavatelji so svoja predavanja podkrepilitako s podatki iz različnih svetovnih raziskav,kot tudi s primeri iz lastnih delovnih izkušenj(case reportov). Ob tem so nas spodbujali k dejavnikritični analizi predstavljenih primerov.Organizirane so bile tudi praktične delavnice,v katerih smo se naučili ocenjevati prehranskistatus različnih bolnikov ter načrtovati enteralnoin parenteralno prehrano.Ob koncu tečaja nas je čakal ne prav lahekpreizkus znanja, ki smo ga kljub temu s polnimiglavami podatkov vsi opravili. Čepravje bil urnik tečaja res natrpan, zaznamovan zzgodnjimi vstajanji in razpravami o primerihbolnikov iz klinične prakse pozno v večerničas, ni zmanjkalo časa za medsebojno druženje,izmenjavo izkušenj, znanj in nenazadnjezabavo.Najpomembnejše sporočilo tečaja je, daje prehranska podpora bolnika sestavni delzdravljenja, klinična prehrana pa samostojnastroka, ki se ukvarja s prehransko terapijo.Dokazano je, da prehranska podpora bolnikamed boleznijo in zdravljenjem izboljša učinekzdravljenja bolezni, izboljša kakovost zdravljenjain zmanjša stroške zdravljenja.Kompleksna specializirana prehranskapodpora bolnikov zahteva multidisciplinarenpristop in zato oblikovanje timov za prehranskopodporo (nutrition support teams- NSTs), ki vključujejo zdravnika, medicinskosestro, kliničnega dietetika in farmacevta.Kljub znanim pozitivnim učinkom delovanjaprehranskih timov v zdravstveni obravnavibolnikov pa so le-ti danes v evropskih bolnišnicahna žalost še vedno redkost. Podiplomska praktična šola epilepsijeIgor M. RavnikLiga proti epilepsiji <strong>Slovenije</strong> je od25. do 28. oktobra organizirala II.mednarodno klinično šolo s pokroviteljstvomEvropske akademijeza epilepsijo EUREPA. Majhnakompleksna stroka se v majhni državi nujnoopira na mednarodne povezave. Eurepinučni program je združevalna os za strokovnirazvoj in sodelovanje v epileptologiji; prinašalicenčne točke Eurepe in ZZS.Izhodišče: model praktične šole izhaja izBolnišnice sv. Ane v Parizu, kjer je nevrologJean Bancaud razvil metodo podrobnegavzporejanja kliničnih in bioelektričnih pojavov,učenci – predvsem Patrick Chauvel – paso prenesli znanje po Franciji in svetu. S tempristopom smo se seznanili na kongresih, vpraktični izvedbi pa ob na preiskave in epileptokirurškeoperacije napotenih bolnikih, kijih iz <strong>Slovenije</strong> pošiljamo predvsem v Francijoin Nemčijo. Spremljajoč bolnike in udeleženina šolah smo se odločili za presaditev »EcolePratique Jean Bancaud« zase in za poučevanjespecialistov iz srednje in vzhodne Evrope.Namen: elektro-klinična analiza fokalnihnapadov, soočanje spoznanj sodobne nevrologijeepilepsije z dobro klinično prakso.Način dela: slušatelji v majhnih skupinahobravnavajo izbrane probleme kot v kliničnipraksi. Postopoma, po pretresu semiologijeiz avtoanamneze, heteroanamneze, kamer intestiranj motorike, govora in spomina bolnikav napadu, analizi interiktičnih signalov in iktičnegaelektroencefalograma (EEG) dograjujejohipotezo o izvoru epileptične motnje in njenemširjenju. Ključne so korelacije med kliničnimdogajanjem v napadu in spremembami bioelektričneaktivnosti s površinskimi elektrodamiali stereoelektroencefalografsko (SEEG)iz vsajenih globinskih elektrod. Sledi delo vskupinah. Na papirju natisnjeni posnetki mednapadom v različnih montažah elektrod so navoljo študentom, ki z mentorjem ocenjujejospremembe, na katerih utemeljujejo elektrokliničnohipotezo o izvoru in poteku napada.Sledi soočenje hipoteze s podatki morfoloških(MRI), funkcijskih preslikav (enofotonske izsevnetomografije – SPECT-a ali pozitronskeemisijske tomografije – PET-a) in nevropsihološkihtestov, opravljenih v laboratoriju,včasih tudi invazivnih testov. Intrakarotidnovbrizgani amital - Na uspava polovico možganov;sklepa se o preostalih verbalnih in spominskihzmožnostih po načrtovani odstranitvibolnega predela. Oceni izvida vsake metodesledi pretres njihove medsebojne skladnosti.Ujemanje klinike, iktičnega EEG, morfologije,nevropsihologije in funkcijske preslikavepogosto zadošča pri odločitvi za operacijo.Neskladnost terja ponovno oceno, izključitev»dvojne patologije«, poglobitev metode (dobesedno:namesto lepljenih površinskih vmožgane vsajene elektrode) in ponoven pretresindikacije. Ugotovljena lezija v možganih samapo sebi ne dokazuje, da epilepsija izhaja iz njein da bo z odstranitvijo prenehala.Mentorji: v uvodnem razmišljanju (Ravnik)smo spregovorili o vrednotenju izvirnihzapisov iz »knjige o možganih« - EEG-ju. Vdobri praksi epileptolog bere EEG vzporednoz »zgodbo o človeku« (klinika, napadi). S pogledomnazaj v luči novih kliničnih podatkovje moč drugače razumeti nekoč posnete signaleali pa se, obratno, zaradi EEG-ja podrobnejein usmerjeno spraševati o kliniki, neredkopridobiti neznane/zamolčane podatke. Obdigitalizaciji, ki koristi analizi signala in opredeljevanjulokalizacije in nevrofiziološkihmehanizmov, pa se praksa spreminja usodneje:arhivsko nerodne posnetke na papirju, kjerizkušeno oko mimogrede poišče signale, pomembneza razumevanje bolezenskega poteka(pod vplivom maturacije, genetike, lezije), jezamenjal pohitreni elektronski medij, signaleskril v digitalno obliko, dostopno včasih zlahka,največkrat s težavo. »Odčitavanje resnice zanazaj« je časovno in kadrovsko tako zahtevno,da se ga komajda kdo loti! V Oxfordu so namponosno kazali orumenele EEG-posnetkeizpred 2. vojne. Za odraslega pacienta, kjerbi naš EEG izpred nekaj let pomagal k diagnozi,je na voljo le izvid, arhiv zavržen. Izvidje le tedanji pogled odčitovalca, vrednoten stedanjim znanjem, morda je kakšen podatek»ušel« očem in opisu. Največ se človek naučiz revizijo svojih izvidov. Namesto osebnezgodovine o bolezni in človeku imamo zdajmozaik fragmentiranih, v virtualnem lebdečihpresečnih podatkov. Prilik za »longitudinalna«spoznanja in revizije bo konec, če ne bo kadrovskeokrepitve z EEG-tehnologi za pomočzdravniku v pripravi posnetkov. Še en dokazza »konec zgodovine«?Jean Pierre Vignal (CHU Nancy) je s skromnostjovrhunskega profesionalca na izbranih<strong>ISIS</strong> <strong>december</strong> 2007