ISIS december 07.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

98STROKOVNA SREČANJAbolniku predstaviti in kakšne povratne informacijebo bolnik prejel ob koncu raziskave.Na večino raziskovalcev in udeležencev jesrečanje naredilo močan vtis. Ne samo zaradisodobnih znanstvenih tem in pristopov, temvečtudi zato, ker je vsak prispevek ponudil tudiinformacijo, kaj pomeni in kako nujna je dobrozastavljena organizacija projekta ali raziskaveše pred njenim začetkom. Poleg tega pa tudi,kako zmogljive so današnje računalniškeanalize in hkrati kako prijazni do uporabnikaso že kompleksni programi za različne analizerodovnikov in z njimi povezanih genotipovter fenotipov kompleksnih bolezni. Uporabaslednjih je vedno bolj pomembna tudi medraziskovalci, ki niso zgolj statistično ali računalniškonaravnani, temveč tudi med genetikiin kliniki.Srečanje je imelo tudi svoj očarljivi »praktičnidel«. Za udeležence je bil organiziranogled značilne izolirane populacije Val Borberav severni Italiji, katere poselitev sega vleto 1000 pr.n.št. Dolina je obdana z visokimigorami, ki so predstavljale naravno preprekoin zelo zmanjšale priseljevanje in odseljevanje.Podobne izolirane populacije imamo tudiv Sloveniji, in sicer na področju spodnje inzgornje Selške doline. Študij le-teh predstavljaizvrstno priložnost za odkrivanje genov, vključenihv kompleksne bolezni, kot so osteoporoza,psihiatrične motnje in druge. Raziskavevasi so že v teku; antropološki del študije soopravili na Inštitutu za varovanje zdravja RS,na zeleni signal, torej na sprejetje nekaterihraziskovalnih projektov, ki bodo omogočiligenetski del raziskave, pa še čakamo, vendarjih pričakujemo še v letošnjem letu.Z udeležbo na kongresu smo tako pridobilidodatna nova znanja, ideje in poznanstva napodročju, na katerem že načrtujemo skupnoraziskavo podobne vsebine, ki bo omogočilaprimerjavo rezultatov, pridobljenih na populacijiizbranih obmejnih slovenskih initalijanskih vasi za ugotavljanje kvantitativnihlokusov kompleksnih bolezni. Vsi prispevkisrečanja so objavljeni kot PDF-datoteka, ki senahaja na spletni strani http://www.fobiotech.org/geneticisolates2007/home.html, dostop donje pa je brezplačen.Vpliv ustne higiene na uspešnost zdravljenjaparodontalne bolezniŽeljko B. JakeličStomatološka sekcija Slovenskegazdravniškega društva je v sodelovanjus Sonicare Curaprox organizirala6. oktobra 2007 v hotelu Monsv Ljubljani seminar z naslovom»Vpliv ustne higiene na uspešnost zdravljenjaparodontalne bolezni«. Zaradi pomembnostiparodontalne bolezni in sistemskega vplivaparodontalne bolezni na celoten organizemje sekcija povabila mednarodno skupinopredavateljev, ki so posredovali obsežne inpoglobljene informacije.Kljub izredno slabemu vremenu in obilnemudežju se je seminarja udeležilo presenetljivoveliko udeležencev. Zaradi nedvomno velikegapomena parodontalne bolezni na celotniorganizem ter pomena in vloge ustne higienepri bolnikih so se strokovnega srečanja polegzobozdravnikov udeležili tudi medicinskesestre, zobotehniki in ustni higieniki.Pred uradnim delom strokovnega srečanjaje udeležence nagovoril sekretar Stomatološkesekcije Aleksander Velkov, dr. dent. med. ZNagovor sekretarja Stomatološke sekcijeSZDveseljem je ugotovil, da se je seminarja, zaradizanimivih tem in uporabnih prispevkov, udeležiloveliko število prijavljenih strokovnjakov.Žal se zaradi bolezni seminarja ni mogeludeležiti predsednik Stomatološke sekcije SZDprim. Janez Vrbošek, dr. dent. med.Po uvodnih besedah je zbrane pozdraviltudi moderator, doc. dr. Marjan Premik, dr.dent. med., ki je v nadaljevanju predstavilprvega predavatelja.Prof. Peter Heasman, ki je bil prvi govorec,je v svojem prispevku »Parodontalna ovirasplošnemu zdravju – pregled« udeleženceseznanil z obstojem številnih bakterij v plakuter s povezanostjo kroničnih sistemskih bolezniz bakterijami, ki so povzročitelji parodontalnebolezni. Spreminjajoče se predstaveo parodontalnih lezijah potrjujejo, da kroničnesistemske bolezni lahko modificirajo parodontalnebolezni. Profesor ni pozabil omeniti tudinajbolj pomembnih dejavnikov tveganja prinastanku parodontalne bolezni, kot so kajenje,diabetes, stres, starost. Udeležence je opozorilISIS december 2007